Nauki in molitve
za vredni vsprejem zakramenta sv. pokore.

Z dovoljenjem visokočast. knezoškofijstva
ljubljanskega.

Drugi natis.

Založilo »Katoliško društvo det
Tiskala Katoliška tiskan


m.


Dobra spoved.

Nauki in molitve
za vredni vsprejem zakramenta sv. pokore.

Z dovoljenjem visokočast. knezoškofijstva
ljubljanskega.

-— Drugi natis. —

V Ljubljani, 1894.

Založilo „Katoliško društvo detoljubov u ,
Tiskala Katoliška tiskarna.



m





, v  ■



■


■






A.

Koristni nauki Ii opomini.

Nekateri otroci se spovedi hudo
boje. Že naprej jih skrbi tisti dan, ko
bo treba zopet prejeti zakrament svete
pokore; in če le morejo, ga še radi od¬
ložijo. Noge se jim tresejo, kadar se
bližajo spovednici; srce jim glasno bije,
kadar pridejo na vrsto. Druge treba k
spovedi celo siliti in priganjati. — Kako
so nespametni taki!

O, ko bi prav pomislili, kolika do¬
brota je zakrament sv. pokore, bi jih
pač ne bilo treba k spovedi še priganjati
ali siliti; marveč Boga bi na kolenih in
s povzdignjenimi rokami zahvalili, da
smejo  iti k spovedi! — Kaj bi bilo,
ko bi ne imeli spovedi ? Ko bi človek
storil smrtni greh, pa bi ne imel no¬
bene pomoči, nobene rešitve več; spati

1

2

bi ne mogel, jesti bi se mu ne ljubilo,
v obupnosti bi zdihoval: »Za-me so
lepa nebesa za vselej zgubljena, pekel
je moj delež, nič več ne odidem več¬
nemu pogubljenju — vse je zastonj!«

— Da se toraj mnogi spovedi boje ali
da jo imajo tako malo v čisli, pride od
tod, ker ne spoznajo njene prevelike
dobrote, ker so Bogu nehvaležni in
sami sebi nočejo dobro.

Zato pa tudi nobeno drugo opra¬
vilo v življenju ni za-te tako imenitno
in odločilno za čas in za večnost, kakor
sveta spoved. Spoved ti bo nebesa pri¬
dobila, ako jo boš pogosto in vselej
prav  opravljal; lahko pa te tudi v
pekel pripravi, ako bi jo zanemarjal ali
celo nevredno  opravljal.

Veliko rečij imajo pogubljeni v
peklu objokovati; vendar lahko rečem,
da zaradi tega pretočijo največ solz,
ker so si nakopali pogubljenje, čeravno
so imeli tako lahek pomoček k rešenju

— sv spoved! Ko bi mogli še enkrat
na svet priti, — le za en dan, gotovo
bi bila prva njih pot k spovednici. Tudi
duše v vicah žalujejo, da niso bile do-

3

volj vestne v tej zadevi; o, kako bi
bile tudi one vesele, ko bi se smele še
enkrat na svet vrniti, da bi mogle po¬
praviti svoje napake in pomanjkljivosti
nekdanjih spovedij. Svetniki v nebesih
pa Boga hvalijo, da jim je bila sveta
spoved tista srečna lestvica, po kateri
so se povzdignili do tolikega veselja.

Da bo tvoja spoved  res dobra,
spremljati jo morajo vselej štiri zveste
sestrice tovarišice: izpraševanje
vesti, kesanje, trdni sklep in
zadostovanje.  Vseh teh pet rečij je
k zakramentu sv. pokore neogibno po¬
trebnih; če le ene manjka, zakrament
svete pokore ni le neveljaven, marveč,
kakor ti je iz katekizma znano, greš¬
nika obteži z novim strašnim grehom,
z božjim  ropom. Pri spovedi morajo
sodelovati vse naše moči: um opravi
izpraševanje vesti, srce občuti grenko
žalost ali kes nad grehi, volja se od¬
loči s trdnim sklepom za drugačno živ¬
ljenje, z besedo se zgodi obtožba, v de¬
janju se potem izvrši zadostenje.

Navadno pa ljudje vse to sveto
opravilo skupaj imenujejo spoved,

1 *

4

ker je spoved takorekoč središče in vse
drugo daje spovedi le pravo lastnost:
spoved bo namreč le takrat čista,  če
si vest dobro izprašaš; bo le takrat
skesana,  ako grehe iz srca obžaluješ
in trdno skleneš poboljšati se ;  bo le
takrat popolna,  ako si pripravljen
tudi po svoji moči zadostovati za svoje
grešno zadolženje. Zato sem tudi jaz na¬
redil napis tej drobni knjižici: »Dobra
sp o ved«,  čeravno sem se namenil po¬
dati nekoliko vodil po vrsti za vsako
izmed peterih k zakramentu sv. pokore
potrebnih rečij.

Pred vsem te opomnim, da si iz¬
voli za sv. spoved tak dan, ko boš imel
več časa ter mogel vse natanko dopol¬
niti. Že nekoliko dnij naprej misli na
to resno in prevažno opravilo : dan
tvoje spovedi in sv. obhajila bodi ti
vselej svet dan — častitljiv praznik!
Začetek vsega pripravljanja bodi prav
goreča prošnja za pomoč iz nebes; naj¬
boljše storiš, če prosiš nebeške pomoči
kar za vseli pet rečij ob enem — s
splošnjo molitvijo, ki jo najdeš v drugem
delu te knjižice. Ako že hodiš k sv. ob-

5

hajilu, bode ti temeljita priprava olaj¬
šana, če si razdeliš: zvečer opravi
sv. spoved, drugO v  jutro pa pristopi k
mizi Gospodovi. Ce pa to ni mogoče,
pomagaj si s tem, da bolj zgodaj vstaneš
tak dan. Bodi v ta namen pri sv. maši.

1. Izpraševanje vesti.

1. Ko si pobožno in goreče molil
za pomoč od zgoraj, trudi se sam, da
spoznaš vrsto grehov, t. j. posamezne
grehe, ki si jih storil. Tvoja spoved bi
ne bila natančna, ko bi se sploh  ob¬
tožil n. pr.: »Nisem bil priden, bil sem
poreden, imel sem slabe misli« itd. Tu
je treba povedati, v kateri reči nisi bil
priden, kaj hudega si storil; razločiti
moraš, kakšne so bile tvoje »slabe«
misli: ali so bile nevoščljive, prevzetne,
nečiste ... ali si znabiti med molitvijo
rado voljno kaj druzega mislil? In dati
bo mogoče tako povedati, moraš se po¬
prej potruditi, da se spomniš na vse to.

2. Veliko je tudi na tem ležeče,
k o 1 i k o k r a t si storil smrtni greh :
kolikorkrat si v imenitni zadevi popol-

6

nem vedoma in prostovoljno prelomil
božjo ali cerkveno zapoved, toliko
velikih grehov si storil. Toraj je treba
pri izpraševanju vesti določiti število
(vsaj smrtnih) grehov. Pri smrtnih grehih
bi ne bilo do vel j le reči : »malokrat«,
»večkrat«, »včasih«, »prav velikokrat« . .
marveč se mora število naravnost po¬
vedati. Če se pa nikakor ne moreš šte¬
vila prav določno spomniti, določi pri¬
meroma , kolikor moreš,  natanko;
prevdari, kolikokrat si grešil na teden,
na mesec . . . koliko tednov nič . . .
koliko časa si se varoval po zadnji spo¬
vedi ... od kdaj si se spet poboljšal . . .

3. Večkrat tudi ni vse jedno : a)  na
katerem kraji  si grešil (n. pr. v
cerkvi ali doma); b)  ob katerem
času  |n. pr. med službo božjo, v ne¬
deljo ali praznik, v dan svoje spovedi,
ali svetega obhajila, svete birme
c)  zoper kakšno ali s katero
osebo  (n. pr zoper duhovne, stariše,
bolnike) . . . č)  kako  si grešil (n. pr.
skrivaj ali očitno; ali s popolnim pre¬
pričanjem ali pa, ker si se prenaglil;
ali si grešil z veliko predrznostjo in

7

zlobnostjo; ali si s svojim grehom ve¬
liko škodoval, pohujšal . . .)

Kraj, čas, osebe in način greha
imenujemo okoliščine, ki greh zvekšajo
ali zmanjšajo ali ga spremenijo v dru¬
gačnega. Take se morajo  pri spovedi
povedati, toraj je treba o njih resno
premišljevati; na one okoliščine pa, ki
greha ne spreminjajo zdatno, se ni
treba ozirati.

4. Vest si najprej sam izprašuj,
najbolje tako, da premisliš, kaj si se
pregrešil od svoje zadnje dobre spovedi
zoper božje in cerkvene zapovedi. Potlej
pa pazljivo preglej v drugem delu pri-
dejano »spovedno ogledalo«, da se mo¬
rebiti spomniš še katerega greha, ki bi
ti sicer ne bil prišel v misel. Pomni
pa, da to pridejano izpraševanje vesti
nima kar vseh grehov, ki se morejo
storiti; zato moraš pri spovedi tudi po¬
vedati, ako se spomniš še kakega dru-
zega greha, ki ni v tem pregledu za¬
pisan.

5. Opozorim te še na nekatere
napake , katerih se moraš varovati,
kadar izprašuješ vest.

8

a)  Ne bodi  razmišljen. Vest
izpraševati pravi se, misliti  —s  pre¬
mišljevanjem se spomniti, kaj smo gre¬
šili. Poišči si toraj kak samoten kraj
doma ali v cerkvi; nikar se ne oziraj
okrog sebe in odstranjuj vse nepotrebne
misli. Da boš bolj zbran, misli si prav
vživo, kakor bi stal pred sodnim stolom
božjim, pred katerim boš moral prej
ali slej res stati, in takrat ti bodo kakor
v solnčni svitlobi jasno pred očmi vsi
tvoji grehi. Misli si toraj, kakor bi že
zdaj gledal svojega najpravičnejšega
Sodnika; ob njegovi desnici svojega sve¬
tega angelja varuha, ki je bil priča vseh
tvojih grehov; ob levici hudobnega
duha, ki te bo tožil; tvoja duša pa, ki
ima pred seboj vse grehe, kakor bi jih
po vrsti brala iz knjige, s strahom in
trepetom čaka Sodnikove razsodbe.

b)  Ne bodi la h k o m i šl jen. Že
dvakrat sem povdaril, da se moraš
»truditi«,  če se hočeš spomniti svojih
grehov. Zelo napak toraj ravnajo vsi oni,
kateri kar kaj kratkega obmolijo, pa
precej hitijo k spovednici, češ da jih
bodo že spovednik poprašali. To je

9

sicer res, da skrben spovednik tudi iz¬
prašuje, pa le takrat, kadar dvomi, če
je grešnik sam vse povedal. Nikar se
ne zanašaj na spovednikovo izpraše¬
vanje; tvoja sveta dolžnost je, da se
poprej izprašuješ sam; kajti če poprej
nisi resno premislil, tudi na spovedni¬
kovo vprašanje ne boš vedel prav od¬
govoriti, ker v naglici in zadregi se ne
boš mogel spomniti. Taka lahkomišljena
površnost pri izpraševanju vesti je po-
gubda že premnogo grešnikov; glej,
glej, da še tebe ne pogubi.

c)  Nasprotno pa so nekateri pre¬
več boječi in v prevelikih  skrbeh
ter ne morejo najti ne konca ne kraja.
Preiskujejo in preiskujejo vse najskriv-
nejše kote svojega srca; pa bolj ko
premišljujejo in preiskujejo, bolj so zme¬
deni ter vedno mislijo, da se še niso za¬
dosti potrudili. Takim le rečem, da Bog
ne zahteva od nas nič nemogočega, še
pretežkega nič. Zadostuje torej, če si
svojo vest izprašujemo s toliko skrblji-
vostjo, kakor jo imamo sicer pri drugih
imenitnih opravilih. Toliko skrbi bode
pa gotovo imel vsakdo, komur je res-

10

nična volja, odpuščanje grehov za-
dobiti.

č)  Kdor se ob določevanju
števila  smrtnih grehov ne ve natanko
spomniti, storil bi zelo napak, ko bi si
nalašč določil kako prav veliko število,
češ, da bode bolj gotovo. Ne tako ; tukaj j
je treba resnice: ne preveč, ne premalo!
Ce ne veš določnega števila, povej,
kakor sem že omenil, približno, kolikrat
na teden, mesec . . .

d)  Nekateri ne ravnajo prav, kadar
si določujejo grehe storjene v
mislih in željah.  Ne premislijo
namreč, ali so radovoljno imeli grešne
misli, ali ne; in ne prevdarijo pri grešnih
željah, če so dovolili vanje ali ne. Ali
pa tudi ne delajo razločka med grešnimi
mislimi in željami.  Grehe v mislih
moramo ločiti od grehov v željah. Ako
kdo radovoljno in z dopadenjem misli
kaj zlobnega, ima greh; ako pa poleg
tega obudi še želje v srcu ali celo sklep,
da bi storil v dejanju, kar misli, je to
nov greh. Izprašuj toraj vest tudi o tem,
ali si dovolj skrbno odganjal grešne
misli in zavračal zlobne želje; ali mo-

11

rebiti popolnem radovoljno premišljal,
ali še celo trdno voljo imel storiti to,
kar ti je navdajala domišljija ali strast.
Ako ti pravi vest, da si se skrbno voj¬
skoval, ne mudi se dalje ob tem, ker pri
spovedi ne bo treba praviti; pač pa se
boš moral obtožiti, če si premalo ali
na pol odganjal slabe misli in prema¬
goval grešne želje, ali pa še kar nič ne.

e)  Napak ravnajo slednjič oni, ka¬
teri po dovršenem izpraševanju vesti
kar precej hite k spovedi, ne da bi bili
poprej obudili kesanje in storili trdni
sklep.  Pa o tem je treba kaj več spre¬
govoriti.

II. Kes ali obžalovanje.

1. K zakramentu sv. pokore je iz¬
med vseh potrebnih rečij še najbolj po¬
trebno obžalovanje, ker brez
kesanja ni mogoče dobiti od¬
puščanja grehov.  Celo spoved se
da v nekaterih slučajih nadomestiti, a
kesanje nikdar. Ako bi se kdo rad spo¬
vedal, pa se ne more, dobi odpuščanje
grehov, če jih le iz srca obžaluje; kdor

_ 12 _

pa bi jih ne obžaloval, bi mu tudi pri
spovedi ne bili odpuščeni. Torej se je
treba vselej, kadar se pripravljaš za
spoved, še prav posebno potruditi, da
v svojem srcu obudiš pravo kesanje.

2. Kaj je kesanje, se z besedami ne
da lahko dopovedati, kakor se sploh srčna
čutila ne dajo z besedo natanko popisati;
kdor jih pozna, pozna jih iz skušnje.
Prepričan sem, da ti je to grenko ču¬
tilo, ki se imenuje kesanje, že iz lastne
skušnje znano. Ako si v posvetnih za¬
devah kdaj storil kaj tacega, kar ti je
močno škodilo ali te zelo osmešilo pri
druzih, takrat se ti je milo storilo, sam
nase si bil nevoljen, morebiti so ti še
solze v oči stopile; ves žalosten in potrt
si vzdihnil: »Kako se kesam, da sem
to storil!« in precej si pristavil: »Nikoli
več ne bom tako delal!« — Obrni to na
svoje grehe in prizadevaj si enako britko
čutilo v svojem srcu obuditi, da ti bo v
resnici hudo, ker si Boga razžalil, da
boš takorekoč samega sebe žalosten, da
se ti bo začelo gnusiti tvoje grešno ve¬
denje in da bi ne vem kaj raje dal ali
pretrpel, kakor da se je to zgodilo.

13

3. Obžalovati moraš prav vse
smrtne grehe.  Ce si se pa ob izpra¬
ševanju vesti spomnil le samo malih
grehov, bo tudi najbolje, če vse obža¬
luješ; a zadostovalo bi za vredno spoved,
ko bi v tem slučaju obžaloval le enega.
Svetujem ti torej: srčno obžaluj tudi
vse odpustljive grehe; da bo pa še bolj
varno, si lahko ob vsaki spovedi še ne¬
katere posebej odbereš, katerih se hočeš
še prav posebno kesati in poboljšati.
Kajti odpustljive grehe nam je še težje
obžalovati, ker nas ne prestrašijo tako
zelo, kakor smrtni grehi, katerih en
sami že človeku pekel zasluži. Zaradi
tega bode tudi dobro, da se spomniš
kakega že spovedanega in že odpušče¬
nega večjega greha ter ga še enkrat
obžaluješ s sedanjimi malimi grehi.

4. Kdaj pa je treba kesanje obuditi?
Dobro bo, če že med izpraševanjem
vesti obžaluješ posamezne grehe, kadar
se jih spomniš; vendar zadostuje, ako
nazadnje po izpraševanju vesti kar vse
skupno obžaluješ, — in še večja bo
tvoja žalost, ako se hkrati oziraš na
vso svojo hudobijo. Vsekako pa obudi

14

kesanje še pred spovedjo in zopet obi
koncu spovedi, predno ti mašnik odvezo,]
dajo; pred spovedjo pa zato, da je var-1
niše, ker potlej bi te utegnila skrb ali
kaka druga reč kaj begati, da bi ne j
mogel na kesanje vse pozornosti obrniti.

5. Glavna reč je pa to-le: kaj je
treba storiti,  da se ti bo v srcu
vzbudilo pravo žalovanje in kesanje?
Katekizem nasvetuje tri reči: 1. Boga
prositi, da bi nam k temu svojo
milost dal, 2. dobro premisliti,
kdo je tisti, ki smo ga z grehom
razžalili in 3. kesanje večkrat
obuditi.  Molitev sem že poprej pri¬
poročil za vseh pet rečij skupno; pa
dobro bo, če za to veliko milost, —
dar srčnega kesanja še posebej prosiš,
zlasti pri sveti maši. Tudi o tretji točki
mi ni veliko govoriti, ker veš, da po¬
polni kes ti že sam grehe izbriše, ako
imaš voljo k spovedi iti, kakor hitro
bo mogoče. Imej navado prav gostokrat
popolni kes obujati; posebno kadar si
bil tako nesrečen, da si storil kak greh,
in zvečer, predno zaspiš. — Torej mi
je le še drugo točko nekoliko raztegniti

15

in obširniše razložiti: Kaj premišljuj,
da ti bo lažje obuditi čez n atomi kes.

