St. 19.
V Trstu, sabota U. oktobra 1879.
Tečaj IV.
»Edinost* izhaja	rt drugo in
ć«triu hnbota »j-ak^ga nific«-* ; io »elja 7n Trut v«"» l«*to gl. '2 kr.— lunnj Trifii |i« posti vse lett» . 2 „ -IO „ „ , polu l«»ta , t , 'iO „ , , četrt . „ —. "O Za oznanila. kakor tiirfi za .poalatiicp* *<* pladnje za navadne trffltr>pn<' vr-li*:
8 Ur. f-e se tiska 1 krat 7 . • , n 2 krat G , , , „ 3 krut Za vec'-e črk«? po prostoru.
Po-uituezne številke ne dohltmja po 7 kr. » labikiraah » Trstu pri
posti, pod obukom lik KalistroT« hiie, mi l!i'l\edem pri Rcrtolinu, V okolici: Na Opi'iuati » loteriji.
na Prosn-kn pri g Gorjupn, » Uar-koli pri k- Ani Takau m » Bazovici pri Ani Tuš, v Skodtiji pri Fr. SanHn M. Magduli'iii zi;. .1. .leŽn.
Nnroi'uiua iu »>» pi.mnn naj »• | šilji|i» uredništvu t Tr«ui Viu Politi* trnovo N.* I — |OS0.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V ndinoMi .je tnc»
Kak bi moral biti cesarski namestnik v Trstu?!
Mi nismo hoteli danes spregovoriti o c. namestniku v Trstu, da bi dražili ali brez uzroka navedili stvari, ampak v korist državi in vsej Primorski, katera čaka uže leta od tržaške uamestnije silno potrebno reformacije. Da se pa stvar more na bolje ober-niti, odvisno je vse le od c. namestnika. Cesarski namestnik v Trst moral bi paziti naj pervo, da se uže celemu svetu znane, laške demonstracije indirektno omejijo in odpravijo. Tako proti avstrijsko rogovilenje se pa ne da tako lahko zatreti z policijo, kakor pa z sredstvi katere se le v večini prebivalcev Primorja najdejo. Narodu, kateri je lojalen, ki pri vsaki priliki slovesno pokaže udanost 111 zvestobo do cesarja, moral bi namestnik na roke iti in na Dunaj i zanj povzdigniti svoj glas. Namestnik v Trstu moral bi gorko na srcu imeti Slovence kateri so temelj Primorski, neutajo ni v Trstu niti v okolici ene slovenske štiriraz-redne šole. Po takem potu ulada sama sili nas živelj, da se dobre moči zgubljevajo in polaščijo.
Kakor skušnja uči, imamo v Trstu več hudih renegatov in zagrizenih lahonov naše krvi in našega naroda le zato, ker so se v laskih šolah škodljivega lahonskega duha naserkali, da ne marajo ni za narod, ni za deržavo, ampak škilijo z lahonskimi rogovi -lezi v Italijo. Zakaj vlada na svoje stroske vzderževa nemško gimnazijo, realko in nor-malko? — Zakaj ne bi vzderžavala za naše davke vsaj slovenske male stirira/redne v _ Koliko je Nemcev v Trstu ? Upra-šanje ju lahko, tako malo število, da se jih kot Nemce še računiti ne more mej slovensko in laško narodnost, in vendar ulada na leto na tisoče potrosi naših krvavih davkov zanje. To bi morala biti največja briga namestnika v Trstu, kajti, kmalo bi se priredilo obilno zvestih rodoljubov Avstriji, ki bi bili nova obramba proti lahonskim tež-njem, živa meja aspiraciji takraj in unkraj Adrije.
Cesarski namestnik v Trstu moral bi vse popraviti, kar so drugi predniki zakrivili. Mestni magistrat in starešinstvo je premalo od ulade nadzorovano, pri mestnih sejah so se godili minolo leto škandali, ker
je mestni župan sani stvar podpiral, mesto, da bi po vsakem pravu sirove čine zabran-jevnl.
