GLAS NARODA
Listslovenskih ^delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHebet 2—3878
Entered u Second Clan Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Now York. N. I, under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 241. — ŠTEV. 241.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 14, 1931. — SREDA, 14. OKTOBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX,
KITAJSKA POSLALA VOJAŠTVO PROTI SEVERU
BOJKOT JAPONSKEGA BLAGA JE DAL POVOD JAPONSKI
AKCIJI V MANDŽURIJI
Zastopnik Japonske je rekel v Ženevi, da je njegova vlada pripravljena na pogajanja. — Svet Lige narodov ni še ničesar ukrenil. — Dva tisoč kitajskih vojakov prodira proti Šanhajkvanu, kjer je precej močna japonska postojanka. — Japonska ima v Mandžuriji vsega skupaj petnajst tisoč mož.
Peiping, Kitajska, 1 3. oktobra. — Iz Mandžurije poročajo, da so japonska letala obstreljevala tri kitajske vlake, v katerih se je vozilo vojaštvo. Podrobnosti glede izgub niso bile objavljene.
Tukajšnji inozemski vojaški atašeji so bili obveščeni, da so bile poslane velike množine kitajskih vojakov proti severu, v namenu, da se spoprimejo z Japonci, kajti kot kaže, Liga narodov ne bo imela posebnega uspeha s svojimi posredovanji.
Japonska ima zaenkrat v Mandžuriji petnajst tisoč vojakov. Kitajsko vojaštvo, ki se je mudilo na Jugu, se je začelo koncentrirati in se pripravlja na pohod proti severu.
Se bolj proti jugu je koncentriranih na stotisoče vojakov nacijona/listične vlade.
Japonski uradniki poročajo z Mandžursko- korejske meje, da se nahaja tamošnje japonsko prebivalstvo v divjem begu.
Dva tisoč kitajskih vojakov prodira proti Šanhajkvanu, kjer je močna japonska postojanka.
TOKIO, Japonsko, 1 3. oktobra. — Japonska via-da je danes objavila, da se hoče direktno pogajati s kitajsko vlado glede zadreg, ki so nastale v Mandžuriji.
ŽENEVA, Švica, 1 3. oktobra. — Svet Lige narodov ni dosedaj še ničesar ukrenil za uravnavo ki-tajsko-japonskega spora.
Zastopnik Kitajske, dr. Alfred Sze, je rekel, da je Lig^a narodov dokazala, da je v takih slučajih kot je sedanji, povsem brez moči. Diplomatje niti z mezincem ne ganejo, dočim Japonci more miroljubne državljane ter uničujejo mesto za mestom. Zadržanje Lige bo usodepolno za razorožitveno konferenco, ki se ima začeti prihodnje leto v februarju.
Seji je predsedoval francoski zunanji minister Aristide Briand.
Kenkiči Jošizava je rekel v imenu Japonske, da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja ter da je naročila svojemu vojaštvu v Mandžuriji, naj se mirno obnaša.
Japonsko vojaštvo pa mora še nekaj časa ostati v Mandžuriji in sicer zato, da š&ti tamošnje japonske interese in japonsko lastnino.
ESKIMI SO PRIŠLI IZ AZIJE
WASHINGTON, D. C., 12. okt. Moreau B. Chambers, profesor na Smithsonian Institution, je tekom svojih izkopavanj na St. Lawrence otoku ob Berinjarovein morju našel oklep iz kitove kosti, ki je star najmanj tisoč let in pa je moral nositi kak bojevnik v "zlati dobi" svojega rodu.
Poleg tega je Chambers našel ie mnogo več drugih predmetov, ki ho stari okoli 3000 let in so popolnoma podobni predmetom, ki so bili najdeni v vzhodni Aziji, kar je dokaz, da so Eskimi prišli t Ameriko iz Azije.
Novi kabinet pred rajhstagom
CILE SKRČILA BR0D0VJE
CAP0NE ZELO ZAPRAVLJIV
Ena tretjina ladij izven Nosil je obleko po $135,
službe. — Zračno bro-dovje stopi na njih mesto. — Posledica zadnje usta je mornarjev.
SANTIAGO, Čile, 12. oktobra. Poraz v zadnji meščanski vojni in pomanjkanje denarja sta glavna vzroka, da je čilenska vlada sklenila skrčiti svojo vojno mornarico, ki je bila najmočnejša južno od ekvatorja, za eno treti-no. Odpuščenih je bilo več tisoč mornarjev in nad 2(H) častnikov.
Določene ladje so bile poklicane v pristanišče in posadka jo bila odpuščena. Polovica rušilcev je bilo postavljenih izven aktivne službe.
Zadnji upor in padec državnih dohodkov 'je prekrižal mornariški prograpi za prihodnje leto.
Zračno bodovje se sedaj smatra za poglavitno obrambno silo dežele, ker so areoplani premagali brodovje v zadnji mornariški vstaji.
Nobena tajnost ni, da bi se vlada odkrižala poveljniške ladje Almirante Latorre, ki je veljala 40 milijoonv dolarjev, toda ni nobenega kupca za njo. .Japonska se je sicer potegovala za to bojno ladjo, toda vsled mornariške pogodbe z velesilami je njena kvota bojnih ladij dopolnjena.
27.000 PREMOGARJEV
ZOPET NA DEU
SCRANTON, Pa., 12. oktobra. Po več kot dvatedenski stavki se je danes vrnilo 27,000 premogar-jev na svoja mesta pri Glen AI-den Coal Company.
Poleg premogarjev se je vrnilo-na delo tudi več tisoč delavcev ki so bili zaposleni pri nalaganju premoga.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
LOČITEV ZAKONA
ZARADI KAVE
MATAWAiX. N. Y., 13. okt. — Prejšnji občinski svetnik in predsednik vzgojevalnega odbora, George Gills, je vložil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona pod obdolžbo .da mu je leta 1912 zlila vročo kavo po vratu in hrbtu in da jo je moral leta 1918 zapustiti, ker je vsled njene nepre- j stalne sitnosti postal nervozen in bolan. Poročena sta bila leta 1910 in zdaj se oba potegujeta za varstvo svojih treh otrok.
srajce $27. — Draga božična darila. — Pred sodiščem zaradi dohodninskega davka.
VEČ DELA KOT DELAVCEV NA RUSKEM
PETROLEJSKI VRELEC
_V PLAMENU
OKLAHOMA CITY, Okla., 12. oktobra. — Petrolejski vrelec samo dve milji od mesta se je vnel in gori z velikanskim plamenom.
Goreti je začel, ko je bilo slišati veliko eksplozijo, pri kateri je izgubil življenje paznik Charles Biddle.
ZAROTA PROTI ARGENTINSKEMU PREDSEDNIKU
BUENOS AIRES, Argentina. 12. oktobra. — Dva moža sta bila aretirana v zvezi z zaroto, ki je imela namen umoriti provizorič-nega predsednika Uriburu.
CHAPLIN BO PUSTIL FILME
LONDON, Anglija, 13. okt. — Edina želja Charles Chaplina, slavnega filmskega igralca, je, da se naseli v Angliji in popolnoma pozabi na Hollywood.
t
CHICAGO, 111., 13. oktobra. — Kako drago obleko nosi Al Capo-ne, je bilo danes pojasnjeno pri obravnavi, kjer se mora Capone zagovarjati glede dohodninskega davka, katerega ni plačal.
Razni trgovci so tudi povedali, da bo Capone tudi letos kot običajno prav zgodaj pričel kupovati božična darila za svoje prijatelje. Pri nekaterih trgovcih je že izbrala razna taka darila, kot: srebrno posodo za $400. obleko za $150. suknjo za $150 itd.
Capone, ki je največji sedanji gangster, nosi navadno na sebi obleko in drugih potrebnih stvari v vrednosti $700. Obleka velja $135 do $150. srajca $27 z raono-gramom $1, kravata $5. ovratnik $2, suknja $150, zaponka pri pasu $275. spodnja obleka $10, klobuk $20. čevlji $20 in nogavice $2.00.
Ker je bil vedno zelo zaposlen s svojim opravilom — igre, alkohol in belo suženjstvo — je kupil naenkrat po 10 ali še več enakih stvari.
Tekom obravnave se je izvedelo, da je Capone pričel svojo ka-rijero zelo nizko. Na Conev Islandu v (New Torku je bil natakar (bartender).
Pri današnji obravnavi Capone ni bil posebno razpoložen; najbr-ga je vedno spremljal na njgovih ga pribočnika Filipa d'Andres, ki ag je vedno sremljal na njegovih potih in je bil tudi v sodni dvoran vedno ob njegovi strani.
D* Andrea je bil v soboto v sodnijski dvorani zaprt, ker je imel pri sebi revolver in sedaj sedi v kaznilnici.
Tud i za avtomobile je imel Capone dober okus. Ima jih več, toda eden ga je veljal $12,500 in je bil obložen z močnimi jeklenimi ploščami, da jih ni mogla pre-dreti krogla strojne puške.
Za pohištvo v svojih sobah v hotelu v Cliicagu je izdal mnogo tisočakov, za svojo palačo v Palm Island v Floridi je kupil pohištva za $40.000.
CELA DRUŽINA PONESREČILA
VINTON. Iowa. 12. oktobra. — Na nekem železniškem križišču ie bilo ubitih pet oseb družine John Demmel, šesta pa umira.
Voznik avtomobila pač ni opazil bližajočega se vlaka, ki je zadel v avtomobil v sredo. Avtomobil in ljudi je vlekel vlak 50 jardov daleč.
LORD JELLCOE
NEVARNO BOLAN
LONDON, Anglija, 13. oktobra. — Velika bojazen prevladuje za lorda »Jellicoe, admirala angleške bojne mornarice, ki je nevarno bolan vsled bolezni v dolenjem delu telesa. Admiral Jellicoe se je v svetovni vojni posebno odlikoval v pomorski bitki pri Jutlandu.
Dva miljona delavcev premalo. — Okoli vladnih kmetij se je razvila cela vrsta raznih industrij.