Kaj je zgubljenega sina privedlo
do tega, da se je kesal svojih grehov
in se vrnil k svojemu očetu? Sv. pismo
nam to pove prav s kratko besedo: »v
se je šel.« Resno premišljevanje
ga je pretreslo in zmodrilo.

Začel je v mislih primerjati svoj
sedanji žalostni stan s poprejšnjo srečo,
ki jo je imel v hiši svojega dobrega
očeta; in čim dalje premišljuje, tembolj
ga srce peče. Od začetka je bilo nje¬
govo kesanje še naturno, ker miza do¬
mača s kruhom obložena mu je stopila
tako vživo pred oči, da mu je bila se¬
danja lakota neznosna. Toda nadaljno
premišljevanje mu pokaže premilo po¬
dobo tako dobrega pa tako nehvaležno
žaljenega očeta, —■ srce mu začne krva¬
veti, — milo se razjoka! Stradanje mu
zdaj ni nič več mar, le to ga grozovito
boli in peče, da je tako milega očeta
tako zlobno razžalil in se s tem pre¬
grešil tudi zoper Boga. Nobene besede
ne reče več o lakoti, marveč britko zdi¬
huje: Oče, grešil sem zoper nebo

16

in zoper tebe; več nisem vreden
tvoj sin imenovan biti.

Ako hočeš tudi ti z božjo pomočjo
pravo srčno kesanje obuditi, moraš tudi
ti »v se iti«, moraš tudi ti prav v
živo premišljevati take reči, ki
bodo posebno presunile tvoje
srce, da se ti bo hudo zdelo, ker si
Boga razžalil, da se ti bo greh zares
nad vse studil in da boš res pripravljen, :
rajše vse pretrpeti, kakor še kdaj ve-
doma in prostovoljno Boga žaliti.

Ker bi ti rad kaj pomagal v tej
pretehtni zadevi, ti navedem tukaj več
tacih rečij, katere bodo gotovo v tvojem
srcu vzbudile pravo kesanje, ako jih
le dovolj resno premišljuješ in k srcu
vzameš. Navedem jih zato več, da si
lahko izbiraš ter zdaj to, zdaj ono bolj
prevdariš, kar ti bolj srce gane. Najprej
ti razložim prelepo navado, ki jo je imel
sv. Karol Boromej, kedar je hotel pravo
srčno kesanje obuditi.

a)  Preblagi škof sv. Karol Boromej
obiskal je v duhu štiri postaje in se je
pri vsaki pomudil tako dolgo in tako
pazljivo, da se mu je začelo srce ža-

17

losti topiti . . . Pojdi v mislih tudi ti
za njim in prisili takorekoč svoje mrzlo
srce, da se bo vnelo in milo obžalovalo
vse storjene grehe, pripravljeno raje
smrt storiti, kakor še kdaj preljubega
Hoga žaliti.

1. Najprej si misli, da stojiš na
pokopališči  in da se pred teboj
odpre grob, v katerem leži mrlič že
ves spremenjen in od črvov razjeden.
Oh, kako je razdejan : kjer so bile po¬
prej one jasne bistre oči, vidiš zdaj le
dve tužni votlini; kjer je bilo poprej
ono cvetoče rudečkasto obličje, so zdaj
le udrte in votle kosti, da jih je groza
pogledati itd.; in čez nekoliko let se
bo še to razsulo v prah in prst. In kdo
je tako spremenil človeka,  ki je
krona vsega stvarjenja, kralj med vsemi
stvarmi na zemlji? — Smrt je to sto¬
rila. In kdo je srtirt priklical na svet?
Greh! Po grehu je prišla smrt
na svet.  O kako grozna reč mora greh
liti, ker je že njegovo delo tako strašno!

Pripoveduje se, da je v starodavnih
1  5asih neki neusmiljen trinog nesrečnega
' obsojenca s tem kaznoval, da je k njemu

2

18

mrliča tako privezal, da je moral poj
dnevi in po noči z njim skupaj bivati,]
»Oj, prestrašna kazen!« praviš. Res je:j
pa vendar je še sto in stokrat grozovit-
nejša in strašnejša — duša s smrtnim
grehom, ali greh sam!

In vendar se greha nisi varoval:
si ga lahkomišljeno že tolikrat ponavljal,
— in oh, že zopet po zadnji spovedi si
grešil! Ali ne boš ves skesan in potrt
pokleknil in iz globočine srca zahvalil
ljubega Boga, da te je še pri življenju
ohranil, da ti je mogoče to svojo ne¬
srečno nespamet še popraviti? ali ga
ne boš ves skesan prosil odpuščanja,
in mu trdno obljubil, da ga v prihodnje
res ne misliš nikdar več žaliti?!

2. Potlej se povzdigni v svojih
mislil} čedalje višje in višje ter misli si.
kakor bi se za nekaj trenutkov nebo
odprl  o pred tvojimi očmi, in bi ti bilo,
dano, vsaj le nekaj časa gledati tisto:
lepoto, ki je še nobeno oko na zemlji:
ni videlo, poslušati tisto prijetnost, ka-
koršne še nobeno uho tukaj ni slišalojs
in okušati tisto nebeško sladkost, ka-
koršne na zemlji še nobeno srce ni obe

19

čutilo. Oh, le prav pazno se ozri po
nebeških širjavah, gotovo zagledaš tudi
svoj  sedež, tisti presrečni sedež, ki je
tebi pripravljen od začetka sveta,
znabiti prav blizo Jagnjeta. »Veselite
se in veselja poskakujte, ker
vaše plačilo je veliko v nebe¬
sih,«  je rekel Jezus. Da, veseli se tudi
ti nedopovedljivo velike sreče, ki te
čaka: vekomaj gledati in vživati ne¬
skončno lepoto in blesk trojedinega
Boga, z Marijo, z angelji, z najboljšimi
skupaj se radovati, — brez konca . . .
oh. kdo dopove srečo to ! Toda oh, en
sam smrtni greh, in vse je zgubljeno —
zgubljeno za zmiraj! Oj nesrečni greh,
kdo bi te mogel dovelj sovražiti in ob¬
žalovati! Ko je bil lačni Ezav za skledo
leče prodal svoje prvenstvo in vse pra¬
vice, katere so bile z njim v zvezi, se
je britko jokal in je kar tulil, toliko
mu je bilo hudo; ali ti pa ne boš nič
ižaloval zavoljo neizmerno večje zgube
— ker si zgubil vse in za zmiraj, ako
j si zgubil prelepa nebesa?

S potrtim in skesanim srcem torej
izahvali nebeškega Očeta, da še živiš,

2 *

20

ponižno ga prosi odpuščanja in trdno
skleni, raje umreti, kakor da hi ga še
kdaj žalil s kakim (smrtnim) grehom.

3. Iz te rajske višave se v mislih
preseli v grozovito peklensko brez--
dno  in poglej, kako strašne pekočine■
ondi trpijo pogubljeni. Kakšen je ta kraj
večnih kaznij ? Bog daj, da bi ga nikdar
v resnici ne gledal; zato ga tem skrb-
nejše glej zdaj v mislih, saj ga nam je
dovelj jasno opisal Jezus Kristus. Zlasti
nam je o njem izrekel tri besede, ki so
tako strašne, da nam mora strah pretresti
vse ude, če se le spomnimo nanje:
tema, ogenj, jok!  Tudi tukaj sc
lahko reče: Nobeno oko ni videlo, no¬
beno uho ni slišalo, nobenega človeka
srce ni občutilo, kar je Bog strašnega
zažugal onim, kateri se (smrtnega) greha
ne varujejo ali pa se nočejo o pravem
času spokoriti! — V nebsih se oko ne¬
izmerno raduje v prosvitli svitlobi rajske
lepote; zato voščimo rajncim : Večna
luč naj jim sveti!  V peklu pa ve¬
komaj ne bode ne za dušno ne za tej
lesno oko nobene svitlobe, — marveč
le večna, skrajna tema brez konca ir

21

kraja! Kako se nam smilijo že oni jet¬
niki, ki se morajo v temnih ječali tukaj
na zemlji pokoriti za svoje hudobije!
A taka pokora le nekaj časa trpi in
kaznjenci vsaj včasih vidijo žarke dobro¬
dejne svitlobe, — in vendar je tako
strašna! Kaj še le večna, neprozorna
tema v peklu! — V nebesih bodo uho
(dušno in po sodnjem dnevu tudi telesno)
z nepopisno radostjo napolnjevali rajski
glasi; zato večkrat govorimo o angelj-
skem petju in o nebeški godbi. V peklu
pa vekomaj ne bodo pogubljeni sprc-
slišali nobenega prijetnega glasa, mar¬
več neprenehoma le jok in stok in gro¬
zovito preklinjevanje. Hudo se nam zdi,
če vidimo koga na tihem se solzili; še
bolj se nam smili če se glasno joka;
groza pa nas obhaja, če ga prevzema
tolika žalost in bolečina, da kar tuli ali
z zobmi škriplje! — Pa vsega tega po¬
gubljeni ne bodo videli in slišali le pri
drugih, marveč čutili tudi sami. V ne¬
besih bo zveličano srce vekomaj čutilo
nedopovedljive sladkosti, bo takorekoč
plavalo v morju rajskega veselja; zato
govorimo o neusahljivem studencu

22

rajske sreče, o nebeški mani itd. V
peklu pa bodo pogubljeni čutili nepo-
pisljive bolečine in pekočine neugaslji¬
vega ognja. Kako peče, če ti le iskrica
pade na roko; za noben denar bi ne
hotel eno uro prsta držati v žarečem
plamenu; strah te pretrese, ako slišiš,
kako so nekdaj mučence z ognjem
trpinčili, žgali in pekli, — a to je le
kratek čas trpelo in prestano je bilo!
Peklenski ogenj pa ne bode nikdar
ugasnil.

O le dobro jih poglej, te nesrečne,
ki že leta in leta trpijo neskončno
gorje in bodo trpeli brez konca, brez
upanja kakega polajšanja; in vprašaj
jih, kaj jih je pahnilo v to strašno
temno, žareče brezdno ? in slišal boš
obupni glas: greh; en sam smrtni ne-
spokorjeni greh je zadosti, da nakoplje
tako brezmejno gorje! Ob, predragi,
še so za te zaprta peklenska vrata; za¬
hvali se predobrotljivemu stvarniku, da
te še ni poklical pred ostro sodbo; kaj
bi bilo, ko bi bil že umrl, —-in še tako
mlad, — že v peklu! Objokuj svojo
lahkomišljenost, s katero si do zdaj

23

Boga žalil in trdno skleni, raje stokrat
umreti, kakor še kdaj s kakim smrtnim
grehom neskončno pravičnega Boga
žaliti. (Ako ti pa vest ne očita še nobe¬
nega večjega greha, pa pojdi v mislih v
vice  in poglej, koliko morajo tam trpeti
zavoljo malih grehov. Po pravici se
imenujejo uboge  verne duše, ker imajo
enako trpljenje, kakor pogubljeni v
peklu, le s tem razločkom seveda, da
jim ga lajša upanje, da bodo še re¬
šene.)

4. Vse to, kar si premišljal do zdaj,
ti more v srcu vzbuditi le bolj nepopolni
kes, ker misliš bolj na plačilo in kazen,
kakor pa na neskončno dobroto in lju¬
bezen razžaljenega Boga, ker se oziraš
bolj na-se nego na Boga. Pojdi torej
zdaj na tak kraj, kjer boš gledal in pre¬
mišljal le ljubezen neskončno dobrotlji¬
vega Boga. Jaz vem za tak kraj: tam
v sveti deželi je, — na gori Kalvariji!
kje na goro Golgoto hiti v duhu in
vstopi se pred križ Jezusov ter z vernim
očesom, kakor sv. Janez in sv. Magda¬
lena, glej umirajočega Jezusa! Oglej si
ga od glave do nog, — noben ud ni

24

zdrav, ni brez ran, brez bolečin; glava
ranjena z ostrim trnjem; oči zalite s
krvavimi solzami; usta suha pekoče,
žeje; roke in noge prebodene z grozo¬
vitimi žeblji, — čedalje širje so rane,
na katerih visi že tri dolge ure; — srce
vse razboleno zapuščenosti in smrtne
britkosti . . . Slednjič je prestano, —
Jezus glavo nagne in umrje! Ne hodi
še proč: počakaj le še nekaj trenutkov ;
glej, tu pride vojščak in prebode z
ostro sulico njegovo stran, — Srce, naj¬
svetejše Srce je zadeto in prebodeno,
da teče kri in voda iz njega, — da od¬
tečejo tudi še tiste kapljice krvi, ki
poprej skoz njegove rane niso pota
našle, — do zadnje kapljice mora pre¬
lita biti presv. rešnja Kri!

a)  Kaj ne, predragi, ko bi bil to naj-
hudobniši zločinec, smilil bi se ti, ker
mora toliko trpeti. Toda ti dobro veš,
da na križu trpi in umira Najsvetejši,
Najnedolžniši in sicer ne zato, ker mora,
marveč zato, ker sam hoče, — iz same
ljubezni do vseh ljudij, torej tudi posebej
iz ljubezni do tebe. Misli si tedaj, da se!
Zveličar posebej do tebe obrne in ti

25

ves užaljen očita tvoje grehe: »Preljubi
moj otrok, zakaj si mi to storil? Glej,
jaz sem te tako prisrčno, tako goreče
ljubil, in sem tako neizmerno veliko
za-te storil in trpel — pa oh, kako si
mi nehvaležen? — Saj sam dobro veš,
da si vselej ponavljal moje prebritko
trpljenje, kadar si greh delal; dobro si
vedel, da kdor greši, me v novo izdaja,
neusmiljeno pretepa in rani, z žolčem
napaja in mi na glavo priliska trnjevo
krono, roke in noge z grozovitimi žeblji
pribija in s sulico prebada moje srce,
— vse to si vedel — in vendar si
storil*! O nehvaležnež, ali res še ne
misliš nehati, ali boš res še dalje mojo
neskončno ljubezen povračeval z drznim
razžaljenjem ?« — Predragi, ali ti tolika
ljubezen še ne gane srca? Poklekni pred
podobo križanega Jezusa in ves skesan
ga prosi, naj ti odpusti tvojo nedopo¬
vedljivo nehvaležnost, s katero si po¬
vračeval njegovo neskončno ljubezen,
ter obljubi mi raje najhujše bolečine
trpeti in raje mučen biti, kakor še kdaj
s kakim smrtnim grehom vedoma ža¬
liti premilo njegovo Srce!

26

b)  Premisli ono rajsko srečo, ka¬
tero si imel poprej, predno si storil prvi
greh. O kako je bila lepa tvoja duša
tisti dan, ko je bila v zakramentu sve¬
tega krsta očiščena in posvečena! Sam
nebeški Oče je imel veselje nad njo.
Njemu, ki gleda vse nepopisne lepotije
v nebesih in na zemlji, se je tvoja ne¬
dolžna duša zdela tako lepa, da te je
imenoval svojega otroka; pa ne le
imenoval te je svojega otroka, marveč
tudi sinovske pravice ti je dodelil, da
bi po smrti ž njim vred v nebesih se
vekomaj veselil in ž njim kraljeval. O
kako se je tvoj angelj varuh veselil
tvoje prelepe nedolžne duše; kako je
skrbel za-te, da bi te obranil v nedolž¬
nosti. Tako si rastel v detinski nedolž¬
nosti, že štiri, pet. šest ... let Nekega
dne pa — bolje bi bilo, da bi bil poprej
umrl — storil si prvi greh!  Tvoj
angelj varuh, poprej tako vesel, se ža¬
losten obrne od tebe. Toda pri tem
prvem grehu še ni ostalo, storil si še
druzega, tretjega . . . čedalje večji grehi
so omadeževali tvojo dušo! Čedalje
večja je bila žalost in skrb tvojega an-

27

gelja varuha. Milo ti je prigovarjal;
tudi tebe je jelo skrbeti; nič več ni
moglo tvoje srce tako veselo biti, kakor
poprej. Toda zgodilo se je; prenarediti
se več ne da. Druzega ti ne ostane,
kakor milo obžalovati in objokovati
nesrečo in z dobro spovedjo popraviti.
Prisrčno se zahvali Jezusu, da je po¬
stavil zakrament sv. pokore; in če nisi
živel ves čas v krstni nedolžnosti, o
živi naprej v spokorni  nedolžnosti!

c)  Da bo večja tvoja žalost nad
grehi, pomisli, kako dobrega  Očeta
si razžalil in kako vnebovpijoča je tvoja
nehvaležnost.  Od njega si prejel
vse, kar si in kar imaš. Dobri spomin,
bistri um, živa domišljija, rahločutno
srce, čvrsti in zdravi udje, — vse to so
prelepi darovi, ki jih imaš od svojega
najboljšega Očeta nebeškega. Ali ti je
mar Bog moral  vse to dati? Ali bi
ne bil tudi lahko tako storil, da bi bil
ti slep ali gluh. ali mutast ali kruljev?
Vidiš, kako zelo te je ljubil, ker ti je
dal vse to ! —-Pa  še več, Bog je hotel,
da si rojen v sveti jedinozveličalni ka¬
toliški cerkvi; da imaš tako dobre sta-

28

riše in tako skrbne učitelje; da si v
tako tesni zvezi ne le z vsemi katoli¬
čani na zemlji, marveč tudi s presreč¬
nimi brati in sestricami v nebesih, ker
si v občestvu svetnikov. Ali si mar
bolj zaslužil vse to, kakor oni milijoni
paganskih, turških, judovskih otrok, ki
so v temi nevere in zmote? Oh ne,
marveč iz same ljubezni ti je nebeški
Oče odprl studenec milostij in dobrot,
ki ti jih dan na dan ponuja tvoja dobra
mati, sv cerkev. In koliko druzih do¬
brot je dodelil tvoj predobrotljivi Oče!
Kolikokrat si bil že pri spovedi? Od¬
puščanje najmanjšega greha je večja
dobrota, kakor bi ti kdo podaril najbo¬
gatejše posestvo! Ali si bil že pri sve¬
tem obhajilu . . . ?