V Trstu so nekatere društva, ki pri vsaki priliki, naj bode uže kakor lioče, razvijejo zastavo odtrganja od Avstrije, pokažejo pri vsaki priliki jasno svoj načert, katerega potiplc vsak le nekoliko zbujen člo vek, le policija ne vidi, ali ni smela viditi dostikrat. Na take škodljive društva moralo bi namestništvo bolj pritisnoti, boljše je kal izdreti, ko močno deblo izrovati iu itpogni-ti. Naj le kedo gre v krog takih društev posebno pri veseljicah cul iu videl bode, ter mislil, da je kde na laškem a ne v Avstriji. Novi namestnik v Trstu moral bi pa glavno rano zaceliti na domačem životu, katero preuzročujejo zgol inostranci iz ptujine iu v prvi versti Lahi. Da se iz laške dežele v Trstu prebivalstvo nabira in množi, ravno to povzroči vse zlo in homatije. Ce-srnrski imuiestnik moral bi »previditi tudi to, da Lah ali lahon je in ostane zvest patriot svojega naroda, bodi si tudi v cesarski službi. Skušnje nas učijo, da so uradniki laške narodnosti v takih krajih kakor je Trst in Trient škodljivi, ne mislimo tu vse le do malega izjemka, to smo imeli večkrat priliko pri volitvah opazovati. Pred vsem pa bi moral novi namestnik podpirati terjatev, da bi se ravnopravnost pri magistratu in drugih uradih dejansko veršila, vsakemu svoje in vsem enako, to naj mti bode geslo in namestnik bo v Primorcih našel zvesto podporo in terdno stališče v svojo veliko zadovoljnost.
tigovo je Primorsko?
Narodnost dežele ni v materijalnih za-devah iskati, ampak ona je v jeziku in so-čutji mož, ki je iz korenik svojih pradedov izraslo, čigave so primorsku gore? čigavi so temni gozdi in prijetni logi? imetje narave, katere obdeluje narod ki jih zaseda. Hanibal je prekoračil meje, planin, Napoleon enako in oba sta skušala urediti meje narodov. Kavno to je skušal kralj Alboin, ki so ga spremljevali Longobardi, Sasonci in Slavjani stopivši verh Nanosa zaklical je „to je moja Italija"! Narodnost dežele ni prava onih, kateri so bili nekedaj in nijso
več, ampak tistih, kateri zasedajo sedaj pokrajino v veliki večini. Večina deželjanov odloči narodnost, ni pergamenti, ni diplome tudi no umetne večine municipalnih iu deželnih zborov, ki so v manjšini, katere danes tlačijo frivolno narod, ki jih bode uladal v bodočnosti brez ozira.
1 )ežela avstrijske monarhije ki se zove Primorsko je slovanska od Idre do Kvarnera, to nam dokazuje večina naroda, kateri govori slavjanski jezik. To poterdujejo vsi avstrijski Slovani, to znajo Nemci in velika Kusija naj potrebneji zaveznica Avstrijo. Gotovi smo, da, ako bi ne bila Avstrija dovolj mogočna ubraniti Primorja ngrablji-vemu ptujcu, vsi zapadni narodi stoje na naši strani, ki bi zabranjevali prekoračiti Idro. Možje, kateri stoje sosedni Italiji na kermilu znajo, kar nas veseli; pa je zopet mnogo takih ki uečejo znati in one opozo-rujemo na znani laški pregovor: „Naj ne-varneji korak je, izstop v sosedno deželo4*.
Primorska je slovanska, to dokazuje večina 63% je Slovanov mej tem 2 tretinji Slovencev drugi so Hervatje. Italijanov je, kateri vedno po svojih listih trobijo „naša dežela, naša kultura" samo 31 °/0 toraj manjšina, katera jasno kaže razmere Primorske. Nemčev je ie 6%, ali vendar ta laška in nemška manjšina podjarmuje slovansko večino. Pa če bi, kakor nameravajo nekateri lahouski sanjači, Primorsko priklopilo Italiji poveksalo bi se število Slovanov v okviru juliškik planin. Število Primorcev dokazuje tudi narodnost, katera ni kaka verska preteklost, kakor je romanstvo zvonika sv. Justa, spominki v Poreču in Polji, ampak stalno živo, ker Slovani primorja govore svuj jezik, so v svoji lastni hiši, v prsih pa nosijo slovansko čustvo, kakor drugi avstrijski Slovani. Bedarija je, kedor misli, da naš narod ni duševno zbujen, v sedanji dobi siromašno berači pred durmi, treh deželnih zborov Primorske, katerega ne Spoštuje laška manjšina, mora spoštovati nekoliko advokatov, kateri si usojevajo le zato mogočnost, ker so odvetniki.
