Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 8.
Cena ednoga drobca 1 krona.
20. feb. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Kaj bo z 80 kronskimi bankovci v Prekmurji.
Vlada je vödala odredbo, da se 80 kronski bankovci do 28. febr. potegnejo iz prometa, ar dosta fališni je med njimi. 28. febr. se nevarno približavle, ešče samo 8 dni mamo i v Prekmurji se je ešče itak nikaj ne včinilo, da bi se tej bankovci zamenili z drügimi. Ne moremo zarazmiti, kaj čaka slavna vlada!
Določeni rok odteče i te naj mi hodimo pa od Poncija do Pilata i naj se molimo, da nam notrizmeni te peneze, štere že nihče nešče jemati. I te palik za odgovor dobimo, ka smo meli  čas, zakaj smo zamüdili.
Nalogo zamenjavati penez je poverila samo Narodni bankam v Ljubljani i Maribori. Kaj te naj zdaj delamo mi Prekmurci? Zdaj te vsaki, šteri nas ma 3—5 80 kronski bankovcov, naj ide v Ljubljano ali v Maribor! Dva dnih naj potüje ta i dva nazaj pa tam naj čaka pálik 2 dni, dokeč red pride na njega! Ali pitamo, bo to državi na hasek? Ne je to mučanje ljüdstva i potrata dragoga časa?
Zakaj se takši ljüdji, ki si nevejo trezno premišlavati, ne odpovejo svojoj slüžbi i ne dajo mesto onim, ki bi bili bole sposobni na njihova mesta!
Želemo, da se tej penezi pri nas v Prekmurji pri naših davčnih
uradah v D. Lendavi i M. Soboto zamenjajo.
Zahtevamo, da se vsi bankovci v celoj vrednosti izplačajo z drügimi brez ozira na to, ali so hamišni ali ne. Vlada je odgovorna za svoje novčanice. Ali more kmet za to, či vlada tak slabe bankovce da rediti, da je vsaki	lehko ponaredi? Mi
za toga voljo škode trpeti ne moremo, naj nosi odgovornost za to vlada i država.
Upit.
Za osloboditev dolenskoga g. plebanoša
Klekl Jožefa mlajšega, sta narodna poslanca dr. Hohnjec Jožef i Klekl Jožef febr. 5. sledečo interpelacijo vložila na g. Nikola Pašiča mil. predsednika kak ministra za zunanja dela:
V začetki meseca marca bo preteklo edno leto, ka je madjarska vláda dala zapreti gospoda Klekl Jožefa, pleb. v V. Dolencih v našem Prekmurji. ' Fara, štero opravlja g. Klekl, sega prek demarkacijske črte, štero je g. pleb. mogo prestopiti z slüžbenih razlogov, če je šteo svojo düšno-pastirsko dužnost vršiti tüdi do tistih svojih fárnikov, šteri prebivajo onostran naše zdajšnjo državne meje. Kda je en den v začetki meseea marca 1. 1920. šo v mesto Monošter iz düá«o-pastcrskih zrokov, je Horvath Pavel, nekdašnji okrajni glavar v, M. Soboti pri madjarskoj vojnoj oblasti povzročo da so g. Klekla zaprli. Stem se je začela duga ešče zdaj ne končana doba moke telovnoga i düševnoga, trpljenja za g. Klekla. Zbili so ga, po njegovoj lastnoj izjavi do nekoga ztianca, so žvinsko ž njim ravnali. Z Monoštra so ga »pravli v Szombat-hely, odket so ga od pelali v Budapešt v vozo. Tü že mesece dugo prebiva med navadnim! hüdodelniki i trpi nedužni, ubogi Klekl, šteromi gospodje Madjari ne morejo dokazati