Pa kaj bi dalje našteval dobrote,
saj jih ne moreš prešteti, ko bi se trudil
noč in dan. Tudi tebi lahko reče Bog,
kakor nekdaj Izraelskemu ljudstvu:
»Kaj bi bil mogel še storiti svojemu
vinogradu, da nisem storil?« In ti? Ti
pa si ga za vse te brezštevilne dobrote
žalil —tolikrat in tako zelo žalil! Ako
bi bil bebec ali gluhomutec, ali slepec,

29

ko bi bil moral ves čas v postelji bolan
ležati, ... bi ne bil grešil! Sramuj se
in objokuj svojo nehvaležnost ter za-
naprej obračaj v Božjo slavo plemenite
svoje darove.

■■¥  *

*

Najboljši pripomoček dobro obu¬
diti popolni kes, pa je svetniško
srce! Kolikor lepše in svetejše boš živel,
toliko bolj te bo srce zabolelo za vsak
najmanjši greh. Popolni kes prihaja iz
popolne ljubezni božje.

III. Trdni sklep.

1. Trdni sklep je s kesanjem v
tako tesni zvezi, da se to dvoje še j)rav
ločiti ne da: brez kesa ni trdnega sklepa,
brez trdnega sklepa pa tudi ne pravega
kesanja. Kdor se namreč resnično kesa
svojih grehov, ima gotovo tudi resni
sklep, da jih ne bode nikdar več storil;
kdor bi si pa mislil sam pri sebi, da
bode zopet storil obžalovani greh, ta
ima kes samo na jeziku, v srcu pa

30

ne. — Za moj nauk je ta tesna zveza
velike koristi; kajti vse, kar sem poprej
pisal o pravem kesanju, velja tudi ko¬
likor toliko o trdnem sklepu. Zato pa
tudi vsi tisti pomočki, ki sem ti jih
naštel za obujanje popolnega kesanja,
veljajo ob enem tudi za obujanje trdnega,
neomahljivega sklepa. Saj je še molit¬
vica v katekizmu le ena sama za oboje
skupno.

2. V tem oziru bi bil toraj moj
nauk o sklepu lahko prav kratek ; kar
rekel bi: »Se enkrat preberi pojasnila
in opomine o kesanju !« Toda nove te¬
žave nastanejo tu glede izvrševanja
naših sklepov. Kesanje se namreč ozira
bolj na preteklost, a sklep na prihod¬
nost ; kesanje — bi rekel — nam mora
dobiti odpuščen)e, trdni sklep pa zago¬
toviti poboljšan)  e. Spokornik se
mora že naprej dobro zavarovati, da
ne postane spet nezvest; on mora že
zdaj odločno voljo  imeti, da bode
odstranil vse, kar bi ga utegnilo zopet
nazaj potegniti v poprejšnje grehe, in
da bo vestno uporabljal take pomočke,
ki ga morejo v milosti božji ohraniti in

31

utrjevati. Toraj o tem dvojnem ti mo¬
ram še kaj spregovoriti in pokazati,

katerih nevarnosti^ se ti je treba
ogibati, in katerih pomočkov se
posluževati, da se boš res poboljšal
in zaslužil prelepo ime »spokornik.«

3". Nevarnosti, katere v greh nape¬
ljujejo, navadno imenujemo grešne
priložnosti.  Grešna priložnost je
dvojna: daljna in bližnja. Daljna  pri¬
ložnost je taka nevarnost, v kateri se
grešnik lahko obvaruje greha, če le hoče
pazen in oprezen biti. Bližnja  pri¬
ložnost pa je tako velika zapeljivost in
nevarnost, da bo grešnik bržkone —
brez posebne pomoči — gotovo padel
v greh, če se je ne ogne. — Naj po¬
jasnim to z izgledom. Kolikokrat se
zgodi, da se kak otrok spridi obisko-
vaje šolo, ker se je poprijel slabe dru¬
ščine sprijenih součencev; veliko pa se
jih je posvetilo ravno po tej poti, da
so pridno v šolo hodili in željno spre¬
jemali prelepe nauke. Sveti  Gregorij
in sv. Bazilij in pa trinoški bogo-
kletnež  Julijan so si bili v šolah

32

vrstniki in vendar kolik razloček med
njimi! V šolo hoditi je tedaj daljna
nevarnost, ker je sicer mogoče, da se
pregreši, kdor se ne varuje; kdor ima
pa dobro voljo, se v šoli ne spridi,
marveč zboljša. S sprijenimi sošolci
tovarišijo in prijateljstvo imeti je pa
bližnja priložnost,  ker otrok, ki
se pajdaši s hudobnimi otroci, postane
skoraj vselej tudi sam hudoben. Kar
sem pokazal v tem izgledu, to velja
tudi za druge.

Iz tega je razvidno, da daljne pri¬
ložnosti se nismo dolžni ogibati; saj
se je tudi ne moremo Iz vse nevarnosti
bomo še le takrat, ko se bodo za nami
zaprla večnosti vrata. Glede daljne pri¬
ložnosti moramo le varni in oprezni
biti; bližnje grešne priložnosti pa se
moramo ogibati,-če  hočemo od¬
puščanje grehov zadobiti in se resnično
poboljšati; kajti v bližnji grešni prilož¬
nosti prostovoljno ostati pa ne grešiti,
je večjidel človeku nemogoče. Ivo bi
tudi svetnik iz nebes prišel, pa bi šel
prostovoljno v tako nevarnost, ne mogel
bi greha čist ostati.

33

Pristaviti moram še to, da ista pri¬
ložnost ni za vsacega enako nevarna.
Ako je kdo h kakemu grehu bolj nag-
nen, je njemu priložnost tistega greha
bolj nevarna. In tako se utegne zgoditi,
da grešna priložnost, ki je za nekatere
še daljna, postane za marsikoga že
bližnja, ki se je mora  ogibati, če se
hoče poboljšati. Vsak mora tedaj dobro
presoditi samega sebe, vedno ozir imeti
na svojo slabost, pa zvesto se ravnati
po nauku svojega spovednika, kateri
najlože razloži posamezniku, kaj in
kako zelo mu je nevarno.

4. Druga zahteva trdnega sklepa
so p o m o č k i, katerih naj se grešnik
poslužuje, ako se hoče temeljito po¬
boljšati. Takih pomočkov nam sveta
cerkev ponuja veliko. Naštejem naj le
nekatere tehtniše:

a)  Molitev.  Pobožna molitev od¬
teguje naše misli in želje od posvetnih
rečij in jih povzdiguje v one svitle in
čiste višave, kjer ni nobene hudobije
več, marveč sama svetost. Dobro moliti
se pravi: pri Bogu, pri Mariji, pri svet¬
nikih in angeljih se muditi. In kdor

3

34

se rad in veliko mudi v tej rajski
družbi, se polagoma navzame nekaj
nebeškega. Kakor se je Mozesu lesketal
obraz tako, da so se Izraelci bali vanj
pogledati, ko je na gori govoril z
Najsvetejšim, enako bode tudi tebi za¬
čelo žareti lice in srce v čistosti in
bogoljpbni nedolžnosti, ako se bo tvoj
duh s pobožno molitvijo rad povzdi¬
goval v rajske višave. Pridno se toraj
poslužuj tega krepkega pomočka, ki ti
bode ob enem pridobil tudi milost in
moč, hudemu se ustavljati, zlasti če
pri sv. maši Jezus sam svoje prošnje
zedinja s tvojimi. Ob vsaki spovedi si
odloči kako pobožnost, ki jo zvesto
opravljaj vsaj nekaj dnij ali tednov v
to svrho, da si pridobiš dar prave
spokornosti.

b)  Zatajevanje samega  sebe.
Po Adamovem grehu je naša volja
tako popačena in k hudemu nagnena,
da je le po hrabrem vojskovanju in
stanovitnem premagovanju mogoče se
greha iznebiti in varovati. Toraj vselej,
kadar greš k spovedi, naloži si kako
prostovoljno premagovanje in zataje-

35

vanje, bodisi, da kaj prijetnega odrečeš
ustom, očem, ušesom itd., ali si naložiš
kaj zopernega, ter se nekoliko postiš,
ali si sicer kaj pritrgaš in vbogajme
daš, zlasti pa voljno prenašaš nepri¬
jetnosti vsakdanjega življenja. Kakor se
vojščaki vadijo dolgo časa, da postanejo
spretni in krepki za boj, tako moraš
tudi ti z mnogim zatajevanjem utrditi
svojo voljo, da boš mogel ob času
skušnjave gotovo premagati sovražnika.

c)  Božja beseda.  Božja beseda,
pravi sv. apostel Pavel, je na dve strani
brušen meč, ki gre skoz mozeg in
kosti. Božja beseda je spremenila aj¬
dovske divjake v poštene kristijane;
divje leve in krvoločne tigre je spre¬
menila v krotka jagnjeta; že tisoče
grešnikov je spremenila v svetnike.
Tudi tebe bo spremenila, ako jej ne
zapiraš ušes in srca. Zvesto toraj po¬
slušaj najprej vsako besedo, ki ti jo
reko spovednik, kakor bi ti jo govoril
angelj z nebes; pazljivo poslušaj raz¬
lage krščanskega nauka v šoli in pri¬
dige v cerkvi; rad beri božjo besedo
v spodbudnih knjigah, posebno življenje

3 *

36

svetnikov in svetnic, ki so nekdaj v
tvojih letih bili že tako sveti in po¬
polni, — hodi za njimi. Ravno po tej
poti, če zvesto vsprejemaš besedo božjo,
boš izvedel še mnogo družili pomočkov
za temeljito poboljšanje.

č)  P on a v lj an j e dobrihsklc-
p o v. Kaj bi ti pomagali tvoji najboljši
sklepi, ko bi jih tam pri spovednici ,
pustil ter potlej niti mislil ne več nanje? .
Dobri sklepi so kakor žrjavica, ki kmalu
ugasne in postane mrzlo oglje, če se j
zanemari. Le poglej, kako spreten i
»ministrant« urno in močno suče in ,
piše žrjavico za kadilo pri svetem bla- j
goslovu; ko bi jo tje kam v kot po- .
sadil in pustil, sama v kratkem ugasne. ■
Glej, taka je s tvojimi sklepi; ako jih (
pozabiš, ne bodo imeli nobene moči ;
več. Vroči, živi morajo ostati tvoji*
dobri sklepi. To je pa le tako mogoče. '
če jih večkrat ponavljaš.  Saj 1
zlasti v ta namen sem ti napisal to-b
knjižico, da poživljaš svoje sklepe.

Dobro bo toraj, ako si ob svoji
spovedi zapišeš  dobre sklepe, ki mo¬
rajo biti pa določno razdeljeni. Nika! ]

37

ne zapiši: »Zanaprej bom pridniši«;
»odsihdob se bom poboljšal«; »zdaj
bom začel drugače živeti«. Tako splošno
ne zadostuje, marveč določi si, v čem
se bo pokazalo tisto tvoje »drugače
živeti« ; naštej in napiši imenoma vse
to, kar misliš v prihodnje opustiti in
kar si si namenil storiti. Da ti bo delo
olajšano, ti pozneje naštejem nekoliko iz-
gledov, kako se dobri otroci trudijo po
ponavljanju trdnih sklepov zboljševati in
posvečevati svoje mlado srce. Ni se pa
treba preobkladati, marveč izberi si
one sklepe, kateri so ti za zdaj najbolj
potrebni. Za veljavnost spovedi moraš
— to veš — trdno skleniti, da se boš
varoval vseh smrtnih  grehov; glede
odpustljivih pa zadostuje, če imaš prav
trdno voljo vsaj enega  opustiti. In
srečo ti smem prerokovati, če se boš
vsaj enega malega greha korenito po¬
boljšal po vsaki spovedi.

IV. Spoved.

Vse, kar si do sedaj bral v tej
knjižici, moraš že poprej storiti,

38

p red no greš k spovednici!
Nikdar se ne bližaj spovednici,
ako nisi poprej natanko iz¬
praševal  svoje vesti; ako nisi
poprej ob izpraševanji vesti
spoznanih grehov prav iz srca
obžaloval in dokler nisi poprej
naredil trdnega sklepa, do
sedaj storjenih grehov se za-
naprej kolikor mogoče skrbno
varovati ter se tako poboljšati.
— Še le potem, ko si vso to opravil,
idi k spovednici. Tam lepo poklekni
in reci: Prosim , duhovni oče , svetega
blagoslova , da bi se prav in čisto spo¬
vedal vseh svojih grehov;  ko spovednik
naredijo križ nad teboj, sc pokrižaj in
moli očitno spoved: Ja  s ubogi grešnik

se spovem Bogu .

Ne pozabi povedati,  kedaj si bil
zadnjikrat pri spovedi! — Potem povej
svoje grehe, in sicer  vse tiste grehe,
ki si jih storil od svoje zadnje dobre
spovedi in katerih si sc spomnil ob iz¬
praševanju vesti. Dolžan si sicer po¬
vedati samo  vse smrtne grehe;
a najbolje je, da se odkritosrčno spoveš

39

tudi odpustljivih grehov, ker ni vselej
lahko spoznati, kateri greh in kedaj je
odpustljiv ali smrten greh, in ker tudi
za majhne grehe najlažje dobiš od-
puščenje grehov, ako se jih skesano
spoveš. — Pri smrtnih grehih
povej vselej tudi število  in
tiste okoliščine, ki delajo greh večji ali
manjši! — Ako si pri zadnji spovedi
ali pa prej pozabil kak (smrtni) greh,
povej ga v  sedaj in pristavi, da si ga
pozabil, če bi bil pa kedaj tako ne¬
srečen, da si zamolčal kak (smrtni)
greh, moraš, ako hočeš dobiti odpu-
ščenje grehov, sedaj : 1.) ta greh po¬
vedati s pristavkom, da si ga zamolčal;
2.) moraš povedati, pri koliko spovedih
si zamolčal ta greh, kakor tudi, ali si
med tem časom prejel kak drug za¬
krament ; 3.) moraš še enkrat povedati
vse tiste grehe, katerih si se spovedal
pri onih spovedih, pri katerih si za¬
molčal ta greh.

Kadar si povedal vse grehe, kar
s > se jih mogel spomniti, moli molitev
Po spovedi: „Ti in vsi moji drugi ,
znani in neznani grehi . .  . .“Ali pa

40

reci na kratko: Zdaj se po svoji vesti
ne vem več spomniti, prosim zveličavne
pokore in svete odveze.  Potem pazno
poslušaj spovednikove nauke in nalo¬
ženo pokoro; ako česa ne razumeš,
qrez strahu vprašaj. Kadar dobiš odvezo,
to je, ko so spovednik naredili križ čez
te, se pokrižaj,’in ko spovednik rečejo:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus«, odgovori:
»Vekomaj, amen!« in idi od spovednice
najbolje k velikemu oltarju, kjer opravi
pokoro, kolikor je za isti čas mogoče.
Še jasniši ti bo ves ta nauk, ako ti
naštejem še:

Nekatere napake pri spovedi.

1. Prva in najhujša napaka je pro-
stovoljno zamolčanje smrtnega
greha.  Kdor vedoma in s premislekom,
toraj nalašč pri spovedi zamolči smrtni
greh ali pa nalašč napak pove število
smrtnih grehov, ali tudi velik greh na¬
lašč tako zmanjša in polepša, da se
vidi, kakor bi bil le mali greh, takemu
spoved čisto nič ne pomaga, marveč še
neizmerno škoduje. Vse njegovo drugo

41

prizadevanje: izpraševanje vesti, kesanje
in še tako trdni sklepi, ves njegov in
spovednikov trud je zastonj — vse za¬
stonj ! A ne le zastonj, marveč grešnik
si nakoplje s tem še nov velik greh,
tako velik, da večjega pač še pred spo¬
vedjo ni mogel imeti na svoji vesti.
Tako zamolčanje se mi zdi še hujše,
kakor kriva prisega. Kdor po krivem
priseže, pokliče Boga na pričo, češ, da
resnico govori, torej se laže Bogu sa¬
memu ; kdor pa pri spovedi zamolči
velik greh ali ga zdatno presuče in se
dela, kakor bi bil vse po pravici po¬
vedal, — tak se tudi laže Bogu samemu
in sicer v najsvetejšem trenutku, ko bi
imel od njega nepopisno veliko milost
prejeti — odpuščanje grehov in dušno
posvečenje! Pred spovedjo je zagotavljal,
da se spove Bogu vsemogočnemu, Ma¬
riji Materi božji ter vsem ljubim svet¬
nikom in svetnicam božjim in še maš-
niku, ki je namesto Boga, takrat ko
grehe odpušča: zdaj pa se drzne lagati
pred nebom in zemljo! O kolika hu¬
dobija, hudobija tem večja, ker taki
skruni sveti zakrament! Že ime tega

42

greha je tako strašno: b o ž j i r o p ! —
Pa tudi kolika nespamet in škoda!