Slovanska večina Primorcev živi na jadranskih obalih, na katerih se okrepčuje v zvezi drugimi Slovani Avstrije. Da je nas narod zaostal, uzrok je temu da so ga obdajali vedno sč železnimi sponami Latinci od ene strani, od drug«; Nemci, proti Turkom pa se je moral stoletja bojevati, da je
vina, moramo reći da čeravno ga ni obilo, je vendar prav dobro. Mnogo let uže, ni bilo grozdje tako zrelo, lepo in zdravo kakor letos. Le škoda, da se ne mora tako pošteno in dobro blago po primerni ceni prodati, kajti prihaja preveč unanjega vina, ki ne more biti iz tertne jagode tunpak tabrika-cija. Vlada bi morala uvažanje prepovedati, ali vsaj vsa zunanja vina kemično preiskovati. Težko nabere krnetič denar za davkarijo, priterga si na marsikom potrebnem in preveč uže bi bilo Ce bi še dalje razne mešanice kup na$itn vinom kvarile.
27. t. m. je leto odkar smo so zbrali na taboru v Dolini. Mnogo se je pisarilo o njem; na zahodu in daljnem severu so se odmevale prisege in glasi ubozega se zanemarjenega Slovenca. Stara slovenska navada je, da se se dolgo pozneje spominjamo na tako važne duovc — obhajamo obletnice, petletnice i, t. t. liadi tega mislim ne bo zamudila verla „Edinost" a se tukajšnimi rodoljubi vse potrebno napeljati, da se napravi veseli dan v spomin pomenljivega tabora. Mislim, da se lehko tudi spominek do istega časa napravi.
Se nekaj mi tezi sercc, a zderžujem se, saj mogoče da se vse še popravi.
misli. Desna stranka ima močne klube, usta-voverci nemajo še ničesa uterjenega, morda se jim bo jezik zmešal in postal Babilon ?
Angleži imajo v Aziji v dveh krajih krvavi posel. Afganci jih napadajo v soteskah in jim mnogo vojakov pobijajo. Bi imunski kralj pa je začel uže preganjati Angleže in ondotni angleški zastopnik moral je iz Mondalage pobegniti.
Turški sultan ponudil je avstrijskemu poslancu v Carjigradu, zvezo z Avstrijo. No šc kuj tacega bi sc Avstriji manjkalo, nem-škutarji Madžari bili bi veseli take zveze.
V Ameriki se bojujejo divji Utahi z vojaki z jedinjenjih deržav v nekaterih , krajih. Na beli reki ubili so agenta in le ženaui iti otrokom so prizanesli. General Merit ponudil je Indijauom mir ako orožje i odlože, kar pa niso sprejeli. V južni Ameriki vojna inej Chileni in Uragvajci ni še doveršena, ravno poroča berzojav, da so t Chilenci uzeli oklopnico Huaskar U razvoj-j cem, to je ona ladija ki je pokončala Chi-lencem več brodovja.
-----------iKS^-----
Domače stvari.
zaostal duševno, mej tem ko so se drugi narodi svobodno izobraževali.
Slovansk ženij je pozvan za misijonarja miru, kateri povsod dobro opravi, le za se ni storil skoraj ničesa. Pri vseh stoletnih mukah in robstvu se ni utrudil, ampak še dan danes kot cvropejski dobrotnik civilizacije in človečanstva nadaljuje svojo pot brez kosanja. Mnogo se je pisalo, da jc po-laščeui Trst in glavno inesto Primorske, na slovanski zemlji, ni nam treba tega znati od drugih, kar vsaki dan se svojimi očmi vidimo. Trst ni samo sč Slovanstvom obdan, ampak v njem samem stanuje Slovanstvo in le malo rodbin je tu, katere bi ne imele ilovanskega pokolenjenja.
Lokalne novine tržaške večkrat z blatom ometujejo Slovanstvo v Priinorji, ker so plačane z ptujim denaroui, da bi zbudile pozornost v sosednej Italiji in dokazale černo za belo.
Gorica je slovanska, kar uže ime kaže, slovanska je Istra razun primorskih mest v katerih je jezik in značaj bolj italijansk kot v Trstu.