MOSKVA, Rusija, 12, oktobra. V tej dobi svetovne gospodarske krize, ko se štejejo brezposelni v milijone v vsaki industrijalni državi. v sovjetski socijalstični republiki ni brezposelnosti. Rrfvn > nasprotno: vsepovsod primanjkuje delavcev, v tovarnah, pri zgradbah, v uradih in glediščih. Ceni se, da primajkuje Rusiji 2 milijona delavcev.
Delavske posredovalnice so bile izpremenjene v "urade za administracijo kadrov", ki imajo namen nabirati delavce za tovarne in nova splošna podjetja. Ti u-radi preskrbujejo delavce za vladne kmetije, okoli katerih se je razvila cela vrsta drugih industrij, kot tvornice za konservira-nje sadja, pridelovanje lesa in o-peke, usnjarne, suknjarne itd.
Ko se je začetkom sedanjega stoletja pričela industrija v Rusiji. je do leta 1029 vedno prihajalo mnogo delavcev v mesta, za delom. Poleti so večinoma delali po poljih, pozin\i pa so prišli v mesta in delali v tovarnah. Od leta 1923 do 1928 pa se je takih delavcev stalno naselilo v industrijskih mestih okoli pol milijona.
V	letih 1929 in 19:50 pa se je gibanje delavstva obrnilo zopet nazaj na kmetije, kjer je bilo dovolj hrane, medtem ko je v manjših industrijskih krajih primanjkovalo živeža. Posebno vladne kolektivne kmetije so bile posebno privlačne za delavce.
Prejšnja leta je bil Vedno na razpolago poseben sklad za pomoč nezaposlenim, toda od lanskega leta dalje ta sklad ni več potreben in vlada je odredila, da se ta sklad porabi za šole in splošno izobrazbo. Ta sklad je v.iiušal 125 milijonov rubljev.
Vsakemu delavcu uradniki kadra določijo delo, katero mora sprejeti, razun ako zdravniško ali kako drugače dokaže, da za od-kazano delo ni sposoben.
Kako je zadnja leta pojemala nezaposlenost v Rusiji, kažejo naslednje številke:
1924—1925 ............ 848.000
1825—1926 ............1,087.000
1926—1927	............1.353.000
1927—1928	............1,485,000
Nov. 1929 ............ 680,000
Nov. 1930 ............ , nič
V	avgustu 1931 je primanjkovalo 1,250.OCX) delavcev.
Od vseh dr; a v na svetu se more samo Rusija pohvaliti s tem ugodnim stanjem, kajti tam velja reklo: "Kdor ne dela, naj tudi ne je!"
MOČNI POLICIJSKI ODDELKI
STRAŽIJ0 NEMŠKI PARLAMENT
BERLIN, Nemčija, 1 3. oktobra. — Danes se je zopet sestal nemški državni zbor. Močni oddelki policije so zastražili poslopje, pa tudi vojaštvo je bilo pripravljeno za vsak slučaj. Le s težavo je prišel državni kancler do besede (polovico državnega zbora tvorijo njegovi nasprotniki) in je predložil svoj vladni program.
Člani desničarske opozicije se niso udeležili seje. Čakali so pa po hodnikih in vežah ter so bili pripravljeni na odločilen trenutek.
Takoj po otvoritvi so zahtevali komunisti, naj se policija odstrani iz državnega zbora in s trga pred poslopjem.
Predlog je bil pa odločno zavrnjen. Civilisti, ki so hoteli priti v bližino parlamenta, so morali imeti posebne izkaznice.
Državni kancler Bruening je prečital vladni razglas ter nato predstavil člane novega kabineta.
V	svojem nadaljnem govoru se je bavil skoro izključno le z nemško ljudsko stranko, ki bo odločila, če bo ostala na krmilu meščanska Bruenningova vlada ali če bo stopila na njeno mesto pro-to-republikanska opozicija.
Brueningov govor so preklinjali klici odobravanja na eni strani in psovke na drfigi. Galerije so bile nabito polne radovednega občinstva.
Glede konvencije narodnih so-eijalistov (fašistov) ki se je vršila v Harzburgu, je rekel Bruening:
—	Vlada priznava vlogo opozicije, toda pri tem je treba gotovih meja.
Glede govora bivšega načelnika nemške državne banke, dr. Hajalmara Schachta, je rekel:
—	Schacht je imel očividen namen oslabiti zaupanje v nemško valuto.
V	petek bo kancler pozval državni zbor. naj izreče novi vladi zaupnico.
ŽENSKE ZAHTEVAJO ŠEST-DNEVNI DELAVNIK
WASHINGTON, D. C, 13. okt. V namenu, da se omeji brezposelnost, je danes izvrševalni odbor National Trade Union League o-dobril šesturni delavnik in pet dni na teden brez nadurnega dela.
MLAD MORILEC OBSOJEN
GROWN POINT, Jud., 12. okt-15 let stari Perry Swank je danes priznal, da je ustrelil lastnika gazolinske postaje Evgena Duckworth in je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Swank je priznal, da je (»d Duekwortha v njegovi garaži zahteval denar, da si kupi šolske knjige. Ker mu ni hotel prostovoljno izročiti denarja, ga je u-strelil in mu vzel $45. Pozneje ie izjavil, da je hotel imeti denar z.i Almo Long, mlado mater nezakonskega otroka in res je njej izročil denar, Alma pa ga je dala Swankovi materi.
Zagovornik je trdil, da je Swank onega dne popil en pajnt žganja, kar pa je Alma Long zanikala, rekoč, da mu onega dne ni dala nikakega žganja.
Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dne~*iiJt v Zdru-ftenih driavah.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO H	V ITALIJO "1
Din 500 -----------% 9.35	Lir 100__________________________S 5.65
Din 1000 ____________________ s 18.50	Lir 200............................S 11.10
Din 2500 ......______________ $ 45.75	Lir 300............................$ 16.50
Din 3000 -------------- $ 54.60	Lir 50«............................$ 26-90
Din 5000 ------------- $ 90.50	Lir 1000 .......................... $ 53.25
Din 10,000 ________________ $180.00
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin*, znaša 60 centov za vsako posamezno nakfc. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za HO.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25,
Za izplačilo večjih zneskov kot agoraj navedeno, bodisi t ^»fS. lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie bolj to pogoje. Prt velikih nitii lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom iporunv« te slede načina nalrazlla
Nujna nakazila izvršujemo po CABLZ LETTER ta pristojbine |S«,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	Hew York, H, T.
Telephone Barclay I—m
KIP V BRAZILIJI RAZSVETLJEN IZ RIMA
RIO DI JAlVEIRO, Brazilija, 12. oktobra. — Veliki Kristusov kip, ki je bil ravnokar končan n stoji 2200 čevljev nad morjem na gori Corcovado je sinoči razsvetlil senator Marconi, ki je v Rimu pritisnil na brezžični električni gumb.
f^Ntj večji al o venski dnevnil^Tl
IT Združenih državah
. Velja za vae leto ...	$6.00 |
g Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00 H
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Rest Slovenian Daily m m United States.
ery day except Sundays i d legal Holidays.
r5.000R-d«.
■014«gftlOft**
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 14, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
|	"Glas Naroda"	}
Owned and Pobttabed by	. „
PbOfUOO PUBLISHING COMTAMT (A Corpontkn)
Vtaa* war, FntUmA	L Benedlk, Trea».
rff	nf tu« wwyftrttina and addresses ot above offlcčraT
m ff, xstn Hint, Owoifh Of MmlmtUii, New fwfc OHy, M. Y.
"QLAI NABODA-__mi thm raopl«>___
"	Sled ferj P*y gxfcpt Sundays and Holidays_
■» odo l«to velja Ust aa Ameriko.Za New York sa celo leto «7.00
m Kanado --$8J»|za pol leta.------—---JJ-JJ
SA pol leta____tSJWil Za tooaemstro sa celo leto —.17.00
Četrt leta ________________$1.50" Za pol leta--------------------»3-50
Subscription Yearly >6.00.__
Advertisement on Agreement.___
"Olae Wiiryl*' tatxaja ram dan toraeniM, nedelj In praanlkor.
Dani* brea podpisa In oeebnoeU ee ne priobfttfjejo. Denar naj se blagovoli poMIJ att po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče namanl, da hitreje najdemo naslovnika. _____
nQLAA NARODA", tlf W. 18th Street, Ne« York, N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
Dopisi
NASLEDNIK MORROW A ff
S snirtjo zveznega senatorja Dwight W. Morrowa se je število republikanskih senatorjev zmanjšalo za enega. V senatu je sedaj sedeininštirideset republikancev in sedeniinštirideset demokratov ter en elan farnisko-delav-ske stranke.
Ko se bo kongres meseca decembra sestal, bodo imeli republikanci navzlic temu še en glas večine, ee ne bo vsled kakega smrtnega slučaja nastala kaka nadaljna izpre-meniba.
Governer drŽave New Jersey, Larson, bo seveda imenoval tega ali onega republikanca za Morrowega naslednika.
Nastane pa vprašanje: kaj se bo zgtxlilo po prvem januarju, ako bo pri prihodnjih volitvah izvoljen za go-vernerja demokratski kandidat Harry Moore?
Postave države New Jersey določajo, da ima novi governer pravico odrediti nadomestne volitve.
Na ta način izvoljen senator zamore biti v uradu le do prihodnjeletnih volitev, pri katerih bi bil izvoljen Morrowu narednik za še ne potečem termin.
Moore je že izjavil, da bi v slučaju svoje izvolitve ne odredil posebnih senatnih volitev, ampak da bi pustil v uradu onega senatorja, katerega bo imenoval njegov prednik.
To izjava demokratskega kandidata je precej neljubo dirnila demokrate, in demokratski sena-oorji v Wasli-ingtonu zelo ostro kritizirajo to Moore-ovo stališče.
V splošnem se pa domneva, da se bodo volilci v New Jersey pomirili in slednjič odobrili sklep kandidata Moore-a.
Posebne volitve za izvolitev senatorja, ki bi ne služil niti eno leto, bi velja'le najmanj dva milijona dolarjev.
Vsekakor bi bilo bolj pametno uporabiti to vsoto za pomoč nezaposlenim kot pa za privatno zabavo gospodov politikov.
Republikanci so seveda zadovoljni z odlokom kandidata Moore-a.
Bedaiijeiiiu guvernerju Larsonu Ixj namreč mogoče dosti bolje izbirati, ker ne gre zato, da bi izpolnil vrzel le
za par mesecev.