Zakaj da je tako zelo nespametno
pri spovedi kak smrtni greh zamolčati,
ti je že znano iz katekizma; tu ti le
posebno tri reči poudarim in zatrdim.
Katekizem pravi: »Bolje je svoje grehe
skrivaj spovedniku povedati, kakor a)  v
grehih nepokojno živeti, b)  ne¬
srečno umreti in c)  so d nji dan
zavoljo tega predvsem sve¬
tom v sramoto priti!«  O da, sto¬
krat bolje, milijonkrat bolje je odkrito¬
srčno se spovedati, kakor pa božjeropno
spoved opraviti. Zato te lepo prosim,
da dobro premisli in si k srcu vzemi
ter zapomni za vse svoje življenje te
tri strašne nasledke!

a)  Od kod pa vemo, da nepokojno
in težko žive taki ljudje, kateri se slabo
spovedujejo? Mnogi so že sami pove¬
dali in bralo se jim je že na obrazu,
da niso bili nikoli prav mirni in veseli
v svojem srcu, dokler niso popravili
slabe spovedi. (Beri n. pr. v Angeljčku
V. pretresljivo zgodbo na str. 23!) Pri
takem nesrečnežu se namreč zelo rado

43

zgodi, da zopet zamolči pri drugi spo¬
vedi, da se mu pri tretji zdi še težje
povedati in tako od leta do leta težje . . .
S takim zamolčanim grehom na vesti
gre. morda celo k svetemu obhajilu prvi¬
krat, drugikrat, v tretje . . . Božjih
ropov že skoro ne more prešteti! Trdo¬
vratnost srca je čedalje večja; a čedalje
večja je pa tudi nezadovoljnost, dušna
grenkost in pekočina! Drugi gredo
vselej tako veseli in potolaženi od spo¬
vednice — njemu pa po vsaki spovedi
še bolj obtežuje otožno srce kamen
pekoče vesti! Drugi se čutijo tako
srečne, ko gredo od mize Gospodove,
da jim solze veselja igrajo v očeh, —
v njegovih očeh se tudi zaleskeče
marsikatera solzica, toda grenka solzica
nedopovedljive srčne žalosti, ker ve, da
sirota ni boljši od izdajalca Judeža.
Drugi se nedolžno šalijo, radujejo, po¬
jejo, on pa hi se najlažje jokal v sredi
najživahnejših veselic! — O predragi
prijatelj, ki to bereš usmili se svojega
srca in nikar mu nikdar ne nakladaj
tako grenkobne težave! Saj je že itak
dovolj bridkostno naše življenje, i, zakaj

44

bi si ga človek še sam tako nespametno
grenil in si množil gorje?!

b)  Pa ko bi bilo samo to, bi se še
kako prebilo; tolažil bi se tak grešnik, ■
češ, naj bo hudo, kakor hoče, saj kmalu
mine. Toda katekizem pove še večje
gorje: »nesrečno umreti«.  Kaj pa
se pravi nesrečno umreti? Nesrečno
umreti se pravi: v smrtnem grehu
umreti — pogubljen biti — v
pekel priti!  In pri nikomur se ni
bolj bati nesrečne smrti, kakor pri tacem,
ki je grehe zamolčeval pri spovedi.
Rekel sem že poprej, da kdor je nekaj
časa zamolčeval, se mu pozneje čedalje
težje zdi odkritosrčno povedati; zato se
prav lahko primeri, da bode ta nesrečnež
zamolčal tudi še nazadnje — na smrtni
postelji!

Leta 1850 je bil klican neki župnik na
Bavarskem k umirajoči ženski. Zelo je hitel, ker
mu je bilo znano, da se ta oseba v zdravih
dneh ni posebno brigala za zveličanje svoje
duše. Gospod jo spove, obhaja in dene v sveio
poslednje Olje ter gre dalje, da bi previdel Se
nekega druzega bolnika. Pa komaj pride iz vasi,
že priteče za njim hči one bolne ženske in kliče:
»Vrnite se hitro nazaj; moja mati. ki že umi¬
rajo, Vas zelo želijo«. Hitro se mašnik vrne, a

45

ko stopi v sobo, mu zakliče bolnica z obupnim
glasom: »Prepozno je!« ter umrje v grozovitih
stiskah. Pričujoči mu povejo, da je ranjca precej
potem, ko je odšel, vskliknila: »Pojdite še en¬
krat po duhovna. Zopet sem zamolčala greh,
katerega sem bila zamolčala pred 20 leti. Hitite,
kajti če umrjem, ne da bi se ga spovedala, bom
pogubljena vekomaj!«

O, krvavih solz vredni človek, ka¬
teri je na pragu večnosti nevredno prejel
zakrament sv. pokore, sv. rešnjega Te¬
lesa, sv. poslednjega Olja, in tako — s
trojnim božjim ropom obtežen — se
pogreznil v peklensko brezdno, iz ka¬
terega ne bode prišel nikdar več! Pač
enkrat bo še prišel, pa le za en dan —
prestrašni sodnji dan, ki bo poleg druzih
grozovitostij zanj še posebno bridkosten
zaradi spovednih zamolčanj.

c )  Katekizem namreč še pravi o
slabi spovedi: »sodnji dan zavoljo
tega pred vsem svetom v sra-
moto priti.«  Tudi ta reč nas mora
močno pretresti, da ne bi nikdar za¬
molčali nobenega smrtnega greha. Da
se  ti nikdar v življenju ne primeri ta
neizmerna nesreča, pomisli vendar ve¬
likanski razloček med sedanjo tajno

46

sodbo pri spovedi in ono očitno sodbo
vpričo vseh ljudij, vsega sveta in vseh
časov! — Zdaj poveš svoje grehe na
tihem čisto skrivaj enemu samemu člo¬
veku, in sicer takemu, na katerega se
smeš popolnem zanesti, kateri ne sme
ničesar razodeti, — kakor bi bilo v glo¬
bočino morja vrženo, tako je vse, kar
si mu razodel pri spovedi; pri poslednji
sodbi Božji bi pa zvedeli tvoje grehe,
ako jih zclaj prikrivaš, kar vsi ljudje :1
tvoj oče. tvoja mati, spovedniki in uče¬
niki tvoji, tvoji bratje in sestrice, sosedje
in prijatelji! Zdaj razodeneš svoje grehe
zato, da se ti odpustijo, da postaneš
zopet otrok Božji. ljubljenec Jezusov
in Marijin; takrat bi pa bili razodeti le
v sramoto in strah, in izročen bi bil
hudobnim duhovom, s katerimi se bi
pogreznil jokaje in obupno kričaje v
peklensko brezdno za vse večne čase!
Oj, nikar ne bodi tako nespameten, da
bi si sam nakopaval tako grozovito
gorje! Premagaj se in povej vse, kar
ti vest teži, če bi ti bilo še tako težko!
Naloži si zdaj to majhno težavo, da
kdaj ne pride nad te tako grozovita!

47

2. Nasprotno pa tudi prevelika
in prazna bojazljivost in skrb
ni prav: če kdo pripoveduje reči, ka¬
tere niso greh (kar večkrat zakrivi po¬
manjkljiv navod pri izpraševanju vesti);
če obširno opisuje nepotrebne okoliščine,
katere nič ali skoro nič ne spremenijo
velikosti greha, ali na dolgo pripove¬
duje cele dogodke, ne pa da bi samo
to na kratko povedal, kar je sam pri
tem grešil.

3. Navadno se pripovedujejo samo
oni grehi, katere je kdo storil od
zadnje dobro opravljene spo¬
vedi.  Kdor hoče kaj povedati iz prej¬
šnjega življenja, česar se je že obtožil
pri dobri spovedi, naj spovedniku pove,
da je ta greh že od poprej in da se ga
zopet obtoži le zaradi večjega kesanja.
Napak torej bi ravnal, kdor bi pripo¬
vedoval grehe, katerih se je že prav
spovedal, ako bi nič ne omenil, da je
za te grehe že dobil odvezo. Božji rop
bi storil, ko bi zamolčani smrtni greh
Pri naslednji spovedi kar tako med dru¬
gimi grehi povedal in ne pristavil po-
sebej, da jo bil nalašč zamolčal tisti greh.

48

4. Nekateri se v cerkvi slabo za-
drže, kaclar čakajo na spoved;
pogovarjajo se, smejejo se, od spo¬
vednice lahkomišljeno odhajajo in nazaj
prihajajo ali sicer niso mirni. Da je to
zelo napak, lahko sam izprevidii, ako
le količkaj pomisliš, kaj je spoved, —
da je sveta skrivnost, svet zakrament,
ki ti deli milosti, katere je Jezus pri¬
dobil na križu v toliko bridkostih in
bolečinah. Za ceno presvete rešnje
krvi Jezusove se gre, ti pa bi se vedel;
tako malomarno ali celo razposajeno..
Moli, če moraš dolgo čakati, žalostni
rožni venec, litanije, ponovi kesanje . . •

5. Zelo grda navada nekaterih j«
tudi ta, da druge odrivajo  od spo¬
vednice, da bi sami poprej prišli na
vrsto. To je krivično in krščanski lju¬
bezni naravnost nasprotno: oni, ki ja
že dolgo čakal, naj bi se umaknil tebi.
ki si ravnokar prišel? Kako moreš to
po pravici zahtevati? In ker se to na
vadno zgodi s silo, suvanjem in šumom,
jo zelo nespodobno za tak svet kraj
kjer je studenec milostij božjih.

49

6. Kadar se pripravljaš za spoved,
nikar se preveč ne bližaj spo¬
vednici,  da bi slišal, kar se kdo
drugi spoveduje; kdor nalašč vleče na
uho, ima greh. Ce bi pa kdaj zoper
svojo voljo kaj slišal iz spovednice, ni¬
kakor ne smeš drugim praviti; to za¬
hteva ljubezen do bližnjega in svetost
sv. zakramenta.

7. Nadaljna napaka je ta, če kdo
ne zna moliti očitne spovedi:
Prosim, duhovni oče  . . . Tudi ni prav,
ako se v tej molitvi tam, kjer je re¬
čeno : od svoje zadnje spovedi, ki sem
jo opravil,  ne pristavi časa, kdaj je bila
zadnja dobra spoved, pred koliko me¬
seci, tedni ali dnevi. Kajti če grešnik
tega sam ne pove, morajo spovednik
vprašati, kar je le potrata časa. Tudi
spovednik lažje spoznajo dušni stan
grešnikov, ako izvejo precej od kraja,
za koliko časa velja njegova obtožba.
Enako ni prav, če se tu pove presplošno
ter reče taka beseda, ki lahko obsega
več tednov, n. pr. »za velikonoč«, ker
je velik razloček, ali je zadnja spoved
bila opravljena v začetku ali pa ob

4

50

koncu posta ali celo že po veliki noči.
Morda vtegne biti najboljše, ako poveš
naravnost dan in mesec poslednje dobre
spovedi (takozvani »datum«) ali pa
praznik.

8. Grehi naj se pri spovedi pripo¬
vedujejo: razločno,  ne prehitro in
ne prepočasi, ne pretiho ne preglasno;
po vrsti,  najbolje po zapovedih božjih
in cerkvenih s potrebnimi dostavki,
(števila, okoliščin . . .); to pa zato, da
se kaj ne izpusti ali pa večkrat ne po- j
navija; kar je ostudnega,  naj se
pove, kar moč, s čednimi besedami;
pripoveduje naj se z nekim svetim
strahom,  ker obtožba velja Bogu,:
ne ljudem. Vse nasprotno je napak.

9. Ako si kdo grehe spiše,
da jih bere pri spovedi, bi ne storil
prav, ko bi tak z grehi popisan listič
kazal drugim ali ga ne pokončal po
spovedi, da bi lahko prišel drugim pred
oči. Če pa kdo slučajno dobi tak listič,,
ga ne sme brati, marveč naj ga takoj
strga. Ne rečem, da bi ne bilo nikoli
koristno svoje grehe napisati zaradi
večje natančnosti, kakor n. pr. ob dolgi!

51

spovedi, vendar za splošno priporočam,
naj se nikar ne zapisuje, kajti kdor se
zanaša na pisanje, bi utegnil v zadrego
priti: listič se lahko ravno pred spo¬
vedjo kam zamota, zgubi ali pa je že
tema, da se ne more brati . . . spoved
bi bila lahko neveljavna. Tukaj je že
treba kaj zaupati svojemu spominu, saj
se še po več stranij dolgih sostavkov
naučiš na pamet, kako da bi si ne za¬
pomnil grehov, ki ti jih vest očita za
ne tako dolgi čas od zadnje spovedi.
Ko bi pa tudi ob svoji najboljši volji
kaj pozabil, je z družim vred odpuščeno,
le da omeniš pri naslednji spovedi, ako
se domisliš.

10. Napačno je, z glavo se pre¬
več daleč od omrežja nazaj
držati,  ker tako bi spovednik ne
mogli razumeti spovedanca, ta pa ne
spovednika. Treba se je tedaj nagniti
Proti omrežju; in kdor je zelo majhen,
bi smel v ta namen celo stati med
spovedjo.

11. Tudi ni popolnem v redu, če
grešnik ne naznani, kadar se ne ve
n ičesar več spomniti. Ako že ne

4 *

52

moli daljše molitve: Ti in vsi moji
drugi grehi . .  . naj vsaj na kratko
reče:' »Zdaj se po svoji vesti ne vero
spomniti družili grehov, prosim, du¬
hovni oče, zveličal ne pokore in svete
odveze.«

12. Zelo zamudno je in torej na¬
pačno, če kdo noče takoj odgo¬
voriti spovedniku,  kadar ga kaj
vprašajo. Ako ne more precej odgovo¬
riti, naj prosi potrpljenja, da še nekoliko
pomisli; ako ni razumel vprašanja, naj j
reče, da ni razumel; če ne ve odgo¬
voriti, naj nikar ne molči, marveč pove
naj, da ne ve. Enako napačno je, če
kdo noče na spovednikovo vprašanje
naravnost odgovoriti,  marveč šele
po ovinkih, da ga morajo brez potrebe
dalje izpraševati. Odkritosrčnost!!

13. Za spovednika in spovedenca
nadležna napaka je, če je kdo gluh,
pa se kar med druge ljudi pomeša in
noče spovednika prositi, da bi ga spo¬
vedali posebej na takem kraju, ki je
za gluhe odločen.

14. Slabo ravna, kdor je med
spovedjo razmišljen, ter ne po-

53

sluša spovednikovih naukov in naročil,
in si morebiti celo pokore ne zapomni.
Enako napačno dela oni, kateri ni ra¬
zumel naložene pokore, pa vendar noče
vprašati, da bi jo zvedel zagotovo.

15. Napačno ravna, kdor ne moli
kesanja,  ko so mu  spovednik naložili
pokoro, ali pa morebiti ga celo ne
zna moliti.  Kesanje je bistveni del
sv. zakramenta, in kakor sem že rekel,
naj se za večjo varnost in popolnost
obudi že pred spovedjo;  seveda po
spovedi pa tudi, predno spovednik dajo
sveto odvezo.

16. Zelo napak bi bilo od spo¬
vednice iti,  dokler še spovednik niso
odveze odmolili. Počakaj torej kleče,
da spovednik reko: »Hvaljen bodi Jezus
Kristus!« ter zapro linico.

17. Drzno bi bilo, ko bi kdo
°elo hotel nasprotovati du¬
hovnu  in se njegovi sodbi ne pod¬
vreči. Ako v resnici ne more spolniti
katere reči, naj lepo ponižno pojasni
zadevo in prosi spremembe.

18. Dokaj napačno ravnajo oni, ka¬
teri brž po spovedi iz cerkve

54

hitijo ter ne opravijo potrebne
zahvale. Odpuščanje enega samega I
malega greha je večja dobrota, kakor
če bi ti kdo podaril največje mesto in
vse zaklade v njem, da, večja kakor
ves svet — in tebi bi ne bilo mar
Boga zahvaliti za toliko milost? Ko bi
se ti pa res zelo mudilo, vsaj doma
ali že po poti nadomesti, česar v cerkvi
nisi utegnil opraviti. Prosi pa tudi Boga
za pomoč, da bi se resnično poboljšal
in stanovitno izvrševal svoje dobre
sklepe.

19. Ni lepo, če po opravljeni spo- j
vedi kdo trdo stopa po cerkvi, prehitro
teče ali z vrati zaloputne. Pojdi mirno,
ko si vse opravil, in tiho zapri vrata
za seboj. (To velja tudi za drugikrat!)
Tudi bi ne bilo prav, če bi iz cerkve
od spovedi grede šel h kakim šumnim
igram ali veselicam ali celo v nevarno
druščino. Drži se tak dan bolj doma v
samotnosti, kajti žalostno bi bilo, ko bi
še tisti dan zopet grešil, če tudi v
manjših rečeh.

20. Nikakor ne smeš posnemati
slabe navade onih, kateri radi okrog

55

pripovedujejo, kaj so jim spoved¬
nik rekli, kako jih podučili, potolažili.
— Se celo naložene pokore ni treba
drugim razodeti. In če te kdo vpraša
o tvoji spovedi, kar naravnost mu od¬
govori : »Jaz o tacih rečeh ne maram
poslušati, pa tudi ne sam govoriti; kar
je bilo v spovednici, naj ostane v spo-
;  vednici!«

21. Nikar ne letaj od spo-
i vednika do spovednika.  Ako si
: v takem kraju, kjer je več duhovnikov,

smeš si odbrati; a kadar si si izbral
spovednika, do katerega imaš zaupanje,
j ostani pri njem in brez posebnega vzroka
ne hodi drugam; saj glavna reč je tu
moč svetega zakramenta, ne spretnost
| spovednikova; poboljšati se boš pa moral
tudi ti sam, če hočeš, da ti bo spoved
| sploh kaj koristila.

22. Zelo nevarna napaka je slednjič:
spoved predolgo odlašati!  In

! tej napaki nasproti ne vem boljšega na¬
svetovati, kakor to, kar je storil oni
blagi otrok, o kateren se tako-le bere:

Neki pobožen deček Pavel je ob prvem
s v. obhajilu storil tale prevažni sklep: »Ko bi

56

bil kdaj tako nesrečen, da bil storil
smrtni greh, pojdem še tisti dan k
spove di 1«

Eno leto pozneje se mu primeri ta nesreča,
da stori velik greh. Bilo je ravno v soboto,
vreme grdo. Pavel je bolehal in duhovnik, njegov
spovednik, je bil daleč proč. Dobri deček je v
hudi stiski, najprej si misli: »Gez nekaj dni
pojdem k spovedi, danes ne morem.« Toda
trdni sklep prvega sv. obhajila mu ne da miru ;
nekaj mu v srcu govori z nedopovedljivo silo:
»Stori še danes, kar si obljubil!« Prisrčna
molitev mu da moč, da gre in opravi dobro
spoved. Ves vesel in potolažen se vrne domov.
Na potu ga sreča imenitna gospa in ga vpraša,
od kod gre. Deček jej z veseljem razodene svojo
srčno skrivnost: da je bil pri spovedi, da bode
zopet mirno spal, ker se je z Bogom spravil in
dopolnil svoj sklep, ki ga je bil storil o prvem
sv. obhajilu.