Poreč ima laski deželni zbor, kateri na leto 100 tisoč gld. požre, kako neprijetno jc to za slovanstvo v Istri. Rovinj ima preveč pismoukov, dosta pravd in klečepla-stva, ima tudi stransko železnico, ki nc more mnogo časa biti. Najznamenitejši je v Pulji amfiteater ostalimi starudavnih gospodarjev, od kterih ni več duha ni sluha, ali Slovan je še tu in sc množi od leta do leta.
Naravnost sc mora reči da slovanski narod v Priinorji, ki ima meje od Predela Idre do Kvarnera stoji v duševni zvezi z vsemi ostalimi avstrijskimi Slovani. Kavno v tem leži njih naravna inoč, katera sc krepi od dne do dne. Njih pravice in tirjatve so neodvisne, proste vseh stisk. Laška manjšina v Priinorji bode tedaj reklu svojim sanjačem, kateri so v svoji brezobzirni irre-dentarski pijanosti dražili v lastno pogubo avstrijske Lahe in jim gradove v oblake zidali: „Stojte dosta časa ste se šalili z nami in govorili o Italiji in Italijanih, pa te imena so bile lažnjivo sleparsko blago za vaše tihotapne umazane namere". Luška manjšina v Priinorji se ziblje v zgolj sanjarijah, veliko je h temu pripomoglo tudi ker jih je ulada zdatno v svojo škodo podpirala.
Velike zasluge si bo pridobil tisti, kateri bode stergal krinko lahonski stranki raz obraza, katera le za Laško propagando dela in si žepe polne z tujim in občinskem denarjem.
Zutoraj bode večina slovanskega Primorja vedela tudi za naprej, odverniti vsako nezgodo, dokler ji zašije solnce prave svobode.
Dopi»i.
Iz Brega.
Kakor drugod je tudi pri nas letina revna. Vina malo, turščice še mauj, fižola se ni pridelalo še za seme ne. Kar se tiče
---J---
Kritični politični pregled.
Dcržavni zbor je odpert, v njem so po dolgem času zbrani zopet zastopniki vseh dežel takraj litavc. Cesarjev prestolni govor je povsem veljaven, posebno pa, ker omeni na prvem mestu C«ihe, da ia vat na klic cesarja, v dcržavni zbor stopili, v katerem bodo lahko v spravi in pravu dosegli svoj namen. Prestolni govor navede delo, ki ga bode ime) deržavni zbor in omeni brambov-ska postava, katera pride kmalu na versto, da se ohrani mogočnost in upliv deržave ako bi nastala vojna doba.
Mej drugimi omeni govor tudi, da se bode za sirote in zapuščene udove skerbelo, katerih možje so v armadi. Za upravo v Bosnji in Hercegovina se bode v posvet predložila nova postava.
V deržavnem gospodarstvu obeta prestolni govor dosti dobrega. Za povzdigo domače oberti in tergovine so pripravljeni veliki načerti.
Konečno omeni prestolni govor da se sosednimi deržavami živimo v miru, in da so naši vojaki zasedli pokraj novopazarski na podlagi berlinske pogodbe.
Konec govora se glasi: Veliko dokazov zvestobe in udanosti mojih narodov, kakor njih glasov po spravi in miru, v kte-rem so moji narodi stoletja živeli, osladejo mi srce. Ti glasovi so mi porok, da ste tudi Vsi z enakim čutom navdušeni ter se bode-te sporazumeli na splošni blagor. Avstrija bo zvesta svojemu historičnemu poklicu, varstvu pravicam svojih dežel iu narodov, kateri so nerazločljivi v celokupnosti in pravo ognišče pravice in svobode.
Nemški listi so prestolni govor kot zadovoljno presojevali, tudi mi smo enakih I
Odbor političnega društva Edinost
predstavil se je gosp. c. k. namestniku pod vodstvom predsednika g. Nabergoja v če-tertek in je bil prav prijazno sprejet. G. Nabergoj je pozdravil namestnika jedernato rekoč, da je društvo za brambo narodnih pravic, zraven pa lojalno in zvesto. Namestnik omeni, da je cul o pridnem delovanji društva in nje zaderžaja. Ko ju predsednik predstavil posamezne odbornike, razgovarjal se jc z vsakim. Primožiču je omenil, da Kojan napreduje, da bo tam stal del lepega mesta, Sterleta je omenil njegovega ranjke-ga očeta, ki je bil finančni svetovalce. Tajnika Dolinarja prašni je če mu tajništvo društva mnogo prizadene in uredovanje „Edinosti". Dekaua Jana je prašal in poz-vedil za lego Doline. Delenu h Sežane rekel je, da se Sežana povečuje in množi in Pu-riča iz Uepen če je dobra tergatev i. t. d.