drüge krivice, nego da je bio vsikdar odločno slovenskoga mišljenja pa je kak nekdašnji urednik »Novin" političnoga časnika prekmurskih Slovenov, se potegüvao za zjedinjenje slovenskoga Prekmurja z našov jugo-slovanskov državov. Odtod zvira madjarske sovraštvo proti pleb. Kleklni. Za časa Károlyijeve vlade ga je Madjarska narodna garda v Prekmurji z drügimi narodnjaki vred štela osmrtili. Zdaj pa so dali i ešče izdaj dajo ubogomi Kleklni posküsili .vse težo i krutost svojega sovraštva. Jugoslovanski klub v nekdašnjcm narodnem predstavništvi v Beogradi je po svojoj kotrigi poslanci dr. Hohnjeci večkrat/ bodisi z opiti, bodisi z osebnim posreiüvanjom opomene vlado na naše države v nébo kričečo krivico, Štero Madjari delajo našemi gorečemi i vem o mi državljani pa zahtevao od njega naj tüdi do pleb. Kleklna spuni dužnost pravite obrambe, štere ma do svojih državljanov. Vtiša je delala obljübe pa pokazala na stopaje, štere je napravila v toj stvari, pokazati pa nej mogla niti najmenjšega uspeha. Položaj g. Kleklna se je posiabšávae od meseca de mesecov i zdaj je skoro brezvüpcn i to po krivdi pelevičarstva i slabotnosti naše vlade. Naša Slovenska javnost čüti spačcne postopanje madjarske vlade proti g. Kleklni kak sramoto za našo državo pa z vsov odločnostjov'zahteva, da se ta Spaka že ednok odpravi. Podpisana zato pitata g. ministra predsednika kak ministra zünanjih zadev:
1). Štere stopnje i kelikokrát je vláda napravila, da oslobodi g. pleb. Kleklna z ntadjarskoga robstva ?
2) Štera sredstva je perabila? Zakaj se nej poslážila represalij?
3) Ali je Vlada pripravna, da spuni svojo dužnost do našega državlana g. Kleklna pa v porabi vsa sredstva, štera ma pri roki, da se g. Klekl taki püsti na slobode.
Prosiva pismeni odgovor.
Dr. J. HOHNJEC, nar. poslanec,
JOŽE KLEKL,
nar. poslanec.
2
NOVINE
1921. 20. februar
Spravišče v D. Lendavi.
Jako burna debata je bila zavolo sajenja tobaka. Država je nam pripüstila saditi tobak, a bi se mogo v jesen državi odati. Vsakši, šteri šče saditi, more najmenje nasaditi 2 jezero betev. Menje se ne dovoli. Občine so rekle, da bodo si doma pogučali, ki ščejo da bodo sadili, bodo pri financih prosili za dovolenje. Priglasiti za saditi se more najkesnej do 20. februara.
Vsi tej navedeni predlogi zahteve i prošnje so bile od velkoga zbora ednoglasno sprejete,‘i so je potem zavüpniki podpisali in so se izročile spemenice nešternim navzočim gospodom, a drüge pa poslale g. poslanci Klekli, ar oni zavolo betega na gyülejš nese mogli priti. Poslali pa so Pozdrav na spravišče, tüdi njim Pozdrav odposlo i vse naše prošnje podpisali i odposlali na me-rodajna mesta.
Preítete so bile ešče drüge spomenica in prošnje od občin in lüdstva po nájveč zavolo agrarne reforme, i prošnja od občine Turnišče zavolo orsačke ceste med Turniščom in Radmožanci, štera Še zmirom neje popravka, čiglih se je to že dostakrat prosilo.
Bog dáj, da bi to delo, šteroga je lüdstvo prekmursko na teh gjülej-ših začelo, do srečnoga konca in do srečne bodočnosti našega Prekmurja pri pelalo.
(Konec.)
Naročte si Novine!
Glasi.
V nedelo 27. febr. bo navuk za tretjerednike v Črensovcih po-, poldne ob 3.