Njegova mati ga je imela navado vsako
jutro poklicati ob gotovi uri. Tudi to nedeljo
ga gre klicat. Toda Pavel ne pride ob določeni
uri. Materi se čudno zdi in gre ga klicat v
drugič ter zavpije: »Pavelček, vstani vendar,
zamudil bodeš službo božjo !« Ker ne dobi od¬
govora, gre v spalnico in najde svojega ljubega.
Pavelčka — mrtvega! Nagla, neprevidena smrt
je pretrgala nitko tega tako mladega življenja.
O stokrat blagor mu, da je bil pravočasno
opravil sv. spoved 1

57

V. Zadostovanje.

Pokora, katero spovednik nalože.

1. Dobro poslušaj, kadar ti spovednik
napovedo pokoro za tvoje grehe, da si
jo natančno zapomniš. Ako je nisi po¬
polnem razumel, prosi, naj ti še enkrat
ponovijo ali pojasnijo.

2. Naloženo pokoro moraš prav po¬
sebno čislati, ker ima večjo veljavo in
ceno, kakor ravno tista dela, ko bi jih
sicer opravljal. Spovedna pokora je nam¬
reč s sv. zakramentom v tesni zvezi in
ima vsled tega posebno moč. Potrudi se
tedaj, kar le moreš, da boš vselej po¬
božno in dobro opravil naloženo pokoro.

3. Ta pokora pa ni le svet, marveč
te veže kakor zapoved. Ako bi kdo že
pri spovedi — pred odvezo imel namen,
da ne bode opravil naložene pokore, bila
bi njegova spoved enako neveljavna,
kakor če bi ne imel nič kesanja ali če
bi zamolčal smrtni greh. Ako je pa imel
Pri spovedi voljo, redno opraviti pokoro,
a jo opusti vsled nove mlačnosti in le¬
nobe, bila je sicer njegova spoved od te

58


strani dobra in bi je ne bilo treba po- j
navijali, vendar je pa tako opuščenje
greh, in sicer velik greh, ako se je z
lastnini zadolženjem opustila velika po¬
kora; ako se je pa zanemaril mali del
velike pokore ali če pokora ni bila ve¬
lika, je greh odpustljiv. Obračaj tedaj
enako pozornost na spovedno pokoro,
kakor na poprejšnje štiri bistvene dele
zakramenta sv. pokore.

4. Ako si pozabil naloženo pokoro, i
povej to svojemu spovedniku pri naslednji
spovedi, da izveš, kaj ti je storiti. Ako
si pa le pozabil opraviti pokoro — celo
ali deloma, popravi zamudo, kakor hitro
se spomniš.

5. Pokoro opravi natanko, kakor je
bila naložena. Sam je ne smeš spremi¬
njati ali okrajšati ;-zdaljšati bi jo pa se¬
veda smel, ker katekizem močno svetuje,
da si spokornik še sam prostovoljno
naklada pokoro. Ako bi ti torej kdaj
mašnik naložili tako pokoro, katere ni¬
kakor ne moreš opraviti, prosi pohlevno
spovednika, naj ti kaj druzega naložijo
za pokoro. Ako se pa nezmožnost po¬
kaže še le pozneje, opravi, kolikor moreš,

59

0  nemogočem pa govori s spovednikom
v nastopni spovedi, med tem pa si sam
naloži kaj več.

6. Natanko se drži tudi časa, ki so
d ga spovednik odločili za pokoro, in
in preminjaj ga samooblastno. Ko bi ti
i'ekli na primer, da moraš ves teden
moliti vsak dan 5 očenašev, ne storil bi
prav, ko bi si mislil: 5 X 7 je 35, tedaj
kar danes obmolim 35 očenašev, da gre
pb enem in ne bode treba več skrbi
imeli. Mašnik imajo svoje vzroke in
namene, da ti pokoro naložijo za več
časa. — Ako pa spovednik ne nazna¬
nijo nikakoršnega obroka za tvojo po¬
koro, opravi jo prej kakor je moč; če
lahko, opravi jo preeej po spovedi. Ta¬
krat si še bolj goreč, bodeš jo lepše
opravil; takrat si še čistega srca, bodeš
jo koristniše dovršil; in tako se ti
ni treba bati, da bi jo pozabil ali celo
zanemaril, kajti kar se odlaga, rado se
odloži.

7. Nikdar ne pripoveduj drugim, kaj
s i dobil pri spovedi v pokoro; sam pa
’udi ne izprašuj družili, kaj se jim je
naložilo. Spoved in'vse, kar je s spo-

vedjo v zvezi, naj ti bo tako sveta reč,
da je nikar ne mešaj med vsakdanje po¬
govore. — Nespametno je in jako ne¬
hvaležno, pritoževati se zarad velike po¬
kore, ker vsak grešnik lahko ve, daje
s svojimi grehi zaslužil še veliko večjo
pokoro, kakor pa se mu navadno naloži.

Pokora, katero si še sam naloži.

Dober in goreč kristijan ni še zado¬
voljen s tem, da bi storil samo toliko,
kolikor mu je ostro zapovedano; marveč
goreče opravlja tudi to, kar mu je le
nasvetovano, ali kar sam spozna da je
koristno njegovi duši. Osobito po spo¬
vedi še prostovoljno zadostuje za svoje
grehe. Stori tudi ti tako. Pri vsaki spo¬
vedi si poleg spovednikove pokore še
sam odloči nekatere reči, ki jih hočeš
opravljati nekaj dni ali tednov. Kaj in
kako, ti razlaga katekizem; jaz te hočem
tu le na nekatere reči še posebej opom¬
niti. Ker te pa, mladi čitatelj, ne poznam
natančneje in ne vem, v kakih okoliščinah
živiš in koliko časa ti preostaja, ti tukaj
ne morem natanko po številu in veli¬
kosti odkazati, kaj in koliko ti je storiti.

61

Zalo ti naštejem več rečij, da si lahko
izbiraš izmed njih. kar je posebej tebi
primerno, in sicer po katekizmu, ki si
ga najbolj navajen.

1. a)  Katekizem stavi na prvo mesto
molitev.  In to po pravici, kajti k sta¬
novitnemu poboljšanju potrebujemo po¬
moči božje; Bog pa rad deli svojo milost
onim, kateri ga prosijo. Med vsemi po¬
božnostmi, ki ti jih nasvetujem za pro¬
stovoljno pokoro, je najzaslužnejša da¬
ritev svete maše.  Skleni ob spovedi,
da bodeš hodil tudi ob delavnikih k
sveti maši en teden, 14 dnij  . . .;  da
bodeš v nedeljo ali kaki praznik pri dveh
svetih mašah in sicer s prav posebno
pobožnostjo ; da pojdeš za nekoliko minut
poprej v cerkev ali da boš po sveti maši
nekoliko dalje ostal in molil. Jako pri¬
poročljiv je sv. križev pot;  če ne
utegneš drugače, moli ga v nedeljo po¬
poldne. Prav primerna pokora ti je lahko
sveti rožni venec,  ali cel ali pa le
en oddelek; razne 1 i t anij  e; morda se
odločiš še za devetdnevnico;  lju¬
beznive molitve najdeš v molitveni knjigi
v čast preš v. rešnjemu Telesu,

62

preš v. Srcu Jezusovemu, Ma¬
teri božj i in drugim svetnikom in pri-
prošnjikom, zlasti sv. Jožefu in sv.
Alojziju. Naj bo nekaj časa tvoja ju¬
tranja in zvečerna molitev nekoliko daljša,
odloči si tudi med dnevom nekoliko tre¬
nutkov v pobožno molitev, posebno kadar
si sam. Koliko časnih kaznij si lahko
izbrišeš, v nebesih pa nabiraš zasluženje,
ako se na pr. privadiš moliti na potih,
kadar sam kam greš, kadar moraš kaj
čakati, kadar po noči ne moreš spati itd.

b)  Na to imenuje katekizem post.
Ta pokora ti bode še posebno zaslužna,
ker vem, da mladi ljudje radi jedo, in
pa zato, ker je post do 20. leta prosto¬
voljen. Ako ne zmagaš lahko tolikega
posta, da bi oslal dopoldne tešč. pre¬
maguj se v manjših rečeh, pa tem več¬
krat. Jemlji si n. pr. določen čas zjutraj
manj (ali celo nič) sladkorja, ako imaš
kavo za zajutrek, ali nadrobi si manj
kruha; odreci si predjužnik dopoldne ali
južino popoldne ali popolnem ali pa vsaj
deloma; pri obedu in večerji si zopet
kaj pritrgaj, — odloži žlico, ko bi še
lahko jedel, — izvoli si tega več, kar

63

nimaš tako rad, in pusti ono, kar ti je
najljubše. Skleni, da ne bodeš drugače
jedel in pil, kakor ob določenem času.
Osobito bo junaška pokora zate, ako si
pri takih ljudeh, ki ti ponujajo žganje,
— pa se mu popolnem upreš in odpoveš ;
to ne bo le koristno za zdaj, marveč bo
imelo najboljše nasledke za vse tvoje živ¬
ljenje. Morebiti si se naučil že kaditi,

■—• opusti 1 Vse to pa, kolikor moreš,
modro prikrivaj, da bode za tvoj post
vedel le Bog in on, ki na skrivnem vidi,
ti kode povrnil.

c)  Na tretjem mestu imenuje kate¬
kizem miloščino.  Tu ti bode morda
težje se odločiti, kaj bi si naložil, ker
nimaš še lastnega premoženja. Vendar
tudi v tem oziru že lahko storiš mno-
gokaj: onih krajcarjev, ki jih dobiš v dar,
nikar ne zapravi za kake ničvredne slad¬
karije, daj jih raje za >sveto detinstvo*,
za »katol, društvo detoljubov* ali kakemu
revežu; ko dobiš kruha ali sadja, ne snej
Vsega sam, marveč daj še drugim. —
Sveti otroci, ki niso imeli sami nič de¬
narja, so si tako pomagali, da so stariše
prosili za reveže. — Ako si premožnih

64

slarišev in imaš kako bolj ponošeno oble¬
ko, ki je sam ne rabiš več, prosi stariše,
naj ti dovolijo, da jo daš ubožnemu otro¬
ku Sorodnikovemu ali sosedovemu. Ne¬
kateri otroci znajo že sami kaj zaslužiti;
ako si znaš tudi ti že kaj pridobiti ali
kaj koristnega napraviti, delaj po spovedi
tem pridniše, da moreš kaj drugim na¬
kloniti. — To pokoro ti zelo priporočam,
ker po tej poti lahko dosežeš, da se ti
mlado srce preveč ne naveže na denar,
marveč da postane miločutno in usmi¬
ljeno ter čedalje bolj podobno Srcu Je¬
zusovemu, ki je povsod dobrote delil.

2. Nadalje priporoča katekizem za
prostovoljno pokoro »druga dobra
dela, ki jih iz tega namena r a -
dovoljno opravljamo«  Ravnokar
naštete tri reči: molitev, post in milo¬
ščina se dajo namreč po svojem pomenu
še razširiti in zopet imaš na izbiranje
najkoristnejših pokoril:

a)  Molitev v širnem pomenu je vse,
karkoli storiš v slavo božjo : če bereš lepo
in spodbudno knjigo ali če drugim pri¬
poročaš in posojuješ tako berilo; če po¬
slušaš pazno lepe nauke; če poješ svete

65

pesmi; če se učiš krščanskega nauka,
morebiti še kaj več, kakor ravno zahte¬
vajo tvoj katehet itd. Posebno bodi po
spovedi zvest v obujanju dobrega namena
ter mnogokrat Bogu daruj vse misli in
želje, besede in dela, svoje veselje in
trpljenje ; morebiti si odbereš še kako go¬
tovo število, kolikokrat hočeš tak namen
obuditi, seveda čim večkrat, tem boljše.
Nad vse koristno ti bode, ako se že kaj
vadiš v premišljevanju; če druzega ne,
vsaj si prav živo pred oči postavljaj
zgodbe sv. pisma, katere so ti že znane,
in kar lepega opaziš, na-se obračaj ter
trudi se posnemati one tako spodbudne
izglede; ali kar si lepega bral in slišal,
v svoj prid obračaj, primerjaj s tem svoje
desedanje življenje, obžaluj svoje napake
in gostokrat ponavljaj svoje dobre sklepe.

b)  Post v širšem pomenu je vsako
premagovanje in zatajevanje samega sebe.
Zatajevati samega sebe se pravi, kaj pri¬
jetnega si odreči in kaj težkega voljno
storiti ali pretrpeti. Da se moramo ju¬
naško odreči vsemu, kar je greh ali kar
napeljuje v greh, in da moramo rado-
voljno prevzeti vse one težave, katerih

5

66

se brez greha ne smemo znebiti, to
dolžnost nam naklada že trdni sklep-
Tukaj je govorjenje le o prostovoljnem
zatajevanju, da si namreč odrečemo take
sladnosti in prijetnosti, ki bi jih smeli
brez greha vživati, in pa da si naložimo
kaj neprijetnega in težkega, česar nismo
dolžni storiti ali trpeti.

Za tako zatajevanje imaš vsak dan
sto in stokrat priliko, le poiskati si jo
moraš in v prid obrniti, če hočeš, ti
nekoliko pomagam:

a)  O dreci  s i m i k a v n e r e či,  na
pr. kadar je kaj nenavadnega videti,
premagaj se in ne hodi gledat, po poti
se ne oziraj okrog brez potrebe ; če si
dobil kaj zavitega, premagaj se in ne
pogledi precej itd.; kadar te zelo mika.
komu kaj povedati, kar ni, da bi moral
vedeti, na pr. kaj dovtipnega ali šalji¬
vega, ali kaj tacega, kar bi tebe poka¬
zalo v lepši luči, molči rajše. Ako si
povabljen na kako veselico, odreci in
izgovori se, če se lahko zgodi brez za¬
mere ; kadar bi smel še dlje časa ležati,
vstani urno; če ti je dovoljeno, še dlje

67

se igrati in veseliti, prenehaj in pojdi
na delo itd.

b)  Naloži si prostovolj no kaj
težavnega in neprijetnega:  pri
molitvi poklekni, kadar bi jo sicer smel
stoje ali celo sede opraviti, moli z po-
vzdignenimi rokami; kadar klečiš, kleči
po koncu in ne naslanjaj se zadaj na
pete ali z rokami na klop ali ob kako
drugo reč; v cerkvi prepusti drugemu
klop, ti poklekni na tla; kadar skupno
delate, odberi si ti težavniša in manj
častna dela; kadar vam delijo kruh,
sadje ali kaj druzega, izvoli si manjši
ali slabši del, češ, da tako ti je prav
všeč, na tihem pa si misli: to bodi za
pokoro; potrpi, če le kdo po nedolžnem
Staja, ali bolj svari in ostrejše kaznuje,
kakor si zaslužil itd.

c)  Miloščina v širšem pomenu ob¬
sega vse, karkoli iz krščanske ljubezni
do bližnjega dobrega storimo, govorimo
ali mislimo in želimo: imej potrpljenje
s slabimi in nevšečnimi navadami svo¬
jega bližnjega; kadar se komu zgodi
kaka nesreča, imej sočutje in ga miluj;
če se je osmešil s kako neokrenostjo,

5 *

68

molči in ga ne zasmehuj; ako se je v
čem zmotil, kaj pozabil ali napačno na¬
redil, natihoma za njim popravi in ne
obešaj na veliki zvon; ako težko dela,
nese, mu radovoljno pomagaj; kadar te
prosi, mu rad posodi n. pr. kako orodje,
pisalo, pero, pomagaj pri učenju —-
sploh bodi postrežljiv; ne podtikaj ni¬
komur brez vzroka slabih namenov in
zatiraj v sebi krive sodbe; če se ti je
zgodila krivica, tiho potrpi in precej od¬
pusti razžaljivcu: na skrivnem stori kaj
dobrega onemu, do katerega čutiš kako
zamrzo v srcu; zlasti domačim naredi
kako posebno veselje ; dajaj povsod dober
izgled in moli pridno za druge — to
je še najboljša miloščina!

3. Katekizem še imenuje »nadloge
in težave, ki jih voljno trpimo
v duhu pokore«.  Ta nasvet je v tesni
zvezi z zatajevanjem, in res se v tem
najprej zatajuj, kar ti Bog pošlje, potlej
si še-le nakladaj prostovoljno: ne go¬
drnjaj zarad mraza in vročine ali zarad
grdega vremena; voljno potrpi pomanj¬
kanje in revščino ; daruj Bogu, če imaš
kako bolezen ah telesno napako, ali če

69

si slaboumen in se težko učiš itd.; ra-
dovoljno prenašaj, če te krivo sodijo,
obrekujejo ali ti drugače grenijo življenje.

4. Slednjič priporoča katekizem »cer¬
kvene odpustke«.  V to svrho najdeš
dovolj gradiva v »Mali zakladnici«, ka¬
tero prav pridno rabi.

5. Opomnim te še, da pri nekaterih
grehih je treba še storjeno škodo
popravljati:  vse krivično blago po¬
vrniti, obrekovanje preklicati, pohujšanje
in opravljanje po svoji moči popraviti.

Skrbi za pravo poboljšaoje.

Kdor prav vredno in s pridom prejme
zakrament sv. pokore, doseže dvoje ne¬
precenljivih dobrot: dosedanji dolgovi
so mu odpuščeni in zavarovan je pri¬
hodnjih dolgov. Kaj bi tudi pomagalo
grešniku odpuščanje grehov, ako bi pa
potlej zopet zabredel v poprejšnje hu¬
dobije in v njih umrl pa se pogubil?