NAŠI PO AMERIKI
Dearborn, Mich.
Prosim malo prostora v vasem listu, ki je najbolj priljubljen
ameriškim Slovencem. Odtukaj je le malo dopisov. Morda se ljudje v Hooverjevi prospriteti tako dobro počutijo, da jim ni mar za pisanje.
Zadnjič je poročalo tukajšnje časopisje, da bo Ford poklical nazaj na delo tisoč delavcev. Res jih je poklical nekaj, toda le za par dni. nakar so izgubili delo in njimi vred še na tisoče drugih.
Sedaj se nadajo. da bo koncem oktobra ^oljše, toda ne vemo, kako bo. Tukajšnji lokalni dnevnik je namreč poročal, da bo s 15. oktobrom dobila ogromna množina ljudi delo.
Ker pa ne vem. koliko je res. nice na tem, rojake resno opozarjam, naj ne hodijo sem za delom. Vsak, ki bo prišel sem, bo razočaran. Obljubam, ki jih dajejo kapitalisti, namreč ni mogoče verjeti.
Pozdrav vsem čitateljem, listu pa želim dosti napredka v tem kritičnem času.
John Rovsek.
Milwaukee, Wis.
Zima prikima in ptice zbežijo — toda ne pri nas. ker priletijo. Mislim namreč naše igralce in igralke, ki nam bodo nudili to zimsko sezono precej predstav kot je razvidno iz seznama bodočih prireditev. Izgleda, da bo naša naselbina na kulturnem polju stala v vrsti naselbin, ki hočejo biti vedno med prvimi na glede na žrtve, katere je treba doprinesti za naš ugled.
V nedeljo 18. oktobra bo v znani 8. S. Turn dvorani igrana menda ena najdaljših predstav ."Peg. srček moj" (Peg o' my heart),, veseloigra v treh dejanjih, katero priredi naše žensko društvo Napredna Slovenka, št. 6, J. P. Z. S. Ker so vloge v rokah naših prvovrstnih igralcev, se pričakuje, da bo ta veseloigra izpadla v zadovoljstvo našega občinstva, ki ljubi igre.
I'pam. da mi bodo čitatelji o-prostili, ako se dotaknem s par bestdami vsebine igre. ki je že bila igrana na velikih ameriških odrih z največjim uspehom in za katero so ljudje plačevali po $1 vstopnine. Društvo je upoštevalo sedanje žalostne razmere ter je določilo samo 30c vstopnine v predprodaji, pri vratih pa 35e. za rezervirane sedeže pa 25e posebej. Rezervirani sedeži se dobe v predprodaji pri uradnicah društva. Zasigurajte si sedež vnaprej !
Vsled nizke vstopnine bo društvo itak imelo izgubo z igro, ki je zvezana z velikanskimi stroški. toda vrle članice so na to pripravljene, samo da nudijo občinstvu nekaj izvanrednega in povzdigujejo ugled društva.
Hči ugledne in premožne rod bine na Angleškem se iz ljubez ni poroči z revnim Ircem, ki se preseli v New York in jo vsled tega "žlahta" zavrže. Umre v revščini \er zapusti nadarjeno in duhovito hčerko Peg. katero vzgoji oče sam. tNjen stric Kings-
worth v Angliji se spomni pred svojo smrtjo svoje trdosrčnosti in hoče krivico popraviti s tem, da bi vzgojil siroto Peg. Pošlje po njo, toda Kingswortli umre prej, predno dospe nečakinja v Anglijo. Revna Peg je takorekoč dc-. dinja ogromnega premoženja po I svojem stricu, ako se hoče držati gotovih pogojev in vsled lega pride v hišo svoje tete, ki jo prezira, se je sramuje in jo muči. Istotako sta sovražnika Pege se-strična Ethel in bratranec Alaric. ki je precej ''udarjen na možganih", dva delomrzneža. ki ju je pokvarila mati, Pegina teta. Ker je propadla banka, v kateri je imela teta Chichester naložen denar, je rodbina ubožala in edini dohodek je bil en tisoč funtov šterlingov letno, ker je vzgajala Pego, ki pa o tem denarju ni smela vedeti, ker se je tako glasil testament. Po enomesečni vzgoji se je hotela Peg vrniti k svojemu očetu v New York, katerega je ljubila bolj kot bogastvo, katerega bi prejela po stricu, ako bi ostala v Angliji. Tedaj je kar naenkrat imela tri snubače: "pri-tisnjeni"' Alaric, nadalje izvrše-vatelj oporoke IIaw kes in njen prijatelj Jerry. Lord Gerald, ki je bil tudi izvršitelj oporoke, katerega je v resnici ljubila, on pa njo; samu njemu je obljubila, da postane njegova žena. Hudomušna Peg. toda v srcu dobra in mehka. je s svojim psičkom Mihcem junakinja v tej veseli, obenem pa resnici odgovarjajoči igri. prikazujoč nadutost višjih krogov, napram nesrečnim otrokom pro-let a rce v.
Ker je igra zelo dolga in bo trajala menda tri ure. bo priče-tek ob 7. uri zvečer. Priporočljivo je* naj si vsakdo, kdor le more. preskrbi rezerviran sedež. Prepričana sem. da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička in da bo vsakomur žal. kdor bo zamudi! to igro. ki je bila igrana z velikanskim uspehom v slovenskih glediščih v stari domovini.
Duševni užitek te igre je vreden. da si vsak Slovenec pritrga vstopnico in posesti predstavo.
Tudi popoldanski program bo zelo bogat; posebno ljubitelji lepega in izbranega petja bodo prišli na svoj račun.
Zatorej na Veselo svidenje v nedeljo 18. oktobra najkasneje ob 7. uri zvečer.
Kati Deliček, predsednica.
ANGLEŠKI FUNT
Se nikdar v zgodovini mesto Cleveland ni imelo toliko kandidatov za mestne očete, kot jih ima leto« za prihodnje volitve. Izvoliti bo treba 25 councilmanov (aJdermanov). kandidatov jia se je prijavilo — 14>9, med temi G Slovencev! Slovenci, ki kandidirajo so: Frank M. Surtz, William Kennick in Joseph Fabian v 3. diatriktu; Anton Vehovec. Prank Mervar in Joseph A. Siskovieh pa v 4. distriktu. Da bi bilo vseh sest slovenskih kandidatov izvoljenih je seveda povsem izključeno. Morda pa se posreči spraviti v mestno zbornico vsaj enega ali kvečjemu dva.
— Naš rojak Andrej Urbas, ki živi že mnogo let na svoji farmi llizu Ewen, Mich, je imel pri sekanju drv nesrečo, ker se -je zadel v koleno tako hudo, da bo sa več tednov privezan na poste-Ijo.
Angleški funt je v teku enega tedna po ustavitvi zlatih plačil padel za eno četrtino svoje prejšnje vrednosti. Pred kratkim je dosegel v Curihu tečaj 18.50 švicarskih frakov za funt nasproti zlati pariteti od 25.22, te dni pa je notiral 19.37. Tak padec valute, ki je še nadavno predstavljala najvažnejše mednarodno merilo vrednosti, je vsikakor dale-kosežnega pomena; vendar pa postaja vsak dan bolj jasno, da ta dispariteta ne bo mogla dolgo trajati. V mednarodnih finačnih krogih se vedno pogosteje euje-jo komentarji o premišeljni šahovski potezi Anglije, ki je z uki-njenjem zlate veljave pokazala, da rušenje angleškega funta ne more škodovati samo Angliji, temveč tudi ostalim državam, ki so z Anglijo v tesnih gospodarskih odnošajih. Danes nihče ne dvomi več. da bo Anglija po gotovem razdobju nestalnosti prešla zopet k zlati veljavi na stari pariteti.
Anglija je že po končani vojni pokazala, da drži na svojo zlato veljavo več, kakor vsaka druga država na svetu, saj je z največjimi finančnimi žrtvami kot edina evropska država, ki se je udeležila vojne, vzpostavila staro pariteto. Le tako je bilo mogoče, da je angleški funt kmalu po vojni zavzle zopet svoje odlično mesto kot mednarodno merilo vrednosti. London pa položaj klirinškega mesta za svetovni denarni promet. Zato smatrajo poznavalci razmer za izključeno, da bi Anglija imela namen znova stabilizirati funt pri nižji pariteti.
Posledice padca funta so neprijetno presenetile zlasti Francoze, ki so s svojimi velikimi odtegljaji naložb v Londonu najprej spravili angleški denarni trgi v težkoče. Se v počet k u letošnjega poletja so imele francoske banke v Londonu naloženih o-krog 50 milijoinov funtov; te naložbe so danes v celoti likvidirane. »Navzlic tem p ua so francoske poslovne terjatve v funtih še danes prav visoke, padec funta pa predstavlja precejšnje razvrednotenje teh terjatev. V neprijeten položaj je prišla tudi francoska novčanična banka Banque de France, ki ima od skupne vsote svojih deviznih rezerv (v višini 27 milijard frankov. Ce bi ta naložba trajno izgubila vrednosti, tedaj bi znašala izguba Francoske banke petkrat toliko, kolikor znaša njena glavnica z rezervami vred {glavnica Francoske banke znaša z rezervami 4SO milijonov frankov). Francija j«* torej v prav znatni meri interesi-rana na tem. da se funt zopet dvigne na staro zlato pariteto. So v večji meri pa so presenečeni francoski industrijci.
Anglija je zaradi padca funta
v svoji izvozni trgovini dobila znatno konkurenčno zmožnost. Čeprav so se cene v Angliji že nekoliko dvignile, vendar more danes angleška industrija izvažati svoje izdelke po znatno nižjih cenah kakor na pr. francoska, nemška ali ameriška industrija. Zaradi vseh teh okolnosti je danes Francija kakor kdaj pripravljena s svojimi obilnimi denarnimi sredstvi pomagati Angliji. Ena ko pripravljenost pa kažejo tudi Združene države.