Talci (tuszok) so izpüščeni. Vojaška oblast je v Lendavi za volo umorá Riedlinga potporučnika več oseb z Dugevesi z Hidvega, Bande, Radmožanci Lakošov i Gjertjanoša zaprla. Tej nedužni ljüdje so že več tjednov bili v zapor! v Murskom Srdišči. Kak šteč žalüjemo za živlenje ednoga mladoga človeka, nemoremo pa nikak odobravali to postopanje vojaške oblasti. Zato je Policija, orožništov i vojaštvo, naj zasledi pravoga storilca i naj ga poleg pravde kaštigajo, ne pa da bi nedužne, ljüdi, ki so nikaj ne krivi, po vozah mantrali. Zato se je naša Kmetska zveza i Zveza županov obrnola na našega poslanca g. Klekla v Belgrad, naj tam poštüjejo za te nesrečne ljüdi. Ministerstvo na njihovo zahtevo je taki telegrafično odredilo, da so talci taki mogli na slobodo püstiti.
Tatvine v Korovcih. Tolvaje so v kradnoli pri Flisar Jožefi 2 žakla hajdine, vse krübovo i kukorično melo; pri Lah Jožefi so pa odnesli 2 žakla graha i 3600 K penez; pri Kočar Stvani so odnesli tri keble hajdine, semensko proso pa nikaj mesa. Orožniki iščejo tolvaje.
Preprečena naselitev v Prekmurji. Ništerni kroge so si nikak ne mogii z glave Zbiti te misli, ka bi trbelo.na Esterhazijovo posestvo pri Petešovci primorske bcgunce naseliti.
Mi smo proti tomi nameravanji že večkrat zdignoli svoj glas v naših Novinah. Delo jo zdaj že na telko prišlo, da so resan ništerni begunci že prišli mesta gledat. Proti temi je znova protestérali naša Kmetska zveza i oprosila g. Klekla, našega poslanca, naj se z ostrim protestom obrnejo na dotično ministerstvo, da se namera-vana naselitev tühi beguncov v Prekmurje začasa prepreči, ar v Prekmurji je tak med vsemimi pokrajinami Jugoslavije, najbole gosto Prebivalstvo, Čemi bi se trbelo naselitev. Ministerstvo je našoj zahtevi ugodno i tak je naselitev začeta od agrarne reforme od-plavala del po Müri.
Sajenje tobaka. Što šče tobak saditi more se do 20. febr. Zglasiti pri župani ali pri financah. Od 2000 betev menje se nedovoli saditi nikomi. Iz Prekmurja smo prosili, da bi se nam dovolilo za svojo potrebo nekelko betev saditi, od šterih bi davek plačali. — Odgovor smo dobili, da za lastno potrebo saditi par betev državni monopol po celoj državi nikomi nedovoli. Što de brez licence sadio tobak, de ostro kaštigan.
Papir so dobivali poslanci dozdáj, šteroga so rabili pri raznih prošnjah za svoje ljüdstvo. Vlada je zdaj odredila, ka se njim več ne sme datipapir, moro si ga sami küpüvati.' Vsi so ogorčeni nad tov odred-bov vlade, štera na ministerske automobile potroši letno 70 milijonov brez očitanja düšne vesti, pri paperi,- šteri se rabi za pomoč siromaškoga ljüdstva, se njoj pa včasi zbüdi kainova düš. navest.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Teškejše je, če se hoče en zakonski ločiti, drügi pa ne,. V tem slučaji je treba tožbe, štera se vloži, kak sem že pjsal, na višje sodišče, za nas v Prekmurji na ekrožno sodišče v Maribori. Tisti, šteri toži na ločitev, mera imeti za to zadostno vzroke in so takši vzroki na primer sledeči: Če ie drügi zakoncc prelomo zakon ali je bio obsojen zavoljo hüdodelstva, če je drügoga'zakonca hüdobno zapüsto, ali pa tak slabo živo, da je zapravo veliko vrednosti drügoga zakonca, če je ogrožal tožeeega na življenji ali zdravji ali ga hüdo pretepal ali mnogokrat žabe. Tüdi je vzrok za ločitev zakona, če ima drügi zakonski del take bolezni in napake, ki se lahko nalezejo. Tüdi v tem slučaji poskuša Sodnija trikrat oba zakonca
zbogati. Pri teh poskusih mora biti on, ki teži vedne poleg; če ne pride, vzame to Sodnija kak znamenje, da je tožba umaknena. Če so poskusi po-tekli brez uspeha, se vrši razprava in izda sodba s šterov se pove, što je kriv ločitve. Odloči se tüdi glede vrednosti in dece, kak sem prle omeno.