S tem pogojem grešnik tudi dobi od¬
puščanje, da ima resno voljo se pobolj¬
šati. Dokler je bil Jezus še vidno na
svetu, odpuščal je grehe le skesanim

70

grešnikom, o katerih je vedel, da se
bodo poboljšali; farizejcem pa, katerim
ni bilo za poboljšanje nič mar, ni mogel
odpustiti; vse, kar je mogel storiti za¬
nje, je bilo to, da je zarad njih solze
pretakal.

Kdor je pazno čital moje dosedanje
nauke o »dobri spovedi«, lahko se je
prepričal, da prava priprava za spoved
mora imeti v sebi že nekakšno zago¬
tovilo prihodnjega poboljšanja. Mno¬
gokrat, sem to poudarjal, posebno pri
»trdnem sklepu« in »zadostovanju«, kjer
sem navedel že več najnavadniših in
najzdatniših pripomočkov za resnično po¬
boljšanje. Torej upam. da ti bode za¬
dostovalo, ako jih zdaj le v kratkem po¬
novim in kaj malega dostavim ter rečem,
ako se hočeš resnično poboljšati, rabi
pridno naslednje pripomočke: 1. ogibaj
se grešne priložnosti, 2. moli goreče,
3. zatajuj samega sebe in goreče oprav¬
ljaj spokorna dela, 4. poslušaj zvesto in
beri pridno besedo božjo, 5. gostokrat
ponavljaj svoje dobre sklepe, 6. bodi
zvest častilec Matere božje, 7. .zapomni
si dobro nauke spovednikove in ravnaj

71

se po njih, ker ti so posebej tebi na¬
menjeni, 8. premišljuj resnice sv. vere
in še posebej o štirih poslednjih rečeh
in 9. nikdar ne pozabi, da Bog vidi vse
tvoje misli in želje, besede in dela, da
je angelj Božji vedno poleg tebe in da
se sicer stotero očij obrača na-te, ker
si v občestvu svetnikov.

Ob koncu ti priporočam še to le po¬
sebno vajo, katere so se z veliko koristjo
posluževali že mnogi sveti služabniki
Božji: Skleni za en teden  enega greha,
kateremu si še najbolj udan, posebej
se varovati in odvaditi. Ko si se tega
odvadil, loti se drugega, potlej tretjega
itd. Enako si skušaj pridobivati posamič
od tedna do tedna krščanskih čednostij
in dobrih del. V ta namen si naredi
zvezček ali pa si kupi majhen >notes«,
ki se dobi za nekaj krajcarjev. Načrtaj
si na prvi ali drugi strani 7 črt in
spredaj zapiši vse dneve v tednu. Glej,
tako-le:

ponedeljek

torek

sreda

72

četrtek

sobota

nedelja

V ponedeljek zjulraj prav trdno skleni,
da se bodeš tega greha, ki si ga odbral,
skrbno varoval ves dan. Ko bi se pa
primerilo, da bi se spozabil in ga spet
storil, obudi brž kesanje in skleni še
trdnejše, da se ga bodeš dalje varoval.
Zvečer si izprašaj še posebno o tem
grehu svojo vest in začrtaj si s kakim
znamenjem na prvi vrsti, kolikokrat se
je zgodilo. Izvoliš si lahko taka zna¬
menja, da jih boš poznal le sam, dru¬
gim nič mar tvoje vojskovanje. Drugo
.jutro spet trdno skleni, da se bodeš
hrabro bojeval ves dan. Ko bi te bila
pa še katerikrat skušnjava premagala,
zapiši si spet število na drugo vrsto.
Upam, da boš v enem tednu premagal
ob tako hrabrem vojskovanju; če pa še
ne, zatiraj ravno ta greh še en teden
po enakem načinu, toda le še z večjo

73

gorečnostjo. Nato si odloči kaj druzega
in junaško napreduj z božjo pomočjo.

Vspeh mora biti gotov, ako me le
vestno ubogaš, in hvaležen mi boš za
ves ta nauk še na stare dni in zlasti
ob smrtni uri!

— -

Trdni sklepi pridnega otroka.

I. Za vsaki dan.

a) Trdno sklenem, da ne kom nikdar \

1. zoper stariše, duhovne, učitelje godrnjal,
se jim ustavljal, odgovarjal, jih žalil, slabo o
njih govoril . . .;

2. z brati in sestrami se prepiral ali tepel,
jih sovražil ali zaničeval;

3. žalil poslov in drugih domačih;

4. nikogar zmerjal, oponašal, zasmehoval,
spakoval se mu, ali drugače ga žalil;

5. nikogar opravljal ali celo obrekoval,
slabo sodil ali rnu podtikal napačne namene;

6. nikomur nič vzel, nobene krivice storil,
nikogar nič ogoljufal, nič tujega pridržal;

7. nikogar pohujšal ali podpiral v hudobiji;

8. lagal se ali hinavsko se obnašal;

9. zaklel, nobene grde besede spregovoril
ali zapisal, nič nespodobnega pogledal;

10. nobene najmanje nespodobnosti storil;

74

11. bahal se ali hvalno o sebi govoril;

12. brez potrebe se v ogledalo pogledal;

13. nobene slabe in pohujšljive knjige bral;

14. k ptuji hudobiji molčal ali grešnim
rečem se smejal;

15. žganja niti pokusil in tabaka kadil, do¬
kler mi škoduje;

16. zapravljal in brez potrebe izdajal.

V) Trdno sklenem , da bom :

1. zjutraj vselej o pravem času vstal (pre¬
cej, ko me pokličejo);

2. vselej prav pobožno (kleče) opravil zju-
tranjo in večerno molitev ter zvečer na kratko
vest izprašal, zjutraj pa obudil dobri namen
ter ponovil svoje trdne sklepe in Boga prosil,
da bi jih mogel spolnovati;

3. vselej lepo molil pred jedjo in po jedi
ter zmerno vžival božje dari in si ne izbiral
kaj boljšega;

4. kadar bo zvonilo, molil Angeljsko če-
ščenje (če lahko mogoče, kleče zarad odpustkov);

5. spodobno čast skazal, kadar pojdem
memo cerkve ali svete podobe; posebno pre¬
sveto rešnje Telo vselej kleče počastil;

6. vselej na prvo besedo ubogal, kar mi
bodo ukazali ali želeli stariši in njihovi namest¬
niki; v važniših rečeh prosil dovoljenja in sveta;
za prejete dobrote se jim zahvaljeval; rad jim
postregel in veselje delal;

7. molil za stariše, sorodnike in dobrotnike,
za nevernike, krivoverce in grešnike, za stano¬
vitnost nedolžnih, za duše v vicah;

75

8. rad odpustil storjeno krivico; prosil od¬
puščanja;

9. potrpel v nadlogah in križih iz ljubezni
do Jezusa;

10. z malim zadovoljen in nesebičen, dru¬
gim rad prepuščal kaj večjega in boljšega;

11. druge od greha odvračal in nagibal k
dobremu;

12. ogibal se slabe druščine, in sploh grešne
priložnosti;

13. v skušnjavah brž k Bogu se obrnil in
hitro odpravil vsako grešno misel (nečisto, pre¬
vzetno. nevoščljivo) ter premagal napačno rado
vednost, jezo . . .

II. Za nedelje in praznike.

a) trdno sklenem, da ne bom nikdar:

1. iz lastne krivde brez svete maše;

2. iz lastnega zadolženja mudil službe božje
in pred koncem uhajal iz cerkve; raje bom še
nekoliko prej prihajal v cerkev in molil;

3. brez potrebe zunaj ostajal;

4. po potu v cerkev in iz cerkve nespo¬
dobno se obnašal, ali slabe druščine se držal;

5. v cerkvi brez potrebe govoril, krog se
oziral, sebe in druge motil;

6. svete dni opravljal hlapčevskih del;

7. oskrunil svetih dni s pohajkovanjem, s
pijančevanjem ali razbrzdanim vedenjem:

b) Trdno sklenem, da bom:

1. med sveto mašo ves čas pobožno molil
(ves čas ali vsaj od sanktusa do konca obhajila

76

kleče), in če bo čas, poleg mašnih molitev oprav¬
ljal še druge molitvice;

2. vselej zvesto poslušal pridigo in krščan¬
ski nauk;

3. vselej se dostojno vedel tudi pri popol¬
danski službi božji; in če bo čas, opravil še
kako posebno pobožnost, n. pr. sv. križev pot,
počeščenje sv. rešnjega Telesa, Matere božje itd.

4. tudi doma bral kaj spodbudnega;

5. trudil se, prelepe praznike v duhu svete
cerkve praznovati, dotične skrivnosti premišljati
in si k srcu jemati.

III. Za šolske dni.

a) Trdno sklenem, da ne bom nikoli:

1. na poti iz šole in v šolo grede nespo¬
dobno se vedel (lovil, tepel, drsal, kepal); brez
potrebe postajal ali pohajkoval;

2 o učiteljih slabo govoril ali jih črnil;

3. v šoli med podukom šepetal, okrog se
oziral, motil druge;

4. nikogar po krivem tožil;

5. nikomur zavidal, če bolje zna ali je
pohvaljen; nikogar ne sovražil.

b) trdno sklenem, da bom:

1. vselej prišel v šolo v pravem času, ne
prezgodaj, ne prepozno;

2. učitelje spoštoval in ubogal, kakor sta-
riše svoje;

3. vso naloge tako skrbno in dobro izdelal,
kakor bom le mogel;

77

4. za šolo se vse skrbno naučil, zlasti ka¬
tekizem, (pridno ponavljal);

5. pobožno molil šolske molitve;

6. učenikom hvaležen, molil zanje;

7. rad kaj postregel tovarišem;

8 vsa šolska dela Bogu daroval z dobrim
namenom, večkrat mislil na Boga;

9. skrbno se ogibal hudobnih otrok.

IV. Za proste dneve in počitnice.

a) Trdno sklenem, da ne bom:

1. drazega časa tratil z lenobo ali brez¬
koristnimi deli;

2. nikamor šel brez dovoljenja ali vednosti
starišev;

3. ob sprehodih nobene škode storil (tujega
sadja pobiral ali celo klatil, po travi ali žitu
hodil, vrtov ali nasadov poškodoval);

4. druzih otrok dražil, ali jim zameril;

5. pri igri predrzen ali razposajen.

6) trdno sklenem, da bom:

1. tudi ob delavnikih pri sveti maši, če mi
bo mogoče in privoljeno;

2. o velicih počitnicah tudi prostovoljno
šel k spovedi (in sv. obhajilu);

3. ob razvedrovanju varoval si zdravje in
pazil na obleko;

4. prostovoljno učil se in kaj koristnega bral;

5. ob tem času še bolj pazil zastran grešne
nevarnosti.

78

V. Ob prvem sv. obhajilu.

A) Za pripravo.

Trdno sklenem, da bom:

1. na vso moč lepo se pripravljal za prvo
sveto obhajilo in že zgodaj mislil na ta pre¬
srečni dan;

2. posebno zadnje leto pred prvim svetim
obhajilom z vso skrbjo in vnemo Jezusu pri¬
pravljal svoje srce;

3. dobro se naučil ves katekizem, posebno
pa še oddelek o presvetem režnjem Telesu;

4. popolnem opustil grehe, katere mi še
zdaj vest očita;

5. resno si prizadeval za krščanske čed¬
nosti, katerih mi zdaj še tako zelo manjka, in
pridno si nabiral dobrih del;

6. Jezusa prisrčno prosil, naj on sam tako
prenaredi moje srce, da mu postane prijetno
bivališče;

7. Materi božji, angelju varuhu in krstnemu
patronu gostokrat izročal in priporočal to naj-
važnišo zadevo svojih mladih let;

8. prav vestno opravil dolgo spoved; vse
zadolženje po svoji moči poravnal, stariše ali
njih namestnike prosil odpuščanja;

9. dan prvega sv. obhajila imel za največji
praznik svojega življenja.

79

B) Za vse življenje.

Dosedanje svoje dobre sklepe vse zopet
pondvim in še posebej trdno sklenem, da bom \

1. sveto vero vsikdar čislal kot najdrago¬
cenejši zaklad iz nebes in jo v besedi in de¬
janju spoznaval brez strahu pred ljudmi;

2. zvesto ljubil in poslušal sveto cerkev
kot svojo najboljšo mater ter natanko spolnoval
njene zapovedi (post, službo božjo, prejemanje
svetih zakramentov), oziral se tudi na njene
želje, čislal njene pobožnosti, bratovščine . . .);

3. vnemal se za lepoto hiše božje (rad
daroval za cerkvene naprave, rada delala za
cerkveno obleko .

4. vsikdar spoštoval mašnike kot namest¬
nike Božje in rad vsprejemal njihove nauke;

5. skrbno se ogibal krčme, plesa, nevarnih
veselic in sploh grešnih priložnostij;

6. nedolžnost vsikdar višje cenil kot vse
na svetu;

7. posebno pobožnost gojil do presvetega
rešnjega Telesa, do presv. Srca v njem priču¬
jočega, do Matere božje in sv. Jožefa;

8. posebej molil in si pred vsem prizade¬
val za stanovitnost v dobrem kot največjo mi¬
lost božjo ;

9. po svoji moči širil kraljestvo božje,
povsod pa zabranjeval hudobijo;

80

10. pogosto in vselej vredno sprejemal svete
zakramente (vsako spoved tako vestno opravil,
kakor bi bila zadnja v mojem življenji);

11. vsako leto koristno obhajal svoj god
in spomin prvega sv. obhajila (opravil spoved,
ponovil dobre sklepe);

12. dušne in telesne darove prav obračal
v slavo božjo in ljudem v korist;

13. po svoji moči se trudil za napredovanje
v dobrem, za krščansko popolnost, ter vestno
rabil v to potrebne pomočke;

14. hvaležen Bogu in ljudem za vse dobrote;

15. zastran volitve stanu posebno goreče
molil in se posvetoval z modrimi ljudmi ter
ozir jemal na svoje zmožnosti, ne glede toliko
na časni dobiček, nego na zveličanje svoje duše;

16. zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanu.

Raje umreti, kakor kdaj smrtni greh storiti!!

Nebesa morajo biti moja!!

1. Zjutranja molitev.

O predobrotljivi Bog! tebi darujem
in posvetim danes svoje prve misli in
želje, svoja prva čutila. V ponižnosti
častim in molim tvoje veličastvo; iz glo¬
bočine svojega srca se ti zahvalim za
vse, kar mi je ves čas do zdaj v toliki
obilici podelila tvoja očetovska roka za
moj dušni in telesni blagor, posebno
pa za to, da si me zdravega ohranil
nocojšnjo noč in da si mi dal doživeti
današnji dan, ki ima biti zame posebno
imeniten zato, ker sem se odločil, da
pojdem k spovedi in da zanaprej pri¬
čnem vse drugačno življenje.

6

82

O preljubeznivi Oče nebeški, do-
sedaj sem bil tvoj nehvaležni, nepokorni
otrok — nesrečni, zgubljeni sin! A
tvoja neskončna dobrota in milost me
je premagala, da se skesano povrnem.
O, daj mi moč, da srečno dovršim, kar
sem si odmenil za danes, — da natanko
spolnim vse, kar je potrebno za vredno
prejemo zakramenta sv. pokore! O pre¬
ljubi Oče! pridi mi naproti in pomagaj
mi, da se zopet povrnem v tvoje oče-
tovsko naročje in potlej vedno ostanem
pri tebi ter me nobena reč več ne loči
od tvoje ljubezni — nikdar ne več!

O premili Jezus, ki si nekdaj tako
ljubeznivo vsprejemal skesane grešmke,
sprejmi danes milostno tudi mene, ki
se ti približam z vsem zaupanjem. O
dobri Pastir! reši mene ubogo ovčico
iz trnja preobilnih grehov in hudobij!
0 usmiljeni Samarijan! glej, greh je
silno hudo ranil mojo dušo, vlij v moje
hude rane olja svojega božjega usmi¬
ljenja in vina svoje nebeške milosti,
da bom, popolnoma ozdravljen, spet
krepko in stanovitno hodil po poti zve¬
ličanja.

83

O Marija! danes še prav posebno
potrebujem tvoje pomoči. Bodi moja
dobrotljiva zagovornica in priprošnjica
pri svojem ljubem Sinu! Tvoja beseda
vse premore pri Jezusu. Na tvojo be¬
sedo je storil prvi čudež ter vodo spre¬
menil v vino: naj so na tvojo mogočno
priprošnjo danes napolnijo moje oči z
vodo pravega kesanja in naj se moje
spokorne solzice spremenijo v vino
svete ljubezni, da ne bom nikdar več
žalil tvojega božjega Sina, marveč
vselej natanko spolnoval vse, kar mi
poreče tvoj preljubi Sin, naš Gospod,
Jezus Kristus!

An gel j varuh,  preljubi moj po¬
potni tovariš, danes nastopim pot po¬
kore, pot resničnega poboljšanja. O
bodi mi voditelj in pomočnik, kakor
nekdaj angelj Tobijev. Iztirjaj nazaj moj
dolg, reši me iz sužnosti satanove!
Podaj mi popotno palico v roko, da
se povrnem nazaj k svojemu Očetu. ,
In potlej povabi svoje nebeške tovariše
in veselite se vsi z menoj, ker je zopet
najdena zgubljena ovčica.

6 *

84

Sv. Alojzij, močni priprošnjik
vsem, kateri hočejo po tvojem vzgledu
vselej vredno prejeti zakrament sv. po¬
kore, o sprosi mi vsaj nekoliko tistega
prebritkcga kesanja, s katerim si tako
milo objokoval svoje male grehe, in
vsaj nekaj tiste tenkovestne natančnosti,
s katero si se obtoževal svojih slabosti),
in vsaj nekoliko tiste spokornosti, s ka¬
tero si ti, nedolžni angelj, zadostoval
za svoje male zmote in tako junaško
napredoval v vsem dobrem.

Vsi svetniki in svetnice  v ne¬
besih, prosite zame, da danes popolnem
očistim svojo vest in za naprej po va¬
šem vzgledu s čistim srcem zvesto slu¬
žim Gospodu, svojemu Bogu. Amen.