Položaj angleškega funta in Angleške banke seveda ne vzdrži nikake paralele. Nobena druga denarna veljava na svetu ni tako odvisna od zaupanja svetovnega finančnega kapitala kakor funt. London ima kot kratkoročno denarno središče sveta ogromne kratkoročne obvzenosti. pa tudi enako velike nalobe v inozemstvu. ki jih pa seveda ne mof tako naglo likvidirati, kakor to zahteva likvidacija obveznosti na sproti inozemstvu. Bogastvo Anglije je vrhu tega bolj v trajnih naložbah kakor v kratkoročnih. Ce je angleški funt tako naglo zdrknil navzdol v svoji vrednosti. s tem še ni rečeno, tla lahko enaka usoda zadene zlato valuto v drugih državah, zlasti ne v onih. ki nimajo znatnejših kratkoročnih obveznosti v inozemstvu. Zbeganost, ki jo je povzročil padec angleškega funta v ostal ill evropskih državah, čijih valutna zavzemajo enakega položaja v mednarodnem gibanju kratkoročnega kapitala, kakor angleška, je povsod neupravičena.
Peter Zgaga
Veselice, prirejene v dobrodelne namene, .so velikega pomena in velike važnosti.
Pri taki priliki se marsikateri družinski oče iznebi svoje hčere, katere bi sicer pod nobenim pogojem ne mogel oddati.
Neko lepo mlado služkinjo so vprašali, zakaj je zapustila službo.
—	Morala sem iti.
—	Zakaj vendar' CSotovo je bila gospa preveč osorna.
—	Ne, ampak gospod j«' bil preveč prijazen.
Rojaka sta se vračala s predavanja proti domu.
—	Malo sem razumel — pravi prvi — kar je pripovedoval uče-ni dedec, vsega pa ne. Rekel
da vsaka stvar nastane iz drug«-in da se vrti v večnem krogu preporoda.
—	To je povsem enostavno — mu pojasni prijatelj. To je tak » kot pri pijači. Iz suše nastane ž"-ja. iz žeje pitje, iz pitja pijanost, iz pijanosti maček, iz mačka suša. iz suš«1 žeja in tako naprej, brez konca in kraja.
ŽALOSTNA SLIKA RAZMER
OAMDEX. X. J., 12. oktobra Anna Biekovrska, stara 11 let. katero je njena mati zapustila, je dva tedna spala v posodi za pepel in je živela ol> steklenici mla ka in hlebcu kruha, kar ji je vsak dan dal' raz vazale c mleka. Tudi v šolo je hodila vsak dan. dokler je ni našla policija.
Policija je tudi takoj pričela iskati Anini dve s»»stri Florence. 14. in Tillie. 15. kateri je tudi zapustila njuna mati.
Sodišče je izdalo proti materi Mrs. Jennie Riekowska. ki je vdova, tiralico, ker je zapustila otroke.
Anna je spala v posodi vsako noč in tla je ue bi uikdo našel, je posodo vsakikrat pokrila s pokrovom.
DELAVCI OROPANI
KLYlrSTOX. Nr. Y„ 12, oktobra. — 40 delavcev, ki so zaposleni pri popravilu ceste in ki so dobili v soboto tedensko plačo, so napadli trije roparji in jim odnesli $3000.
Ojača slabe obisti
Nuga-Toue oflsrti »život bolezenskih ellvic. daje novo moi' In silo oalabelim
obistim in drugim organom. Cisti kri.
prežene želodčne nerednosti In prežene
iz telesa bolečine. Ako imate slabe obisti ali druse organe, ali ako va&e jrdrav
je ni dobro, vzemite Nuga-Tone in i>o
magajte vaStmu zdravju in življenju.
Je na lirodaj v lekarnah. Ako ga. vaš le
karnar nima. recite mu naj ga naroči od trgovca na debelo.	—AdvL
—	Prejšnji teden na So. 3rd St. in W. National Ave. v Mil waukee je prišel v prometni vrvež 66-letni rojak Jernej Fran-gesh, ko se je vračal od obiska svoje hčerke Mrs. Terez;je Mo-horko. Ker je bil starček že precej v letih, se bližajočemu avtomobilu ni mogel dovolj hitro od-makiti in tako ga je avto podrl na tla, pri čemer je dobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu nato v bolnici podlegel.
—	10. oktobra zjutraj je bil ustreljen v nekem poslopju na Main St., v Clevelandu, kjer je bil uposlen, rojak Martin Korošec, poznan pod imenom Martin Snrith. Star je okrog 45 do 50 let. Razen, da je Slovenec ter da ima brata, ki stanuje v okolici St. Clair Ave. in E. 65th St., policija nima drugih podatkov.
Policija poizveduje za sorodniki
i
m	...»	n
Sv-'	--	g
I Mali Oglasi |
. . . .. j : .: i i i
1 imajo velik uspeh j
S	: *	i
I 8 I
J Prepričajte se! j
^^^^^^ -J	— i J- U. J I.'
"GIIAS NARODA" — U* lAovenskega naroda - i Amerflb"! — Naročajte gfi]
NAZAJ NA DEŽELO '
SEATTLE. Wash., 12. oktobra Vsled gibanja pod geslom "Naza i na deželo", je našlo več sto nezaposlenih ljudi delo na zapuščenih farmah in gozdovih ter so s«* naselili po farmskih hišah in pozdnih kočah.
§ pecial Interest
Accounts
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške, t
Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno.
Vloge obrestujemo po 4°fc
Sakser State Bank
« COBTLANDT 8TKBBT	NEW YORK, N. T.
■UJ-L-1L
Ženin, nevesta, priče, družie«-in svatje so se zbrali v cerkvi iu čakali.
Župnika ni bilo od nikoder. Najbrž je moral h kakemu bolniku ali je imel pa kak drug važen opravek. Kratkomalo. ni ga bilo in fra ni bilo.
Čakali so pol ur«-, celo uro in dve uri.
Tedaj pa zašepeta zlobna rado-vednica svoji prijateljici: Če bo treba še nekaj časa čakati. bo prej krst kot pa poroka.
Ženica je prišla domov z lepim. zimskim kožuhom.
—	I\er ni bilo treba kožuha takoj plačati — sem ga pa vzela — je rekla. — Prodajalce j*' dejal, tla jra da na kredit, ker te dobro pozna. Saj boš že plačal, ko bi»š imel denar.
—	Niti pennvja ne dam — j«' vzrojil mož. — Saj j«* vendar lanska suknja dobra. Moj
kam bomo pa prišli.'
—	No. če nočeš, je pa vseeno dobro. Trgovec mu .j«* namreč rekel. da mi da kožuh zastonj, ee ne bom tebi ničesar zinila «> tem.
—	Hvala ti. ker m mi povedala, — je dejal mož in ji brez obotavljanja dal potreben denar.
Ko se je neki petdeset l«-t ni m o žak poročil s sedemnajstletnim dekletom, so mu prijatelji očitali, da ni storil, prav ter da je taka ženska zanj dosti premlada.
—	Verjamem, da je nekoliko mlada zame — jim je odvrnil. — Toda raje vidim, da rani moj** sree čist. svetal in ostro nabrušen nož kot pa stara, skrhana iu zarjavela klinja.
*
Y naših krajih je živel star župnik. ki z raznimi cerkvenimi o-pravili ni tratil preveč časa.
Ko sta prišla k njemu ženin iu nevesta, ju je vprašal:
—	Ali se imata rada
—	Ja. — sta odvrnila.
—	'No, če se imata rada. se pa imejta. Kar smeta početi in česar ne smeta početi, pa že itak sama vesta. Amen.
In poroka je bila končana.
Stara devica je čitala poročilo o bogati vdovi, katera je bila že štirikrat poročena, pa so ji vsi štirje možje unfrli.
V poročilu je bilo rečeno, da je dala vse štiri sežgati.
Sežiganje mrličev je precej razširjeno in se posebno bogati ljudje zelo navdušujejo zanj.
In ko je stara devica čitala. da ja dala bo^atinka že štiri može sežgati. jo je navdala sveta jeza. in je vzkliknila :
— Ja. saj pravim, take so' te bogate babniee. Jaz, ki sem poštena in pridna, niti enega moža ne morem dobiti. Bogate in potratne babe jih imajo pa t°U-ko, da kar peči kurijo Ž njimi...
at A S N A tO OA-
OCTOBER 14, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S, A.
£9 I KRATKA DNEVNA ZGODBA HQ
Nekega popoldneva, ki sem šel tkozi gczd, zagledam ob potu ru-javkasto kačo, zvito v klobčič. Lc z težav0 sem verjel svojim očem: klopotač že dolgo niso bili videli v teh krajih. Sklonil sem se in o-pazil, da ima konec repa res sestavljen iz kolcbarčkov — nic manj kct trina.'st — po katerih štejejo starost živali; vsak obroček leto dni.
Najbolj zanikarna klopotača bi bila v teh krajih že posebnost, ali tako lepo razvit primerek! Ne, tega moram imeti!
Na svojih pohodih sem bil navajen, da sem imel vedno samokres s sedmimi naboji pri sebi — rabil sem ga, kadar sem zagledal kako jerebico, ki jih je bilo v tem času vse polno.
Kača je vzdignila glavo, izproži-la jezik in zaklopotala z obroči. Pomeril sem v vrat in zgrešil.
Takoj se je razvila iz klobčiča in njen jeziček je migal z bliskovito naglico. Ker nisem poznal kačjih navad, sem se 7elo prestrašil in naglo odskočil, misleč, da me bo zasledovala.
Namesto t?ga je začela počasi le-sti v grmovje.
— Oho, male počakajmo! — sem zavpil in sprožil.
Zdaj se je pa zares obrnila in mi šla nasproti. Ne hitro — a odločno. Prav resnično sem se ustrašil in ustrelil na slepo. Izstrelek je prodrl kačino telo in pokazala se je bela rani v njenem trebuhu. Obrnila se je in se težavo zvijala nazaj v gozd, uboga žival!
PRIGODA Z KLOPOTAČO
Boječ he, da mi ne bi ušla, sem obšel kraj, kjer je bila izginila. Po-sluhnil sem in jo zagledal, kako je
k'.opctala s svojimi obročki.
Z občudovanja vrednim nagonom se je skrila za nekim deblom, le glavo je pustila zunaj, da me je lahko opazovala. Srepo ie gledala in jeziček se ji je vrtil z veliko naglico. Nisem se ji upal približati — zdelo se mi je, kakor da se pripravlja na skok.