Onim, šteri neso katoliške vere, na primer evangeličanom, pa dovoljüje zakon, da se popolnoma ločijo in ima vsak pravico, da se zopet poreči. Vendar pa morajo imeti za to važne razloge, in Sicer: če je toženi zakonec prelomo zakon ali storio takše hüdodelstvo, da je bio kaštigan z najmenje 5 letnov ječov, če je drügoga hüdobno zapüsto i se, če se ne ve kje je, celo leto ni pokazao, čeprav ga je Sodnija pokimala, dalje, če . je ogrožal zdravje - ali življenje drügoga zakonca, če je ž njim ponovno celo grdo delao i če se zakonca nikak ne moreta videti.
Če se hočeta tak ločena nekato-ličana zopet poročiti, morata sklenili popolnoma nov zakon; pri onih ose-
bam ki so se točile samo od stola i postelje, pa to ne potrebno, i trebej samo sodniji naznaniti, da zopet živela sküpno.
(Dale.)
V Subotici.       
Izlet smo napravili v Subotico (Szabadka) jugoslovenski, narodni i muslimanski klub, da obiščejo svoje kolege bunjevačko-šekačke stranke. Od strani naše stranke so bili, predsednik jüg. kluba, dr. Korošec Anton, minister na razpoloženji, dr. Hochnjec, Stanovnik i Klekl, od strani narodnoga kluba dr. Pavičič i od strani muslimanskoga kluba dr. Šalih Baljič. Namen potüvanja je bio, da se pogübijo prijajelske i politike veže tistih strank, štere zahtevajo autonomijo.
Vlak aas je v šestih vörah pripelao z Belgrada v Subotico, od 10 večer" do 4 po polnoči. Dobili smo posebni vagon, vročega, da smo komaj premagali. Preseneto nas je ta Vročina, tem bole ar smo se dozdáj
3
NOVINE
1921. 20. februar
samo v mrzlih vagonaj vozili. V Subotica pridoč po šestvörnom dremanji si ležemo dol na spanje v gostilni „Sloboda“. Bunjevci jo tak zovejo, srbski krogi so jo pa prekrstili v „Beograd“, šteri naslov je na papér napisan i visi ober vhoda. Sobe so bile mrzle.
Po kratkom počivanji zajtra idemo mešüvat. Jaz sam si zvolo prvo cerkev, lepo gotiško franciško. Zaistino me razveselilo, da sem na Svečnico meo priliko v cerkvi svojega tretjega reda pri Marijinom krasnom oltari svojo svete mešo slüžiti. Cerkev je že zajtra bila napunjena. Komaj sem prišo de segcštijc. Kda sam si pot tlačo, sem kranščak vdaro zrok nekomi gospedi. Peglsdnome malo ostro, a z ljübim .pardonom" sam ga včasi pomiro.
Po sv. meši so me povabil! g. frančiškan! na zajtrk i me zaistino preljübeznivo pogostili. Škoda da ne sem pivec i kadilcc, fine reči so se mi ponüjale. Tü so mi povedali, da majo očevje frančiškani jezero tretjerednikov, šteri so najbolšega düha.
Vsako jütro * ob šestih majo svojo redovno mešo, pri šteroj dobi vsaka kotriga edno cedulo. Na konci meseca predstojnik poberé té cedale i če štera kotriga malo cedile dá prek, je več ne kotriga tretjega reda.