2. Sveta maša za spovedno
pripravo.

Namen.

Oče nebeški, jaz ubogi grešnik se
hočem zdaj-le udeležiti najsvetejše da¬
ritve, v kateri ti. tvoj preljubeznivi Sin,
Jezus Kristus, v podobah kruha in vina

85

daruje svoje presveto telo in svojo pre¬
drago kri v tvojo čast in naše zveličanje.
Napolni moje srce s toliko pobožnostjo,
spoštljivostjo, skesanostjo, ljubeznijo in
hvaležnostjo, kakor se spodobi tako ve¬
ličastni in sveti daritvi. Darujem ti ta
dar v počeščenje tvojega božjega veli¬
častva, v zahvalo za vse prejete milosti
in dobrote, v odpuščenje svojih grehov
in v dosego vseh milostij, katerih po¬
trebujem za dušo in telo, za časni
blagor in večno zveličanje, zase in za
vse, za katere mi je zlasti prositi. Prav
posebno pa želim s to presveto darit¬
vijo doseči preveliko milost, da danes
vredno prejmem zakrament sv. pokore
ter natanko opravim vse, karkoli je
potrebno za odpuščanje mojih grehov.
O da bi mogel to storiti s toliko na¬
tančnostjo, s tako popolnim kesanjem
in s tolikim pridom, kakor so nekdaj
tvoji sveti izvoljenci na zemlji prejemali
zakrament sv. pokore. O, naj nadomesti
moč te presvete daritve, kar je po¬
manjkljivega v mojem pripravljanju;
naj presveta kri božjega Jagnjeta očisti
mojo dušo vseh grešnih madežev.

86

Začetek sv. maše.

Jaz, ubdgi grešnik, spovem se Bogu
vsemogočnemu, sveti Mariji, vselej de¬
vici, svetemu Mihaelu, vrhangelju, sve¬
temu Janezu Krstniku, svetima aposto¬
loma Petru in Pavlu ter vsem svetnikom,
da sem veliko grešil z mislijo, besedo
in dejanjem, — po svojem zadolženju,
po svojem zadolženju, po svojem pre¬
obilnem zadolženju. Torej prosim sveto
Marijo, vselej devico, svetega Mihaela,
vrhangelja, svetega Janeza Krstnika,
sveta apostola Petra in Pavla in vse
svetnike, molite za me pri Gospodu,
našem Bogu.

Neskončno usmiljeni Bog, ki si na¬
znanil po svojem preroku, da ne boš
zavrgel skesanega in potrtega srca,
usmili se tudi mene in ne ravnaj z
menoj, kakor zaslužim po svoji hudob¬
nosti, marveč sprejmi me zopet za svo¬
jega otroka in bodi mi milostljiv za¬
voljo Jezusa, svojega ljubega Sina, ki je
svojo drago kri prelil za rešenje moje
duše.

87

Kirije elejson.

O vsemogočni Oče, moj Bog in
moj stvarnik, usmili se me in odpusti
mi! O večna Beseda, božji Sin, ki si
me odrešil na križu, usmili se me in
odpusti mi! 0 sveti Duh, ki me hočeš
posvetiti in zveličati, usmili se me in
odpusti mi! 0 presveta Trojica, na tvoje
neskončno usmiljenje zaupa moja ske¬
sana duša, usmili se me in odpusti mi
vse moje grehe!

Slava.

O božji Zveličar, ob tvojem rojstvu
so angelji peli: »Slava Bogu na višavah
in mir ljudem na zemlji, kateri so
dobre volje!« Bil je čas, ko je bila
tudi moja volja še dobra, ko je bil še
rajski mir v mojem nedolžnem srcu;
— pa oh, prišla je nesrečna ura, ko
sem grešil in potlej zopet in zopet
grešil! Oh, kaj bi hotel dati, ko bi se
mi zopet povrnila poprejšnja sreča, ko
bi spet prišel tisti rajski mir v moje
grešno srce! O ljubi Jezus! ti mi moreš

88

to storiti. O Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se me!

Zbirna molitev.

Prosimo te, o Gospod, usliši mo¬
litev ponižnih in prizanesi njim, kateri
pred teboj spoznajo svoje grehe, ter
jim po svoji dobroti odpusti in dodeli
svoj mir. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu ....  Amen.

List.

0 predobrotljivi Oče nebeški, iz
naukov tvojega božjega Sina vem, da
si vedno pripravljen, skesanega greš¬
nika se usmiliti in ga zopet vsprejeti
za svojega ljubljenega otroka. V za¬
upanju na tvojo očetovsko dobroto kle¬
čim tudi jaz pred teboj in ves skesan
kličem z zgubljenim sinom : »Oče, gre¬
šil sem zoper nebo in zoper tebe; nič
več nisem vreden tvoj otrok imenovan
biti«. Kakor oni nesrečnik, tako sem
tudi jaz zaničeval tvojo očetovsko lju¬
bezen in sem slepo dirjal proti svojemu
večnemu pogubljenju. Toda ustaviti se
hočem na tej nesrečni poti; danes se

89

zopet povrnem k tebi, o premili Oče!
Sprejmi me v Jezusu Kristusu spet za
svojega otroka, obleci me s svatovskim
oblačilom svoje milosti, k sebi me pri¬
kleni s prstanom svoje božje ljubezni
in daj mojim nogam črevlje svoje ne¬
beške pomoči, da bom zanaprej vsikdar
mogel zvesto hoditi po potu tvojih za-
povedij. Amen.

Evangelij.

Tisti čas je rekel Jezus svojim
učencem: »Prosite in se vam bo dalo;
iščite in boste našli; trkajte in vam
se bo odprlo. Zakaj sleherni, kateri
prosi, sprejme; kateri išče, v  najde in
kateri trka, temu se odpre, če pa kdo
izmed vas očeta prosi kruha, bode-li
mu dal kamen ? ali ribo, bode-li mesto
ribe mu dal kačo ? Ali če ga prosi jajce,
bode-li mu podal škorpijona? Ako tedaj
vi, ki ste hudobni, veste dobre darove
dajati svojim otrokom; koliko bolj bo
vaš Oče iz nebes dal dobrega duha
njim, kateri ga prosijo?«

O dobri Bog, ki si rekel: »Nočem
smrti grešnikove, marveč da se spokori

90

in živi«, dodeli mi vse milosti, katerih
potrebujem za pravo in resnično po-
boljšanje. Pošlji mi svojega sv. Duha,
da mi v luči sv. vere pokaže vso veli¬
kost in zlobnost mojih grehov; omeči
moje srce in nagni ga k pravemu po¬
polnemu kesanju in krepkim sklepom
stalnega poboljšanja.

Po besedah sv. evangelija naj se
zbrišejo naši grehi.

Darovanje.

Tvoj mašnik, o Gospod, zdaj da¬
ruje kruh in vino, ki se v kratkem
spremenita v telo in kri tvojega božjega
Sina Jezusa Kristusa ter postaneta tebi
neizmerno prijeten dar. Z mašnikom ti
tudi jaz darujem vse svoje dušne in
telesne moči; vse, kar sem in kar imam,
sebe popolnoma vsega. Pa, oh! ta dar
ti ne more biti všeč, ker je še toliko
grešnega v meni; spremeni, srčno te
prosim, o spremeni po tej neskončno
sveti daritvi tudi moje srce, da bode
odsihdob le tebe ljubilo, le zate bilo,
da tako vse moje prihodno življenje do

91

zadnjega izdihljeja postane tebi pri¬
jeten dar!

O Marija, na tvojo priprošnjo je
Jezus vodo spremenil v vino; o sprosi
danes meni to milost, da po tej sveti
daritvi tvoj premili Jezus spremeni mojo
mlačnost v gorečo ljubezen, moje grešno
| srce v čisto srce, da ne bode vedno
omahovalo, marveč da ostane zanaprej
v dobrem zvesto in stanovitno do konca.

Tihe molitve.

Darujemo ti, o Gospod, te darove
kot spravni in hvalni dar, da nam po
svojem usmiljenju odpustiš naše grehe
in spet poživiš naša omahljiva srca.
Po našem Gospodu, Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu . . . Amen.

Predglasje.

Vsemogočni večni Bog, srce in
roke povzdigujem k tebi in poln hva¬
ležnosti molim tvojo neskončno 'usmi¬
ljenost , ker nisi prizanesel svojemu
lastnemu Sinu, marveč iz ljubezni do
nas si ga dal v prebritko smrt, da bi
vsi, kateri verujejo vanj in spolnjujejo

92

njegove nauke, ne bi bili pogubljeni,
marveč da dosežejo večno zveličanje.
0 zares, spodobno in prav je, da te
vselej in povsod zahvaljujemo za vse
neizmerne dobrote, katere nam nepre¬
nehoma deli tvoja očetovska roka; a
nad vse te zahvaljujemo, da si po svojem
ljubem Sinu, Jezusu Kristusu, postavil
zakrament sv. pokore, v katerem nam
je tako lahko dobiti odpuščanje in spravo.
Ker te pa sami ne moremo dovolj hva¬
liti za toliko dobroto, združimo se z
angelji, kateri niso ničesar bolj veseli,
kakor če se grešnik spokori in skesano
povrne k svojemu Očetu, ter kličemo:
»Svet, svet, svet je Gospod, vsemogočni
Bog. Polna so nebesa in zemlja tvoje
slave. Ilozana po višavah! Bodi češčen,
ki pride v imenu Gospodovem! Ilozana
po višavah!«

Pred povzdigovanjem.

Ze se bliža tisti veličastni trenutek,
ko pride Jezus iz nebeških višav na
ta oltar. V duhu te gledam, o predobri
Pastir, kako se bližaš, obdan od mno¬
žice nebeških angeljev, svojim ovčicam

93

na zemlji, da bi sleherni kaj podaril:
nedolžnim sladkost svoje božje ljubezni;
spokornim pogum in stanovitnost; proti
j grešnikom pa, ki so še zapleteni v trnje
svojih hudobij, steguješ svojo rešilno
roko, da jih zopet privedeš k svoji ljub¬
ljeni čredi. O poglej, premili Jezus, name
— tukaj je taka nesrečna zgubljena ov¬
čica, ki pa ničesar bolj ne želi, kakor
spet rešena biti in zopet počivati na
tvojem božjem Srcu. O podaj mi svojo
rešilno roko! »0 Jezus, Sin Davidov,
usmili se me!« (Odp.)

Povzdigovanje.

0 Jezus, brezmadežno Jagnje, ki
si se iz ljubezni do mene dal na križ
povzdigniti in vsemu ljudstvu pokazati,
molim te pod podobami kruha in ske
sano se trkam na prsi ter te prosim:
»O Jezus, bodi meni ubogemu grešniku
milostljiv in usmiljen.«

»Večni Oče! darujem ti predrago
kri Jezusa Kristusa v zadoščenje za
svoje grehe in za potrebe svete cerkve.
0 presladki Jezus, ne bodi mi Sodnik,
ampak Zveličar!« (Odp.)

94

Molim te, o presveta kri Jezusa
Kristusa, prelita na križu v odpuščanje
grehov. O kliči k nebeškemu Očetu za
milost meni grešniku in razlij se čez
mojo grešno dušo, da bo očiščena vsega
zadolženja. O prečista kri, očisti me!
Presveta kri, posveti me! Premilostna
kri, dodeli mi milost in usmiljenje!

Po povzdigovanju.

Nebeški Oče, prosim te, ožri se
milostno iz svojega veličastva na oltar;
poglej svojega preljubeznivega Sina, ki
se ti po mašnikovih rokah daruje v
spravni dar. Poglej njegove svete rane,
poglej njegovo presveto prebodeno Srce
in zavoljo njega bodi milostljiv meni,
ubogemu grešniku, in odpusti mi grehe,
katere iz srca obžalujem in katerih
nočem nikdar več ponavljati.

O Marija, ki si ob Jezusovi smrti
poleg križa trpela neizmerne bolečine,
združi vse svoje trpljenje in zasluženje
z Jezusovim prebritkim trpljenjem in
neskončnim zasluženjem in daruj zame
nebeškemu Očetu, da milostno usliši

95

moje prošnje ter mi dodeli pravo obža¬
lovanje in odpuščenje svojih grehov.

»O premili Jezus! ti sam si naše
rešenje, naše življenje, naše zveličanje,
naše vstajenje! Tebe toraj prosimo, ne
zapusti nas v naših stiskah in nadlogah,
marveč po smrtnih brhkostih svojega
presvetega Srca in po bolečinah svoje
brezmadežne Matere pridi na pomoč
svojim služabnikom, katere si odrešil s
svojo predrago krvjo.« (Odp.)

Oče naš.

O neskončno sveti in dobrotljivi
Bog, daj mi milost, da te smem zopet
imenovati »očeta«. Odpusti mi vse
grehe, s katerimi sem nečast delal tvo¬
jemu imenu in se storil nevrednega,
tvoj otrok imenovan biti. Kraljestvo
tvoje milosti naj pride zopet v mojo
grešno dušo ter naj tako prenaredi in
utrdi mojo voljo, da bom zanaprej delal
le to in tako, kar in kakor ti zapove¬
duješ. Očisti danes moje grešno srce z
močjo svojega svetega zakramenta in
daj, da bom (pokrepčan z angeljskim
kruhom) vedno ohranil tvojo božjo

96

milost, dušno življenje, ter napredoval
v dobrem od stopinje do stopinje. Od¬
pusti mi vse, s čemur sem kdaj raz¬
žalil tebe, svojega prelj ubij enega Očeta
in najpravičnejšega sodnika; daj mi
moč, da zmagujem v vsaki skušnjavi,
obvaruj me najhujšega zla in največje 1
nesreče, — greha in večnega pogub¬
ljenja. Amen.

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se me in daruj samo sebe
Bogu Očetu z vso svojo ponižnostjo
in potrpežljivostjo v odpuščenje mojih
grehov.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se me in daruj samo sebe
Bogu Očetu z vso grenkostjo svojega
trpljenja v zadostilo za moje grešne kazni.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, usmili se me in daruj samo sebe
Bogu Očetu z vso ljubeznijo svojega
srca v zadoščenje za mojo mlačnost in
zanikarnost v njegovi službi.

O Jezus, ki si prinesel mir na svet,
dodeli tudi meni tisti sladki mir, ki ga

97

daje zanesljiva zavest tvoje milosti in
mirna vest ter je že tu v življenju
predokus tistega blaženega miru, ki ga
bodo izvoljeni veselo vživali vse veke.
Amen.

Obhajilo.

O Gospod, nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le besedo
in ozdravljena bo moja duša. Da, Go¬
spod, nisem vreden te milosti, ker sem
te prevečkrat in preobilno razžalil in
ti z nehvaležnostjo povračal tvojo ne¬
skončno ljubezen. Toda h komu naj se
zatečem, kje naj iščem pomoči; saj ti
edini imaš zdravilo za moje ranjeno
srce. Ena sama beseda iz tvojih ust ga
lahko ozdravi. O izreci to pretolažno
besedo — reci po ustih svojega na¬
mestnika, mojega spovednika: »Pojdi
v miru, odpuščeni so ti tvoji grehi!«
(Ako hodiš že k svetemu obhajilu, pristavi:
S svatovskim oblačilom tvoje milosti
ozaljšan pojdem potlej zaupljivo k tvoji
nebeški gostiji, h kateri me sam vabiš
z besedami: »Pridite k meni vsi, kateri
ste obteženi in trpite, in jaz vas bom
pokrepčal!«)

7

98

Molitev po sv. obhajilu.

Dodeli nam, božji Zveličar, da po
tej daritvi zadobimo odpuščenje grehov
in se moremo zanaprej varovati vsa¬
kega greha. Po našem Gospodu Jezusu
Kristusu, svojem Sinu . . . Amen.

Konec.

O Jezus, moj Bog in Zveličar, po¬
nižno se ti zahvalim za tvojo neskončno
ljubezen, s katero se vsak dan na ol¬
tarju daruješ svojemu nebeškemu Očetu.
Daj, da se bom mogel v vsej obilnosti
vdeleževati zasluženja tega tvojega daru,
da me njegova božja moč od smrti
greha vzbudi k novemu, bogoljubnemu
in svetemu življenju ter me vedno bolj
utrjuje v goreči ljubezni do tebe. Bla¬
goslovi moje trdne sklepe in povrh
brezštevilnih milostij, ki si mi jih že
dodelil, dodeli mi še najpotrebnišo in
največjo milost — neomahljivo stano¬
vitnost do konca. Amen.

99

3. Pred spovedjo.

Prošnja za vredno pripravo.

O sveti Duh! razsvetli mi um, da
prav spoznam vse svoje grehe ; omeči
mi srce, da jih prav obžalujem; potrdi
mi voljo, da se jih danes odkritosrčno
spovem, da se jih zanaprej poboljšam
in zadostujem zanje.

Moj Jezus, ki si nekdaj Petra tako
milostno pogledal, da je začel britko
objokovati svoje grehe, ozri se danes
še name ubogo ovčico, da iz globočine
svojega srca obžalujem vse svoje stor¬
jene grehe ter vse spolnim, kar je
treba, da zadobim odpuščanje.

O večni Oče nebeški! sprejmi me
spet za svojega otroka in dodeli mi mi¬
lost, da te ne bom nikdar več žalil !

O Marija, mati usmiljenja, pribeža¬
lišče grešnikov! sveti angelj varuh, ti
moj sveti patron I.. in vi vsi svetniki
in svetnice v nebesih, stojte mi danes
na strani, da tako vestno opravim sveto
spoved, kakor bi bila zadnja v mojem
življenju! Amen.

7*

100

Spovedno ogledalo.

I. Zadnja dobra spoved.

Kdaj sem bil zadnjič pri spovedi?

Ali sem prav opravil vsako spoved?
(ali sem zanikerno vest izpraševal? ali
sem obudil kesanje? ali sem imel trdni
sklep poboljšanja? ali sem nalašč za¬
molčal kak greh? ali sem natanko opra¬
vil naloženo pokoro?)

Ali sem vredno prejel sv. obhajilo?

II. Božje zapovedi.

Prva zapoved.