Izgubil sem bil že tri izstrelke — j prav za prav ne čisto, ker sem jo; bil zadel. A kako naj jo ubijem? Palice nisem imel. iskati je pa tudi nisem smel, ker bi mi bila kača v tem izginila izpred oči. Torej sem moral streljati v glavo, ki se je kar ponujala za lep dogodek.
Z največjim mirom sem iz daljave petih metrov pomeril in sprožil.
Kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. je kačin jezik še dalje grozil in giava je bila cela! Pa saj se ves j čas ni bila premaknila!
A!: sem bil zgrešil? Nemogoče. Na desst metrov sem vedno izbil ste-Ienici zamašek in še nisem dolgo časa meril. Mogoče, pa poskusimo znova!
Že v drugo isti neuspeh. Z zdaj sem račel razumevati; videl sem, kako je z bliskovito naglico umaknila glavo.
Mogoče je prišel do nje zračen val, ali pa je imela "občutek", kdaj bo prišel izstrelek?
Še dve svinčenki sta mi ostali. Že me je pričel0 jeziti — pomeril sem
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zeiiiljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
i t
V premeru meri globus 8 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	^ X ^
"GLAS NARODA"
216 Wert lfl fitreet_H#w York, K. T.
in sprožil — uspeh je bil isti. Še mi je ostal zadnji naboj.
Tedaj sem opazil, da se pripravlja na napad. S težavo se Je vlekla nat pot — opazil sem, da krvavi iz treh ran. Bila je iztegnjena v vsej svoji dolžini — merila je obilno dva metra.
Nikoli ne trpinčim živali, ker nisem okruten; niji ne ovražim kač — zato me je postalo sram. Kača je prav tako lepa žival, kakor so druge. In ta tukaj je tako lepa! Njena barva je bila mešana, rumena in črna namestu temne, sko-ro umazane rujave. Kar milo se mi je storilo, ko sem jo videl ranjeno na poti smrtno.
A storjenega nisem mogel več popraviti. Saj itak ne bo več dolgo zdržala — ta. ki je prelezla ogromne daljave, da si poišče nov dom.
Želel sem, da bi ji zadnji naboj, ki mi je ostal, končal trpljenje.
Toda zlomil je le njen široki vrat, počasi se je obrnila, zagledal sem njen lepi trebuh in široko je odprla oči.
-Le s težavo bi se bila še splazila s poti. Odhitel sem po palico. Saj veste, da je treba kačo prijeti v precep.
Čez čas sem našel tak pripomoček in prijel kačo za vrat; z drugo šibo sem se dotaknil obročkov, ki niso dali glasu.
Ker sem moral iti še naprej, sem cbesil kačo na vejo, ki je visela čez pot, in dobro zaznamoval prostor, da bi ga čez dve uri spet našel.
Ko sem se vračal, je bil že debel mrak. Na mestu, kjer sem mislil, da sem pustil kačo, ni bilo ničesar. Končno sem obupal in odšel žalosten, ker sem bil ubil žival le iz radovednosti — kačo, ki je najlepša stvaritev in jo v nekaterih deželah po božje časte.
Nekaj mrzlega in luskinastega me je opazilo po obrazu. Ves prestrašen sem odskočil.
Bila je kača na veji, mrtva, kakor sem jo bil pustil. Zmotil sem se bil v kraju.
Ko sem se vrnil v kočo, mi je prišel naproti tovarišev pes, ki je .bil pretepač, da takega nikoli, a ko sem mu pokazal mrtvo kačo, se je prihulil in začeli umikati — zbal se je je.
Psa sem pozneje kupil — bil je še vedn0 silno junaški — a kač se je bal. kakor je prirojeno vsakemu njegovemu vrstniku.
(Iz angleščine Rr.)
KAKO DOLGO ŽIVE ZDRAVNIKI IN PRAVDNIH
Zdravniki bi morali prav za prav
znati ravnati s svojim telesom in dočakati visoko starost. Na drugi strani je pa njihov poklic zelo naporen in zdravniki so cesto v nevarnosti, da dobe nalezljive bolezni ker imajo opraviti z najrazličnejšimi bolniki.
Statistika o dolgosti življenja zdravnikov še ni posebno bogata. Nekaj se pa le da sklepati iz podatkov, ki jih imamo na razpolago. Da je zdravnik resno izpostavljen nevarnosti nalezljivih bolezni, nam priča statistika vzrokov smrti med zdravniki, sestavljena v Italiji za lansko leto. Iz nje je razvidno, da zdravnike zelo rada napada hripa. Na 1000 žrtev hripe med prebivalci odpade povprečno 1357 žrtev te nevarne bolezni med zdravniki. Če pa primerjamo dol- j gost življenja zdravnikov s povpre- j čno starostjo ljudi v drugih dušev- ! nih poklicih, vidimo, da so zdrav- i niki med vsemi duševnimi delav- i ci na najslabšem. Na 1000 prime-! rov smrti med drugimi duševnimi | delavci odpade 1021 primerov smrti: med zdravniki. Življenjski izgledi 30 letnih zdravnikov so prikrajšani povprečno za 2 leti. Neki ameriški statistik je izračunal, da dožive j zdravniki v srednjem 63 let.
Zanimivi so tudi statistični po-1 datki o dolgosti življenja ljudi vi drugih duševnih poklicih. Ljudje, ki delajo duševno, žive povprečno 66 let. Zdravniki dosežejo starost nad 67 let, bogoslovci 68, pravniki pa celo 69. Pri zastopnikih teh treh poklicev se da še ugotoviti, da je odstotek zdravnikov in bogoslovcev ki dočakajo 60 iet. razmeroma velik, da pa dosežejo juristi povprečno še vedno za 5 let višjo starost in da je pri vseh teh poklicih do 65 leta umrljivost neznatna. Po 65. letu se pa umrljivost takoj poveča in doseže višek med 70. in 75. letom. Brez vsake podlage je pa trditev, da je odmerjena med vsemi zdravniki kirurgom najkrajša življenjska doba.
ZANIMIVE IZNAJDBE PRED STO LETI
Denar v Vašem Žepu!
Bolezen, nezmožnost dobro opravljati svoje delo, skrb glede vašega zdravja, vse to vam jemlje denar iz
vašega žepa. Dobro zdravje, moč, čista glava in mirna roka ga deva v žep.
v— PAIN-EXPELLER* -
Reff. U. S- Pat. Off.
vam bo pomagal ohraniti vašo moč, telesno zmožnost, vašo nakupno silo. To je najslavnejši liniment, kar jih je znanih. Vzame bolečino, okorelost, unetje iz izdelanih, utrujenih mišic hitro!
35c in 70c ------ Naprodaj vsepovsod
• Pristni ima SIDRO varstveno znapko.
SPANJE ŽIVALI
Spanje živali je poglavje, v katerem je še mnogo nejasnega, čeprav je moderna veda pojasnila že toliko strani iz velike knjige življenja stvarstva. Vzrok, da vemo o spanju nekaterih živali tako malo. je zelo enostaven. So živali, posebno v pragozdovih, ki jih človek le redko vidi, ker so zelo plahe. Tem težje je videti take živali speče. Zato opazujejo speče živali večinoma v živalskih vrtovih.
Nekateri živali imaj0 narobe življenje, čez dan spe. ponoči pa bede. To velja zlasti za leve in tigre, ki hodijo ponoči na lov. Goveja živina spi na prostem v celih skupinah kar odgovarja njeni prirojeni težnji braniti se divjih zveri. Divji konj in zebra spita stoje. Nekatere živali se pa v spanju zvijejo v klopčič. Žirafa spi ponoči in ob solnčnem vzhodu se prebudi.
Veliko vprašanje je spanje slona. Zdi se, da rabi sion za spanje in pečitek samo nekaj ur in da spi zelo rahlo. Ujeti sloni navadno vso noč begajo. V splošnem lahko rečemo da potrebujejo mlade živali mnogo vej počitka in spanja, kakor stare. Mroži in tjulenji skoraj sploh ne spe. V newyorsem akva-rju so jih 7 mesecev opazovali, pa jih niso nikoli zalotili spečih.
V prejšnjih časih so naravoslovci mislili, da rabi žival tem manj spanja, čim manjše mc-žgane ima To naziranje je pa napačno, kai potrjuje tudi spanje ptic. Ptičji možgani so slabo razviti, toda pticc spe zelo dolgo. Neke vrste nočnt lastovke, živeče v Indiji in Avstraliji, spe prav za prav neprestano in sicer tako trdno, da jih lahko prenašamo, ne da bi se prebudile. Ribe prespe skoraj vso noč. Nekatere ribe leže med spanjem na boku.
Rekord v spanju je dosegel poli v londonskem naravoslovnem mu-žeju. Prilepljen na papir je prespa v zbirki 2 leti in pol. potem se j? pa izkazalo, da je še živ in ko s< je prebudil, je začel lakoj iskat
hrano.
DOBIČKANOSNA TRGOVINA
NOV IDEAL ZAKONA
Največ dobička prinaša dandanes trgovina s raznimi mamili 'opij, kokain, heroin itd.). Tako vsaj lahko sklepamo iz poročila, ki ga je izdala policija v Egiptu o tej trgovini. V Egiptu namreč ta trgovina zelo bujno cvete, čeprav policija trgovce z mamili silno preganja.
Trgovina z mamili je seveda tajna. Število trgovcev z mamili v Egiptu pa cenijo na 3000. Ti ljudje se pa poslužujejo največjih zvijač, da- spravijo svoje blago v denar.
Mamila prodajajo v pločevinastih škatljah kot konzerve ali pa polnijo ž njimi posodice, v kakršnih prodajajo olje. Trgovce pa zalagajo z denarjem bogatini, ki zaslužijo po 8000 freci: osemtisoč) odstotkov, vsaj velja 1 kg kokaina n. pr. pol milijona cVnarjev.
Egiptovska policija je dognala, da je danes središče trgovine z mamili Carigrad. Zaradi nezadostne kontrole se je izdelovalcem mamil posrečilo samo zadnje tedne razpečati okoli 1300 kg kokaina v Marseille, 800 kg v Amsterdam in nad 300 kg v Bordeau. Te številke so znane — v resnici so pa razprodali nevarnega strupa dosti več.