Subotica leži na bogatoj ravnici, šté 120 jezero prebivalcov, ma štiri fare v varaši i štiri zvünaj varaša. Bunjevcev je 85 jezero, Madjarov 32 jezero, Srbov 3 jezero. Ljüdstvo je jako bogato i verno, pobožne. Bunjevci gučijo horvacki. Bunjevei se zovejo, ar so prišli z Hercegovine od vode Bune. Zemlja je dobra, jutar meri 2000 klaftrov. Če pitaš Bunjevca, kolko jutarov zemlje ma, ti odgovori: jaz sam siromak, mam same 80 jutarov. Siromaki majo tam 120 plügov zemlje. Ljüdstvo je kmečko, včiti ne da svoje decé. k med vseh Bunjevcev komaj 30, 40 se zaškola v desetih letih, zato pa majo male svoje inteligence. A tem bolša je tá, štero majo. Bunjevci so kmeti. Čteti, pisati i računati naj zna dete, več njemi nej trebe, naj bo kmet kak jaz, tak si premišljava Bunjevci (Dalje.)
Franše Depare, francozki general je prineso častno svetinjo (táblico, érem) mesti Belgrad i izročo župani mesta v navzočnosti njegove kraljevske Visokosti, prestelonaslednika Aleksandra, jan. 30. To odlikovanje si je Belgrad stem zaslüžo, ar je v toj velikoj svetovnoj bojni trpo z nešterimi drügimi varaši vred nájveč. Celo mesto je bilo ob toj priliki zastavami okinčano i bila velika vojaška Parada. Med vojaštvom je stopala tüdi četa slepih vojakom, .'tere so vodile belgradske gospodičina. Té genljivi prizor je oinetče vsako srce. France Dcpare general, je imenüvan ob toj priliki za srbskoga Vojvoda i častnoga meščana mesta Belgrada A od té velike časti ešče vekšo čast ma francozki general — jugoslovanski Vojvoda. I ta njegova čast je njegova globoka' Vera. Kak dober katoličanec je ne zamüdo jan. 30. v nedelo sv. meše, sam je proso sv. mešo, štero so slüžili naš nuncij Cherubini ob 9. Pred kratkim je general v Dalmaciji hodo. Bila je ravno nedela i on je nioge rano odpotüvati. Zrok je meo, de ne bi bio pri sv. meši. I kaj je včino? Stano je ranooproso dühovnika za rano méšoi obpetihjojeposlüšao.TagorečnostFran. Deparejaje njegova najvekša čast.
Uradniški in trgovski ples, šteri se je vršo dne 5. febr. v, D. Lendavi v hoteli »Krona”, je prineseo čistoga dobička 2785 Kr. Te dobiček se je prekdao odbori za zašdito siromaške dece, ki se po mogočnosti bode. poskrbo za . obleko in obütev siromaške šolske dece. Odbor sé iz-kreno zahvaljüje vsem darovalcom za naklonjeni dar.
Komisijo za prevzetje automobilov je poslalo ministerstvo prehrane v Belgrad, štere bi spravili v Črnogoro za prevážanje živeža. Ar je v Prekmurji ne menša potreba za automobil, šteri bi prevážao pošto, je naš poslanec, g. KÍekl zdigno glas pri tom ministerstvi za naše Prekmurje.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Nekaj za Vas!
Proti znojenji (švicanji) tela delüje Fellerov Elsa sipalni prašek 1 škatla 10.50 K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
  Tkalnice platna. Iz Maribora nam javijo, da se tam v Moški káznimi., Pobrežka cesta, vsaki pondeljek j petek notri jemle preja ali konci, iz šterih se dela fino, dobro platno. Što šče platno meti, naj sam prinesé ta prejo, da dobi Potrdilo.
Sto šče dobre čisle ali rožne-vence meti, škapulirske svetinjice, naj se obrne na naslov .Franc Krepek, izdelovatelj čisla, Maribor Pod Mestom Štev. 2.
Na Tišini je bio v nedelo dne 13. februara veliki gyüleš (spravišče) od vseh potrebnih gospodarskih reči. Spravišče so odprli domači g. plebanoš Vadovič, šteri so podelili reč g. Božidari Sever-i, šteri je v lepom govori razložo vse resolucije sklenjene na velikom lendavskoj! spravišči. Na predlog nešternih kmetov se je sklenolo naprositi vlado, da se zemla v Prekmurji na novo klasificira, ar je stara klasifikacija krivična, nadale se je protestiralo proti tomi, da veteri-narski urad v M. Soboti nalaga Občinam velika plačila za kenjederca, šteri je pse lovio brez prošnje občin. Protestiralo se je tüdi proti sekanji šum v Mí Črncih, ar se je za bojati, da v poznejših letih ne bode ne lesa ne drv v Prekmurji.