Ali sem opravljal vsakdanje mo¬
litve ? (zjutraj, zvečer, ob zvonjenju, pred
jedjo in po jedi?)

Ali sem bil pri molitvi radovoljno
razmišljen? (ali se iz lenobe nisem nič
prizadeval za pobožnost?)

Ali sem druge motil v molitvi?

Ali sem se sramoval vpričo drugih
pokrižati se in moliti angeljevo češčenje?

Ali sem dvomil o kaki verski res¬
nici ?

101

Ali sem bral veri sovražne spise?

Ali sem radovoljno poslušal veri
nasprotne pogovore?

Ali sem sam zaničljivo govoril
zoper sv. cerkev in njene naredbe?

Ali sem imel prazno vero?

Ali sem kedaj godrnjal zoper Boga?

Ali sem svete reči onečastil? (po¬
kopališče, svete podobice, svetinje . . .)

Druga zapoved.

Ali sem brez potrebe (v jezi, strahu,
začudenju, kletvi . . . .) izrekoval sveta
imena Jezus, Marija, imena svetnikov,
sv. zakramentov, sv. križa, sv. vere . ..)?

Ali sem klel? (kako? hudičeval, se
pridušal . . . ?)

Ali sem brez potrebe Boga na pričo
poklical, ali drugače prisegal ?

Ali sem prelomil Bogu storjeno
obljubo ?

Ali sem vsaki dan vsaj zjutraj
obudil dobri namen ? (Bogu daroval
svoje misli, besede in dela, trpljenje in
veselje ?)

102

Tretja zapoved.

Ali sem bil vsako nedeljo in vsak
praznik pri sv. maši?

Ali sem v nedeljo ali praznik brez
vzroka sv. mašo zamudil? (koliko?) ali
pa poprej ven šel?

Ali sem pri sv. maši lepo molil ?
(malo? kolikokrat nič?)

Ali sem se med službo božjo oziral,
smejal, pogovarjal z drugimi?

Ali sem pridigo zvesto poslušal?

Ali sem bil pri popoldanski službi
božji?

Ali sem v nedeljo ali praznik
opravljal hlapčevska dela?

Ali sem take svete dni v slabe
druščine šel? (igral, plesal, pijančeval?)

Četrta zapoved.

Ali sem spoštoval svoje stari  še
(starega očeta, staro mater?)

Ali sem jih zaničeval? (slabo o
njih mislil? slabo o njih govoril? osorno
se jim odgovarjal? napake jim očital? za-
smehljivo jih oponašal? jih celo zmerjal ?
klel? jih udaril?)

103

Ali sem bil nanje jezen? (jim kaj
hudega želel, morebiti celo smrt? jih v
potrebi in bolezni zapustil? jim nisem
postregel?)

Ali sem jih ubogal? (nerad ali le
na pol storil, kar so ukazali? za njih
nauke in opomine se nisem zmenil ?
ustavljal se in s silo branil, ko so me
hoteli kaznovati?)

Ali sem molil zanje? (za njih dušo,
če so že umrli?)

Kolikokrat sem jih zelo hudo
razžalil?

Ali sem razžalil ali zaničeval ka¬
kega duhovna?  (slabo o njem govoril?
ga iz prevzetnosti nisem hotel pozdra¬
viti? druge hujskal zoper njega?)

Ali sem učitelje  razžalil? (jih ni¬
sem spoštoval ? ne ubogal ? slabo o njih
govoril? še druge šuntal zoper nje?)

Ali sem se z brati in sestrami
prepiral? jim nagajal, jih suval in tepel,
pohujšal ?

Ali sem razžalil sorodnike  (tete,
strice, botre), domače posle,  svoje
dobrotnike, stare  ljudi?

104

Peta zapoved.

Ali sem druge pohujšal ? (jih učil
greh delati, ali jim k temu pomagal?
zarad greha jih hvalil, zasmehoval pa,
če so hoteli kaj dobrega storiti ? pohuj-
šljive knjige posojal . . .?)

Ali se sam nisem varoval pohuj¬
šanja? (k zapeljivim ali sprijenim otro¬
kom ali odraslim radovoljno v druščino
zahajal? pohujšljive pogovore radovoljno
poslušal? slabe knjige bral? kaj zlob¬
nega želel zvedeti . . .?)

Ali nisem varoval svojega zdravja
(bil nezmeren v jedi ali v pijači? ne¬
zrelo sadje vžival? razgret mrzlo vodo
pil ? tabak kadil ? žganje pil . . .?)

Ali sem bil jezen? (kolikrat zelo
hudo ?) Ali sem bil v sovraštvu ? (kako
dolgo? ali sem že odpustil?)

Ali sem koga razžalil? (zmerjal,
zasmehoval, dražil, oponašal ?)

Ali sem druge pretepal, ranil ?

Ali sem žival neusmiljeno tepel?
trpinčil?

105

Šesta in deveta zapoved.

Ali sem kaj nespodobnega (ne¬
čistega) radovoljno mislil? želel? go¬
voril ? pisal ? risal ? bral ? pel ?

Ali sem radovoljno poslušal nespo¬
dobno govorjenje ali petje?

Ali sem kaj nesramnega radovedno
pogledal ?

Ali sem kaj nespodobnega delal?
(sam ali z drugimi?)

Ali sem druge napeljaval k ne¬
sramnemu govorjenju-ali dejanju?

Ali imam še kaj na vesti zoper
sv. čistost?

Sedma in deseta zapoved.

Ali sem kradel? (starišem? drugim?
kaj? koliko? ali sem že povrnil?)

Ali sem razdajal brez vednosti sta-
rišev ?

Ali sem goljufal? (z lažjo si kaj
pridobil? če je kdo po zmoti preveč
dal, ne povrnil . . .?)

Ali posojenih rečij nisem nazaj dal?
(ali jih zapravil? poškodoval?)

106

Ali sem najdene reči obdržal, (če¬
ravno sem vedel, ali bi bil lahko vedel,
čegave so.)

Ali sem škodo delal? (po vrtovih,
njivah, travnikih, na drevji, obleki,
knjigah ?)

Ali sem pomagal krasti, goljufati,
škodo delati?

Ali sem bil nevoščljiv? škodoželjen?

Osma zapoved.

Ali sem se lagal?

Ali sem z lažjo škodoval ?

Ali sem brez vzroka natolceval?
(slabo sodil? slabe namene podtikal?)

Ali sem druge obrekoval ? (po kri¬
vem tožil ? resnične napake povekševal ?
izmišljene pregrehe drugim pripisoval ?)

Ali sem se hlinil ? (boljšega se
kazal, kakor sem ? druge hinavsko pre¬
več hvalil?)

Ali sem se potegnil za dobro ime
bližnjega? (posebno, ko sem bil pre¬
pričan, da se mu krivica godi ? I

Ali sem lahkomišljeno povedal, kar
sem bil obljubil zamolčati ?

107

III. Cerkvene zapovedi.

(Prva in druga sta bili že v tretji
božji zapovedi razloženi.)

Tretja zapoved.

Ali sem o petkih in postnih dneh
vedoma meso jedel?

Ali sem v štiridesetdanskem postu
one dni, ko sem vsled polajšanja meso
jedel, obmolil 5 očenašev in 5 češčena-
simarij ?

Četrta zapoved.

•  Ali sem o pravem času in prav
opravil velikonočno spoved in obhajilo ?

IY. Poglavitni grehi.

1. Napuh:  Ali sem bil prevzeten?
(zarad lepše obleke? imenitnišega stanu?
premožnih starišev . . .?)

Ali sem se brez potrebe večkrat v
ogledalo pogledal?

Ali sem ošabno druge zaničeval,
sam sebe pa hvalil ? sploh prerad o sebi
govoril ?

Ali sem se pri svojem delovanju
zato bolj prizadeval, da bi me drugi
hvalili?

2. Lakomnost:  Ali nisem hotel
drugim dati ali posoditi, ko so me
prosili ?

Ali sem reveže zaničeval in trdo¬
srčno odganjal?

3. Nečistost (glej šesto in deveto
zapoved božjo.)

4. Nevoščljivost  (glej sedmo in
deseto zapoved božjo.)

5. Požrešnost in 6. Jeza  (glej
peto zapoved božjo.)

7. Lenoba:  Ali nisem o pravem
času vstajal?

Ali sem dragi čas zapravljal?

Ali sem brez vzroka iz šole iz¬
ostajal ali jo zamujal? ali sem šolsko
mašo zamujal?

Ali sem bil v šoli vedno priden in
pazen? (ali sem se smejal? šepetal?
druge motil ?)

Ali sem se vselej naučil, zlasti
krščanski nauk?

Ali sem bil len za dobra dela?

109

Kesanje in trdni sklep.

O moj Bog! groza me obhaja, ko
pomislim, kako daleč me je pripravil
moj greh! Oh, v koliko nesrečo sem
zabredel jaz, ubogi grešnik ! O, kaj bi
bilo, ko bi bil umrl v svojih grehih!
Zdaj-le bi že zdihovala moja uboga
duša v nepopisnih brhkostih!! O večna
dobrota! Zahvalim se ti iz globočine
srca, da me še nisi poklical s sveta! In
ker si imel do zdaj toliko usmiljenja z
menoj, upam tudi, da se me boš danes
usmilil in mi odpustil moje grehe, ka¬
tere obžalujem iz vsega srca; rajše
umrjem, kakor da bi še kdaj tebe žalil
s kakim (smrtnim) grehom.

Pa oh, dobrotljivi Oče nebeški!
kako sem še slab! kako malo te lju¬
bim ! ? Le pred tvojo šibo se tresem in
bojim se tvojih pravičnih kaznij; tvoja
neskončna svetost in dobrota me pa
tako malo gane. O ljubi Bog, prena-
redi vendar moje slabo mrzlo srce,
ogrej ga vendar z ognjem svoje svete
ljubezni, da bom nase pozabil in mislil
le nate ter zato obžaloval svoj greh,

110

ker sem ž njim razžalil tebe, neskončno
ljubezen in svetost!

O moj Jezus! moja neskončna lju¬
bezen! ti si umrl zame — na križu —
v nedopovedljivi britkosti in zapušče¬
nosti. Do zadnje kapljice si prelil svojo
drago rešnjo kri za me in še po smrti
si dal raniti in odpreti svoje presveto
Srce iz ljubezni do mene, ubogega greš¬
nika. Kako me je sram, kako mi je žal,
da sem ti bil toliko nehvaležen, da sem
tvojo neskončno dobroto povračal s tako
ostudnim razžaljenjem!

Nikdar, nikdar več ne bom take
žalosti delal tvojemu presvetemu Srcu.
Še zdaj mi odpusti, o Jezus! Zanaprej
te res ne bom več žalil; pripravljen
sem rajše najhujše bolečine trpeti in
rajše mučen biti, kakor še kdaj s kakim
smrtnim grehom vedoma žaliti premilo
tvoje Srce.

O Marija, ki si s svojo mogočno
priprošnjo že toliko grešnih src nagnila
k pravemu, čeznatornemu popolnemu
kesanju, sprosi še meni to milost, da
bodem čutil tudi v srcu, kar z ustmi
izrekujem v prelepi cerkveni molitvi:

111

O moj Bog! vsi moji storjeni grehi
so mi iz srca žal, ker sem tebe, svo¬
jega preljubeznivega Boga, tebe, vso
svetost in neskončno dobroto, ki te iz
vsega srca ljubim, ž njimi razžalil.
Trdno sklenem, s tvojo pomočjo svoje
življenje poboljšati, in vse, tudi smrt,
raje pretrpeti, kakor tebe, svojega Boga,
neskončno svetost in dobroto, še kedaj
s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost,
da spolnim ta svoj sklep ! Prosim te po
neskončnem zasluženju tvojega Božjega
Bina, našega Gospoda in Zveličarja Je¬
zusa Kristusa. Amen.

4. Po spovedi.

Odpuščeni so mi moji grehi; od¬
pravljena je iz mojega srca vsa gnu¬
soba, in zopet je ozaljšana in posvečena
z milostjo božjo moja duša! 0, kako
se zdaj čutim olajšanega in srečnega!
Moj nebeški Oče mi je zopet naklonjen
in me ima spet za svojega ljubljenega
otroka; moj Zveličar je zopet moj pri¬
jatelj in sveti Duh milostno prebiva v
mojem srcu. — Tudi tebi, o Marija,

112

smem se zdaj zaupno in radostno bli¬
žati, ker zopet sem postal, kakor smem
upati, ljubljenec tvojega materinega srca.
In kako se z menoj veseli angelj varuh
moje današnje sreče!

Nikdar se ne morem dovolj zahva¬
liti za toliko neizmerno dobroto, o ne¬
skončno usmiljeni Bog! Hvali in po¬
veličuje naj te vsaka misel mojega duha
in vsak utripi jej mojega srca; hvali in
slavi naj te vsaka beseda mojih ust in
vsak dihljej mojega življenja! — Ker
pa se sam ne morem zadostno zahva¬
liti, pomagaj mi ti, o preljuba moja
mati Marija, pomagajte mi vsi angelji
in svetniki v nebesih hvaliti neskončno
dobroto in usmiljenost božjo!

Pa tudi v dejanju hočem zanaprej
kazati svojo hvaležnost. Z novim, oči¬
ščenim in posvečenim srcem ti še enkrat
obljubim, o moj Bog, da bom odslej so¬
vražil greh, tebe pa ljubil iz vsega svo¬
jega srca, iz vse svoje duše in iz vseh
svojih močij. Iz ljubezni do tebe hočem
radovoljno in veselo storiti vse, karkoli
mi zapoveduješ po svoji sveti cerkvi in
kar zahtevaš po svojih namestnikih.

113

Pri vseh delih in opravilih, v samoti in
med ljudmi, v vsakem kraju, posebno
pa v cerkvi naj se mi pozna, da sem
bil pri spovedi in da sem se res po¬
boljšal. Z vso gorečnostjo se bom trudil
odsihdob, da se obvarujem vseh grehov,
posebno pa onih, katere sem največkrat
ponavljal do sedaj . . . Skrbno se bom
ogibal vsake nevarne priložnosti in
zvesto rabil potrebne pomoCke, da se
ne povrnem v poprejšnje grehe; osobito
se bom vestno ravnal po naukih in
svetih svojega skrbnega spovednika.

Toda na svoje slabotne moči se ne
morem in ne smem zanašati. Dobrotljivi
Oče, ki si mi danes skazal toliko lju¬
bezen in usmiljenje,' podpiraj tudi še
dalje svojega slabotnega otroka s svojo
božjo milostjo in vsemogočno pomočjo !
Vem, da brez tebe ne morem ničesar,
s teboj pa vse. Daj moč moji slabi volji,
da spolnim vse, kar sem sklenil.

Sveta Marija, sveti angelj varuh in
vsi ljubi svetniki Božji, prosite zame,
da ostanem stanoviten v svojih dobrih
sklepih ter postanem vedno boljši in
vam podobnejši. Amen.

8

114

5. Večerna molitev.

Tisočera ti bodi zahvala, predobrot-
ljivi Bog! za vse dobrote današnjega
dne in vsega mojega življenja. Prav po¬
sebno pa se ti še enkrat zahvalim za
neizmerne milosti, katere si mi danes
dodelil v zakramentu sv. pokore. Moja
duša se raduje in veselja se topi moje
srce, ker velike reči si mi storil danes,
o neskončno usmiljeni Gospod ! Nisi me
zavrgel izpred svojega obličja, o pre-
dobrotljivi Oče nebeški ! marveč ljubez¬
nivo si vsprejel mene, zgubljenega pa
skesanega otroka! Po svojem namest¬
niku, mojem preskrbnem spovedniku,
odpustil si mi grehe in vzbudil si v
mojem srcu tako trdne sklepe in tako
krepko odločbo, da zanaprej te res ne
mislim nikdar več žaliti, marveč zvesto
ti hočem služiti in radovoljno spolno-
vati tvojo sveto voljo do zadnjega vzdih-
ljeja. 0 daj, da sc ta sveti ogenj, ki
si ga danes zanetil v moji duši', ne
ohladi tako brž; marveč, ker si mi do¬
deli! že toliko milostij, dodeli mi še
največjo in najpotrebnišo milbst, — o

115

daj mi stanovitnost do konca mo¬
jega življenja!

Preljubi Jezus, predno dovršim pre¬
srečni dan, ki mi je naklonil toliko
usmiljenje, obrnem se še enkrat do
tvojega presv. Srca in prosim te, da me
vedno ohrani v svoji ljubezni. Ne daj,
da bi me še kdaj premagala katera
skušnjava in me še kdaj ločila od tebe;
marveč dodeli mi toliko moč, da od¬
slej resnično poboljšam svoje življenje,
zvesto spolnujem svete nauke in po¬
snemam tvoje veličastne izglede ter do
smrti ostanem v tvoji milosti. Jezus,
tebi živim; Jezus, tebi umrjem; Jezirs,
tvoj sem živ in mrtev!

O Marija, ohrani me vedno v svoji
materini ljubezni; o, naj bom vedno
tvoj zvesti in pokorni otrok! O Marija,
vodi me po pravi poti v sveti raj!

Angelji in svetniki Božji, pod vašim
milim varstvom naj bom vedno, kadar
spim ali budim, po dnevu in po noči!
Amen. (Ako pojdeš jutri k sv. obhajilu, začni
se že nocoj pripravljati.)

KAZALO.

A.

Koristni nauk iin opomini . . 1

I. Izpraševanje vesti.5

II. Kes ali obžalovanje.11

III. Trdni sklep.29

IV. Spoved.• . . 37

V. Zadostovanje.57

Trdni sklepi pridnega otroka.73

JB.

Molitve in opravila v dan svete

spovedi .81

1. Zjutranja molitev.81

2. Sveta maša za spovedno pripravo . . 84

3. Pred spovedjo.99

Prošnja za vredno pripravo ....  99

Spovedno ogledalo.100

Kesanje in trdni sklep . . 109

4. Po spovedi . . . /f A**r*»*rvC\ •

5. Večerna molitev /  *£. »7 ‘"7 . W„ . ' ■  114