Največ mamil porabi današnja mladina, kar je tudi znamenje časa.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Na nedavnem kongresu pravnikov v Luebecku je vzbudilo splošno pozornost predavanje dr. Marianne Weber o nujni potrebi reforme bračnega prava. Sedanje bračno pravo nemška pravnica odločno odklanja in sicer zato, ker temelji na moževi nadvladi in enini podrejenosti. To je po njenem prepričanju patrijarhalni sistem, ki ne spada v moderno dobo, v kateri je ženska emancipacija že tako daleč napredovala. Treba je zavreči stare tradicije in predsodke tudi v zakonskem življenju ter si izbrati nov ideal zakona, v katerem bosta mož in žena absolutno enakopravna. Mesto moževe avtoritete mora zavzeti medsebojni sporazum. Ker žena Vie služi in se gospodinjstvo vzdržuje samo z moževimi prispevki, je treba še posebej paziti, da žena ne izgubi neodvisnosti in da ne bo v vsakem pogledu navezana na možev žep.
Zato bi morala reforma bračnega prava zasigurati ženi ne samo prispevek za potrebe v gospodinjstvu, temveč tudi poseben prispevek, ki bi ga lahlco porabila po svoji uvidevnosti za svoje potrebe, ne da bi odgovarjala možu za potrošeni denar. Predavateljica je ob koncu svojega predavanja izjavila, da bi se to reformirano bračno pravo nikomur ne smelo vsiljevati in da bi lahko oni zakonci, ki so drugačnega mnenja, živeli po patriarhalnem sistemu.
Proti predlogom nemške pravnice bi se našlo mnogo ugovorov. Glavni je ta, da pojmuje d/. We-brova zakonsko zvezo preveč materi j alistično kot nekakšno trgovsko pogodbo, d očim nam izkušnje kažejo, da mora temeljiti zakon v prvi vrsti na ljubezni in medsebojnem razumevanju, če hoče biti trajen.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
NOVO UPANJE
ZA FARMARJE
MEDINA. X. Y.. 1-J. oktobra. Pridelovalci breskev. katerih je letos seyiiilo uu tisoč«' bušljev. imajo gopet nekoliko upanja. <Ia botlo ^pravili svoj pridelek v de-denar. ker se je zadnje čase pojavilo v okoliei nekaj agentov tvrdk za konzerviranje sadja.
Faiuerjji ><> pripravljeni oddati breskve za vsako eno. >,amo da jiii kd«> pobere. zato «<e neka-te tvrdk*' zganile. ker botlo poceni prišle do sadja. Izmed vsega konzerviranega sodja pa se tudi proda največ breskev.
'Nasadi po 1."» akrov ><» ostali nepotrgani v okrajih Lockport. Gasport. Youugstown. Medina. Middle port. Waterpori. Albion in Aleott. dasi so farm or j i bili pri volji oddati breskve proti vsakemu plačilu, samo da bi jih kdo hotel potrgati in odpeljati-
CERKVE IN SAMOSTANI POD VARSTVOM
MAl>lRD. Španska. 12 oktobra. — Vojaki in policisti stra-žijo cerkve in samostane, ker se je bati. da nastanejo novi nemiri. ko se sestane narodno zastopstvo. ki bo odločevalo jjl,-de postave o ločitvi cerkve od države.
I »o vseh večjih mestih stoje močne straže vojakov pred cerkvami. V Cordovi so že skušali bombardirati cerkev in šolo.
List "Le Nacion" pravi, da bo sedanji provizorični predsednik Zamora najbrže odstopil, aleo ho v ustavo sprejeta točka glede ločitve eerkve od države.
Presto, F. B. Demshar j Reading, J. Pezdirc
! Steelton, A. Hren
Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, j Fr. Schifrer
{ West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
;OREGON
I Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck
Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek	**
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previc, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
UTAH Helper, Fr. Krebs
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo* Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST a tt.tr Frank Skok
WYOMING Hock Springs, Louis T&ucher Dlamondville, Joe Rolicfc
DET0M0R1LKA
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina xa "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta
New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo i« tn. za
celo leto.
Dunajsko porotno sodišče obravnava ta eus prav tako grozovit kakor nekrvav primer de-
tomoru.
Obtoženka. Ii7-1 »-t uu služkinja pri županu v nekem kraju blizu Dunaja. Marija 1'ubek j«' imela že dva otroka s koeijažein Kid-Itiiti in se je čutila v tretjič liiiiter. Za prva dva otroka je skrbela njena svakinja na Dunaju, ker pa ni bilo pričakovati, da bo prevzela še tretjega in ker ji kot" i jaz. Iti je bil sam reven kakor cerkvena miš. ni mogel nuditi nobene podpore, se je služkinja v svoji stiski odločila, da novega otroka spravi s sveta. Svojo nosečnost je skrivala, kolikor je mogla, in je porodila zdravega dečka, ne da bi kdo kaj opazil.
Novorojenca je zavila v vrečo, nato je šla opravljat svoje običajno delo, kakor da se ni nič zgodilo. Šele naslednjega dne je stopila k otroku, ki je še živel, potem ga je os ta vila. ne da bi mu dala jesti. Tretji dan se je s svojega početja menda ustrašila in ga je hotela dojiti — pa ni imela mleka. Zvečer je bilo dete mrtvo. Pripravila je kartonasto škatlo in ga položila s podobami svetnikov. ogrlico s križem in rožnim vencem vanjo, ker ga je hotela ponoči sama pokopati. K je za hip odšla, pa so truplo odkrili in seveda obvestili orožnike, ki so služkinjo aretirali. Porota še ni izrekla sodbe nad nečloveško materjo.
Naročite se na -Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zln> £enlh državah.
........... -
- ■
V dobi današnjega neverjetnega napredka se nam zdi skoraj kar smešno, s^čiiu so se pečali ljudje pred 100 leti in kaj bi bili radi takrat vse iznašli. Iznašli pa so tudi takrat mnogo stvari, pa ne po dolgih študijah, ampak bolj slučajno, pa domisleku. Največ novotarij so takrat iznašli brihtni obrtniki in samouki.
Pred 100 leti so si ljudje zelo belili glave s tem. kako bi iznašli ' večne" nogavice. Leta 1821 je res neki iznajditelj dobil patent. po katerem je bilo treba nogavice pomočiti samo v nekako žoleo. tako da so postale noga-: vice podobne usnju, in so postale j s tem zelo trpežne. Francoz Le-graine ( Legrenj pa. ki je izdelo-J val kadi za kopanje, ki so se da-: li zložiti in razložiti, je začel iz- J delovati take kadi i/, usnja in te; usnjate kadi in usnjate posode za i umivanje so predhodniki da naš- j njih umivalnikov iz gumija, ka-1 kor jih rabimo na potovanju. Z a j časa Napoleonovih vojsk pa so iznašli celo topove iz usnja. Krojač Gregorie v Parizu pa je dobil patent na okrogrle tkanine, ki so jih rabili kot ovratnike in ogri-! njala.
'Neki dunajski obrtnik je v tej : dobi iznašel dežnike za ženske, ki so razpeti izgledali kakor ščit. ■ zapeti pa so bili podobni liri; rabili so jih pa lahko tudi kot pa-j lice; v dežnik pa je bilo vdelano malo zrcalo. Gospa Coulon v Pa-• rizu pa je iznašla papir za pi-[ sma, na katerega se je dalo pi-
i sati z vodo. j_
POZOR, ROJAKI
i -
Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam jc naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Salida, Louis Costello 1 Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
Aurora, J. Verbich.
Chicago. Joseph Blish, J. Bevel* Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian
Joliet, A. Anzele, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich
Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agne-s Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN
Calumet, M F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. PesheL Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlau Washoe, L. Champa
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Go wan da, Karl Strnisha - Little Falls, Frank Masle „
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hiil 1 Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnlk, Math Slapnik. Frank Zadnik Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumse Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj
' Krayn, Ant. Tauželj , Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilftek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogač&r
GLAS NARODA
new york, wednesday, october 14, 1931 -" ■ ■ ■ - ■ ■ —
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Sil vino srce prične burno utripati. Kaj bo zdaj prišlo?
—	Stavim ti predlog, Silva! Vse ti odpustim, kar si nam prizadela. Da bi še enkrat o tem govorili, je brez pomena, četudi mi je zelo škodilo na mojem zdravju. Pod enim pogojem. — Naenkrat obstane.
V	nestrpnem pričakovanju jo Silva gleda.
___pod pogojem, da se popolnoma vrneš k nam, — potem bom pozabila.
Osupnjena strmi Silva v mater.
—	Tedaj misliš, da naj zapustim svojega moža? Mama. tega prav gotovo ne misliš resno; to je nemogoče. Tak pogoj! Tega ne
morem, — govori jeeljaje.
—	Kakor te je volja. Silva! — odgovori baronica resno. — ali izbrišeš zadnja tri leta svojega življenja popolnoma iz svojega t>|K>mina in mi te bomo zopet z veseljem pozdravili kot svojo hčer. ali pa ostane tako kot pe bilo do sedaj! — Jezno zamahne baronica z roko, ko opazi, da je Silva hotela govoriti. — Premisli si: ne zahtevam, da ^e takoj odločiš. Toda sedaj imaš dovolj izkušnje, da moreš presoditi, kaj si v svoji nespameti in nedozorelosti storila. Kajti — dovoli, da ti to rečem — izgledaš nekoliko prepadena in zanemarjena. Na pomilovalen način je na tebi takoj opaziti malomeščansko okolico, v kateri si sedaj prisiljena živeti!
Pod talilnimi in neusmiljenimi materinimi besedami so Silvi < l/.e zalile oči. I>a. vedela je. da je v krutih besedah matere trohica t resnice, kar je že >aiua tudi bridko občutila. — Mama —
—	Prosim Silva, o tem se ne domo prav nič dolgo razgovar jali. Moji žive i ne prenesejo več nobenega razburjenja. Ti veš za mojo zahtevo, zato se premisli. Ako bo tvoj zakon ločen — in če ga z izgovorom, da je ^labo ravnal s teboj, zapustiš, je to zadosten vzrok za ločitev — potem pa te bom zopet z veseljem sprejela za svojo hčer. V vsakem drugem slučaju smo se danes po treh letih prvikrat in zadnjikrat videli!