V Krogi je bilo popoldne tüdi jako dobro obiskamo lüdsko spravišče. Odpre je to g. Štefan Bejek, vrli načelnik kmetijske podružnice in kmetske zveze, govor so pa,držali g. Božidar Sever. Tüdi tű se je sklenolo dosta resolucij in protestov, šteri še pismeno g. poslanci Klekli prekdajo.
Zahteve Kmečke Zveze v Prosečkojvési.
Kmečka zveza je mela spravišče 16. jan. v Prosečkojvési, j Nazoči .so bile vse kotrige pa ešče vnogo veščani ne kotrig. Sprijete so bile te odločbe:
1. Finančno ministerstvo naj odpravi ali konči znatno zniža carino za živino, vino i drügih potrebnih reči. Živino odavamo po 14 K. kg. na živo vago, carine se pa zahteva 15 K. od kgrama. — O. Naš poslanec so bili na glavno] carinami v Beogradi i tam so dobili za odgovor, da se carina za en čas zniža, pri ništernih rečeh pa celo odpravi.
2. Goričko ljüdstvo se čüti popolnoma zabrano, stiskano, zato ka ne vozi naša jedina železnica Sobota —Hodoš. Siromaško ljüdstvo nezmerne stroške ma zavolo spretrganjaic železnice, ar je foringa Strahovita draga, pri sodniji posebno pri doktori pa ma i mere meti posle.—O. Naš poslanec so vložili prošnjo na ministerski svet, naj sé odpre ta železnica.
3. Šolski svet naj da natisnoti šolske knjige v našoj prekmurskoj reči, a tehnički izfazi naj se vsi kdar bele bližajo kniževnoj sloveuščini ne pa kakšemi drügomi ttijemi jeziki. Keliko knig se pa mora tiskati, znati mora šolski Sosvet. O. Naznanili so to naš poslance šolskomi sosveti.
4 Naj preskrbi merodaj na oblast kem hitrej za penzijo i podpore invalidov i vojnih sirot — O. Ito zahteve so predloži naš pošlanec v Belgradi ministerskomi sveti.
Tisk. E. Balkanji Doljna Lendava.
4
NOVINE
1921. 20. februar
V občini Beltinci je potreben kovač, i gda šteri pride z onkraj Mure, se pogajajo ž njim, či pa pride prekmurec te pa prej nej terbej kovača, či bi tüdi zlato srce meo. Prosimo dabi naj nebi držali nas za tak ne zrele, kabi nam sploj v vodi mesec kazali, da ga zgoraj sploh sami lehko vidimo. Pošteno bi pa bile, da bi si uprava nebi delala telko ne zavüpanja.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
Dom i svet.
Belgrad. Politični položaj se ešče itak ne spremeno. Radič
je poslao svojega poslanca dr. Basaričeka v Belgrad, naj pripravla tla za prihod Radičovi poslancov v Belgrad. Ustavni odbor razpravlja dalje ustavni načrt. Samostojni se jemlejo za centralizem, a naši poslanci pa zahtevajo autonomijo.
Pri štemplanji penez dolpotegnjeni 20% (boni) se bodo v kratkom časi začeli nazaj plačüvati onim, šteri majo menje 1000 K. Dén i kraj izplačüvanja ešče uradno ne določen.
Med Jugoslavijov i sv. Stolicov se začnejo po kratkom pogajanja, štera bodo določila razmere med državov i cerkvov.
Ministerski predsednik Nikola Pasič je ozdravo i prevzeo vodstvo svojih poslov.
Sv. Oča za naše vojne sirote. Sv. Oča Benedikt XV. so po svojem nunciji poslali pol milijon dinarov za vojne sirote v Jugoslaviji.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike H. SUTTNER, Ljubljana št. 944
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).	
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili Vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).