Silva vsa preplašena pobledi. Kako težka ji je bila odločitev Ali se ni zavedla, da se je — mesto da bi odločno in ogorčeno za-\ mila ta pogoj in bi se s tem ponosno priznuala za ženo svojega moža — s svojim omahovanjem in obotavljanjem že pregrešila nad Andrejem, da ga je v notranjosti že izdala, da se je že od njega dalje odtujila, kot pa je sama vedela
Toda Aikesandra pl. Daru iz. ki je dobro poznala človeško dušo, je vedela vse. Vedela je. da je bil nekdo. Čegar najvišja želja je bila, vzeti Silvo za svojo ženo. ki bi velikodušno pozabil na epizodo s Hammer jem, — sam ji je to povedal — zato je tudi mogla govoriti tako gotovo in ji staviti tako zahtevo! Njei ponos je trpel nepopisno pod mislijo, da je njen hči sklenila tako zvezo, ki ni bila dostojna za njen visoki stan.	_
Njena edina želja je bila vse tako popraviti, kot se ne bi bilo nikdar zgodilo. In tu je bila priložnost vsled strasti moža, ki je bii med prvimi v deželi.
Silva se bori s svojimi solzami.
—	Mama. kar zahtevaš, je nemogoče, Kako bi mogla kaj takega storiti svojemu možu! Papa, ne rečeš ničehar ? Pomagaj mi vendar! — za kliče razburjena in ga prime za roko.
—	Silva, premaguj se vendar! — Baronica nagubanči čelo. — Nikdo te ne sili. Vse ti je prepuščeno v tvojo prostovoljno odločitev. in če ho<"eš takoj ostati tukaj, mi bo samo v veselje ako ti bom mogla dati vse, kar si bila navajena in kakor smo ti bili namenili.
Silva si z rokami zakrije oči. Kake zapeljive slike so se ji tedaj prikazovale! Tedaj pa ji pade pogled na sladko spečega o-troka.
—	In moj otrok, mama? — krčevito izzveni glas skozi ustnice.
—	To odločitev moraš seveda prepustiti sodišču, ko bo izrečena zakonska ločitev med teboj in dr. Hammerjem.
Siiva se izlekne v stol pri besedi "ločitev". Ko bi Andrej vedel! — Srce jo je tako bolelo.
S proseč i m pogledom se ozre na očeta.
—	Dragi oče. ali se ne more zgoditi, da bi vseeno včasih malo prišla domov? Moj mož vas prav gotovo ne bo nadlegoval, jaz pa sem vendar vaš otrok in vas ljubim!
— Potem nam dokazi! To. kar nama ti predlagaš .je nemogoče. \Tse to bi prineslo samo nove in nekoristne boje. Silva, premisli, kar sem ti rekla. Jutri mi lahko odgovoriš. Kajti danes, ker si že. prišla, ostaneš tukaj.
Silva si ne upa odgovoriti. Žalostno gleda okoli sebe. Tukaj ie bilo še vse tako kot nekdaj — velika sprejemna soba. bogato opremljena s težkim, dragocenim pohištvom in vse tako udobno. Nikdar ji to ni prišlo tako na misel, kot sedaj, ko je s tem primerjala svoje meščansko opremljeno stanovanje. In mama! Kako ji je ugajala dostojanstvenost in mogočnost njenega vedenja — zdaj, ko je morala do sedaj občevati z ženami, ki so imele vse drugačne navade. Tukaj sem je spadala, na nobenem drugeth prostoru ni mogla obstati. Saj je moral tudi Andrej že to izprevideti; moral bi pustiti svoj poklic in njej sami živeti; potem bi bilo zopet vse dobro, kar se je zadnja tri leta žalostnega in nasprotnega posta-bilo med njega in njo. Kajti ljubila ga je. — toda v njegovi okolici je morala njena ljubezen počasi pojemati.
—	Vedno in vedno je morala v svojih mislih primerjati — vedno bolj, ko je pozneje s stariši sedela pri mizi, ki je bila obložena z najbolj izbranimi jedili. In kako je bilo vse pripravljeno! Pomisli na svojo vsakdanjo mizo; žalostno se ji zaokrožijo ustnice. Brez vsake besede jim streže dobro naučeni strežaj. in — kako čudno
—	vse, kar je prejšnje čase imela najrajši, je bilo na mizi. Okusno pripravljen hrbet srne z gobicami, pozneje nad vse okusno stepena smetana z ananasom in jagodami.
Skoro v zadregi je sedela pri mizi v domači hiši, potrta vsled materinega hladnega in ošabnega obnašanja; počutila se je, kot nt M bila povabljen gost.
Bil je še skrajni čas, da je Andrejček moral v posteljo.
V	njeno sobo so prinesli belo pregrnjeno otroško posteljo, na kateri je v svojih otroških letih sama spala. Postelja je bila zagrnjena z modrimi zastori, kar je preskrbela baronična sobarica Marta, ki je bila že deset let v službi pri baronovih.
—	Kako krasen otrok! Kot angel! — Marta je samo občudo-\ala malega Andrejčka, ko ga je preoblačila.
Silvi je Martina ljubeznjivost do otroka dobro dela; pred njo se ji ni bilo treba prikrivati, saj je vedela vse.
—	Dobro, da ste zopet tukaj, baronica Silva. — Marta namenoma opusti "milostljiva gospa" — nagovorila jo je kot prej;
bilo ji je lažje in Silvi je ugajalo.
—	O, Marta, to je samo slučaj in vse bo minulo. Saj poznate pitno.
Sobarica prikima.
Slabo je bilo in mnogo smo prenesli. Baronica je bila dolgo bolna. In njena mržnja do ljudi! Bili smo v velikih skrbeh zaradi
nje.
—	Zdaj vem, Marta, — pravi Silva tiho. — Grofica Naum mi je vse povedala. Do tedaj pa nisem ničesar vedela. Nikdo mi o tem ni pisal.
Marta je v Silvinih obesedah začutila kot kako očitanje.
—	Nismo smeli! Strogo so nam prepovedali, — se izgovarja Marta. — tišina nas je na to opozorila, toda, —
—	Razumem, — pripomni žalostno Silva. Ozre se okoli. Njena soba z belim pohištvom se ji je zdela kot nemogoče lepe sanje. V sobi je čutila prijetno toploto" in tam so se ji cvetlice tako lepo smehljaje v lice — vse to je ripravila Marta za njo.
(Dalje prihodnjič.)
€€
99
PONAREJENI ROKOPIS IN PODPISI
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y. j
POVESTI in ROMANI
(Nadaljevanje^
SPLOŠNA KNJIŽICA:
št. K. Namišljeni bolnik ........ .......50
Št. 5«;. To in onkraj Sotle...............-30
Št. TU. Tarzanova mladost, t nI vez ..................................................1.50
št. 58. Glad (Hamsoni ...................90
St.	(I»«»stojev^ki» Zapiski iz
.mrtvega doma, I. del ...................1.—
šr. on. (Dostojevskii Zapiski iz
mrtvega doma, II. del ..................1.—
št. «1. (»iolar > Bratje in sestre.....7.1
št. <r_\ Idijot. I. del <I>wstojevki .90
Št. 62. Idijot. II del ......................9«
Št. Idijot. III. «lel ....................JO
št. «5. Idijot. IV. del .....................90
Vsi 4 deli .......................... 3.25
šr. wl. Kamela, skozi uho šivan-
ke, veseloigra ...................................-15
Slovenski pisatelji II. zv.:
Tot resna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črti re .................................................5.50
Tigrov i zobje.....................................1.—
Tik za fronto .....................................70
Tatič. (Bevkt, trii. vez....................
Tri indijanske povesti .......................30
Tunel, soc. roman ............................1.50
Trenutki oddiha .................................50
Turki pred Dunajem .........................30
Tri legende o razpelu, t ni. vez......65
Tri rože .................................................80
Tisoč in ena noč < Itai»e t
vez. inalu izdaja ........................1.—
Tisoč in ena noč:
I.	zvezek ..................................1.30
II.	zvezek .................................1.10
III.	zvezek..................................1.50
3 KNJKiK SKUPAJ ................3.75
i V krempljih inkvizicije ..................1.30
V	robstvu (Matlčiči ........................1.25
j V gorskem zakotju .............................35
V	oklopnjaku okrog sveta:
1. det .............................................90
1. del ..............................................90
OBA SKI PA J............................1.00
Veliki inkvizitor ..............................1.—
Vera (Waldova t. bros......................35
Vojska na Balkanu, s slikami .........25
j Vrtnar, (Itulundranatli Tagore),
trdo vezano .75 broširano .................................^....60
Volk spokomik in druge povesti....1.—
trdo vezano ................................1.25
Višnjega repatica, roman. 2 fenjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv......35
V	pust i v je šla, III. zv......................35
Valentin Vodnika izbrani spisi .....30
Vodnik svojemu narodu .....................25
Vodnikova pratika I. 1927 .................50
Vodnikova pratika 1. 1928 .................50
Vodniki in preporoki .........................60
Zmisel smrti ......................................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60
Za kruhom, jiovest .............................35
Zadnja kmečka vojska .....................75
Zadnja pravda, vez............................70
Zgodovina o nevidnem človeku .........35
Zmaj iz Bosne .....................................70
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec. 3. zv. skupaj ............1.50
Zlatokopi ..............................................20
Ženini naše Koprnele .........................45
Zmote in konec gdč. Pavle .................45
Zlata vas ...............................................50
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del .................................................40
II. del ............................................40
Znamenje štirih (Poyle) ...................50
Zgodovinske anekdote .........................30
Z ognjem in mečem ........................3.—
Zločin in kazen:
I. in II. zvezek ........................1.—
vezana ........................................1J25
Zgodbe Napoleonovega huzarja.........60
vezana ...........................................80
Zgodbe zdravnika Muznika.................70
Zlati pan t ar .........................................90
Zvestoba do groba ..........................1.50
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .........35
2.	zv. Hudo brezdno ...........................35
3.	zv. Vesele povesti ...........................35
4.	zv. Povesti in slike .........................35
5.	zv. Študent naj bo. — Naš vsak-
danji kruh .................................35
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
zv. trdo vezano. Pri[»ovedke in pesmi ................................................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje i>o-vesti ................................................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S
ves»ti ..............;....................................50
iS. zvy trdo vezano. Vinski brat .......j»0
ti. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 i»0-vesti ..................................................50
IGRE
Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj .60 Oran de Bergermr. Hetlena komedija v itetih dejan jilt Trdo vezano .................................................1.70
Edela. drama v 4. dej........................60
Gospa z morja, 5. dej...................„75
5

^ Kretanje Parnikov
— Shipping Nm —
7. novembra:
America. Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Koma, Napoli, Genova
11.	novembra:
L.eviu.ihun, Cherbourg
I>eutst hlajid. Cherbourg, Hamburg
12.	novembra:
Uresden. Cherbourg. Bremen
13.	novembra:
Aquitania. Cherbourg
Majestic. Cherbourg
St Louts, Cherbourg. Hamburg
t4. novembra:
lie »le France. Havre Vulcania, Trst
President Ituutievelt. Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Kotti-r da. m
17. novembra:
Bremen. Cherbourg. Bremen
IS. novembra:
New York. Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin. l-'al.-Kt.e Sur Her. Bremen
20.	septembra:
' »ivnipi«-. Ch»-rb««'irg
((•■tt>rdam, IViulugu« Sar Mer. Rotterdam
j 21. nov»mb'j:
• • ►-<">! g*; Washington. Cln»rlf,urg. Hamburg
23. novembra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg
26.	novembra:
^tutt^uit. Cherbourg. Br« men
27.	novembra:
Il"meri«\ rii#rl«>uri! Augustus. Napuli, Genova.
23 novembra:
| President Harding. Cherbourg. Ham-' burg
I
Oton Zuimnf-ič:
• Sto ugank.........................................J,0
Vijolica. Pesmi za mladost .............60
, Zvončki. Zbirka i<esnij z;i sloven-
j sk"> mladino. Trtl«» vezan.i .............90
Zlatnrog, |»rn vlji«-«-. trda vez ...........60
j Slovenca narodna lirika ...................50
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
( Pa vr i«'- > Slovenska koračnica :
lo zvezkov. Vsak zvezek 1*. ........"0
li» zvezkov skuj'jij .......................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih jwsuii
<PreloviHi ...................................Kil
Ke-if na rodnih !<esnii (Prclovect .8'1 Pcsmai iea molkih zborov
( Kalatka > ....................................1,—
MEŠAM IN .MOŠKI ZBOIC
Priložnostne pesmi (lirumi ..........1.1*1
Slovenski akordi (Adamič) :
I. zvezek.......................................7 "i
11. zv«*zek ........................................ »j
Pomladanski odmevi. I. in II. zv..
vsa k ...............................................4.]
Ameriška slovenska lira 1 Ilohnar t 1 —
Orlovske himne < Vndopivee » ........l."'>
10 moških in mešanih zborov —
(Adamiči .....................................4."
"GLAS NARODA"
216 W. 18 Street NEW YORK
narju. Starinar je tiste ponarejene nakupom preiskati z utravioletni-dragocenosti ponudil muzeju v na- mi zarkl-kup, tam so pa ugotovili, da rokopisi niso izvirni, ampak ponarejeni. Kalnyk je moral takrat pred sodišče, ki pa ga je oprostilo, pač pa posvarilo, naj bo previdnejši.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brez Izjem« j te stare in stanovitne domače banke.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo
$2.—
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West I8th Street New York City
DRUŠTVA
H NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ■m čl ta iino vas«
članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ vaši okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE


15.	oktobra:
Dresden. Cherbourg, Bremen Aquitania. Cherbourg
16.	oktobra :
Homeric. Cherbourg
17.	oktobra:
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	oktnbra:
New York. Cherbourg, Hamburg
22.	oktobra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
23.	oktobra:
lie df France Havre Majt-stie, Cherbourg
Rotter dam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napoli, Genova <4. oktobra:
George Wushingt- n, Cherbourg. Hamburg
26. oktobra:
Bremen, Cherbourg. Bremen
28.	oktobra:
Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg
29.	oktobra: Saturnia. Trst
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
30.	oktobra:
Eurojia. Cinrbourc. Bretren Berengaria, Cherl«»urg Olympic, Cherboure
31.	oktobra:
President Harding. Cherlmurg', Ham-burE
Cleveland, Cherbourg Hiunburg
I
4. novembra:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
6. novembra:
Hom"Hc. Cherbourg
Sr-it.ndam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
I
Lokalna železnica. dej..................."JO
.Marta, Semenj v Rti-limotnlu. L
<lcj:iiij;t ...............................................
Ob vojski. Iirrokaz v štirih olikah .....
Tončkove sajne na Miklaršev večer. Mladinska i^ra > [H-tjciu v
dejanjih .........................................60
R. V. R. I »rama v :;. dejanjih >
I»r»ili^r<». (OaiK-kt. v«t..................43
Revizor. dejanj, trda vezana .......7.'»
Veron ka Deseniška. trda vez ........l..">0
j Za križ in svohntln. Igrokaz v .1.
j dejanjih .............................................
|
Ljudski oder:
i 4. z v. Tiliolaper. r,. d«-janj .............M
j 5. 2.Y. Po 12 letih, 4. dejanja ...........«0
1 Zbirka ljudskih iger:
:!. snojii«". Mlin pod zemljo. Sv.
Neža. Sanje .....................................G0
I"-, suopie. Vestalka. Smrt Marije
l>e%»ee. Marijin otrok .....................30
14. sinipir. Sv. lioštjan. Junaška
rit klica. Materin blagoslov .............SO
snopič. Turki preti l)unaje;u.
Fahjola in Neža ...............................30
20. snopič. Sv. .Just; ljubezen Marijinega otroka ...........................30
PESMI in POEZIJE
Akropol is in Piramide ......................80
broširam........................................SO
Azazel, trdo vez.................................L—
ISa!ade in romance, trda vez ........L*'-"»
lioh za mladi zob. trda vez ..............10
Kraguljčki <I*tvai ...............................<L"»
trdo vezano ...................................80
Moje obzorje. (Hauglt ....................1.25
Narcis < (Iruden), hro<......................HO
Primorske pesmi. HI ruden t. vez.....
Slutnc (Albreht*, broš......................30
Pohorske poti (»Jlaseri, l>rt»s............30
3. snopi«". Mlin pod zemljo. Sv.
Neža. Sanje .....................................G0
13. snopič. Vestalka. Smrt Marije
Deviee. Marijin otrok .....................30	tmnMliiili j-smi tPrelnvec* -K'»
/A
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
I ČAKAM TE!
I mmmmmmtmmmm SOMAN IZ življenja, I^hhb
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
39	(Xadaujevanje.)
Na svetu živi mnogo ljudi, ki zbi-! rajo rokopise in podpise slavnih mož. Taki rokopisi in podpisi imajo za zbiralce toliko večjo vrednost.! čim redkejši so. Kakor hitro pa je ta ali ona stvar na svetu nekaj vredna, je čistQ gotovo, da se bo našel nekdo, ki jo bo skušal ponarediti.
Rokopise in podpise ponarejajo navadno v posebnih "fabrikah". Dobro ponarediti kakšno listino ali kakšen podpis pa je ravno tako velika umetnost k'.kor dobro ponarediti bankovec. So pa ljudje, ki so v tem poslu kar nedosegljivi mojstri, ki silno pazijo ne le na dobro ponarejeno pisavo, ampak tudi na kakovost papirja, na barvo črnila in na slične malenkosti, ki pa vendar ponarejanje lahko izdajo. Iz-borno je rnal ponarejati rokopise n. pr. mestni arhivar v Bratislavi Kalnyk, ki je na željo takoj napisal "Napoleonov" rokopis in podpis kakšnega drugega znamenitega moža. Njegove "fabrikate' so mogli spoznati le najodličnejši strokovnjaki na tem polju. Nekega dne pa je imel Kolnyk smolo. Naredil je namreč nekemu svojemu znancu na ljubo več rokopisov s podpisi, ta pa je ponarejene rokopise takoj prodal za drag denar nekemu stari-narju. Starinar je tiste ponarejene dragocenosti ponudil muzeju v nakup, tam so pa ugotovili, da rokopisi niso izvirni, ampak ponarejeni. Kalnyk je moral takrat pred sodišče, ki pa ga je oprostilo, pač pa posvarilo, naj bo previdnejši.
Tudi neki Spiegel je bil mojster v ponarejanju listin. On ni pazil samo na pisavo, ampak tudi na papir in na črnilo. Papir je moral imeti prav take vlakne kakor iz-
virne listine in črnilo je moralo po-bledeti. Nekaj Spiegel-ovih ponarejenih listin hranijo na Dunaju v policijskem muzeju. Da bi pa svoje naročnike še bolj varal, je dodajal svojim falzifikatom še spričevala znamenith strokovnjakov o "pristnosti" svojih listin — seveda so bila tudi tista spričevala in potrdila od njega ponarejena. Izdajal pa je potrdila le od takih ljudi, ki so stanovali v kakšnih oadaljeniLi krajih in o katerih je bil prepričan, da jim njegove "pristne" listine ne bodo nikdar prišle pred oči. Spiegel je dobil kasneje, ko so mu Is prišli na sled, dve leti zapora.
Dandanes pa so sleparije s ponarejenimi listinami že bolj težavne, ker jih ni več tako težko razločevati od pristnih kakor nekdaj. Dandanes razločujejo pristne listine od ponarejenih s pomočjo ultra-vio-letnih žarkov. Kar ne vidi oko in kar ostane nevidno celo pod mikroskopom, to nam pokažejo utravio-letni svetlobni žarki. Papir in črnilo se namreč v teku let kemično izpreminjata in umetno narejen "star papir" izgleda kakor star le na površini, znotraj pa ne. Zato pa imajo dandanes že vsi starinarji navado, da dajo vsako listino pred nakupom preiskati z utravioletni-mi žarki.
Te preiskave so n. pr. med drugim dognale, da je na svetu še enkrat toliko rokopisov in podpiso\ nemškega pesnika Goethe-ja, kakor pa jih je ta res napisal.