Oznanilo. Vsi tisti udje „Slovanskega podpornega društva*1, kateri Še niso svojih kujizič prejeli, vabljeni so, da se sami potrudijo k društvenemu denarničarju g. F. Zitku (Corsia Stadion, št. 1) da jih sprejmejo. Tudi «o vabljeni vsi Slovani v Trstu, da pristopijo kolikor prej v društvo, da začne krepko svojo delovanje. Odbor.
Domači delavci, kateri se vedno v nuse uredništvo pritoževat hoditi, bodite pomirjeni, kakor smo zvedeli iz dobrega vira, namerava se, v uladuih krogih, vendar le stvar, temeljito v roke uzeti. Priporočamo vsem domačim delavcem največjo mirno za-deržanjc in spoštovanje vsake narodnosti. Zraven pa tudi moško obrašanje povsod. Ako se pa komu v kaki zadevi krivica zgodi, smo vedno pripravljeni navesti pota, po katerih se zadostenje dobi. Slavni Vladi pa priporočeno rešiti prej ko je mogoče delav-I ske razmere.
Na Opeini se dobro kažejo nasledki o volitvah kapovilov, s tem, da si skoro ne morajo vode dohiti. Vode primanjkuje in kapovila stiska kolikor je mogoče, da prihrani tržaški občini stroške. Magistratovci ne gledajo na to, kadar gre za njih labko-mišljenost mečejo tisoče skoz okno. Zak«j ste poslušali Daneva, zakaj niste izvolili moža, ki zna pokazati magistratu tudi zobe? Zdaj pa imate kar ste hoteli.
Zunaj Križa ni nobena vas v okolici tako po magistratovem duhu uladana ko Opčine in to ni nobena čast za Opence, reklo se je, da zunaj nekaterih malih mož, nosijo drugi glavo v vreči in tako je.
Okoličani ne bodite za smet in podlogo drugim. Tolikokrat smo opominjevali, da vse prošnje in druge spise na magistrat in sploh na vsaki urad pošiljajte le v slovenskem jeziku ne v laškem. Sramotno je, da še veduo vse v laščini pišite, da se vam potem smejajo in pravijo, da smo Vari, to je njih sužni. Vendar bi enkrat morali k spoznanju priti da mora to sramotno hlap-čevanje nahati. Kadar se narodnjaki na magistratu pritožujejo, vedno se jim naprej meče, da ni potreba narodnih uradnikov zaradi dveh ali treh, saj okoličani radi vse v laškem jeziku pošiljajo in sprejemajo i. t. d. Kaj porečejo o nas naši sosedje Kranjci in Goričani ?
„SocietA di mutno soccorso in Trieste" se zove neko naj star je društvo v Trstu, ktercga udje so večinom Slovenci. V nedeljo so imeli ravno družbeniki v neki gostilni pri sv. Andreju privatni shod in pogovor o njih zadevah* Kakor se je iz pogovorov čiilo, uladala je velika nezadovoljnost mej družabniki „vsled nereda in neizvršavanja ravnopravnosti v društvu". Bil je nek ud izbrisan iz družbe, ker jo nekoliko jezno govoril vsled pripoznanja, kot neozdravljiv. Čudimo se družabnikom, ki jih je skoraj 2 tretinji Slovencev, da imajo tak laški odbor, ter, da si ue izberejo prostovoljno svojih zastopnikov v družbo. Naj pomislijo domačini, da je tudi za nje prišel čas, da se prebude. V društvu je vsak enak in pravico so za vse iste. Zatoraj pa bi mi svetovali slovenskim delavcem biti pozornim povsod in ne spati, kakor dosedaj, da so nam ptujci po ramah hodili in bili njih podloga sebi v škodo in sramoto.
r Pontebska železnica se je danes slovesno odprla in prometu izročila, veže Terbiž z laško zeleznico. Koliko škode je Avstriji ta železuica naredila uže s tem, da bode toliko več blaga šlo na Benedke mesto na Trst. Koliko let sem, se Terzačani poganjajo za novo železnico, ki bi iz Trsta naravnost na Dunaj cez Koroško peljala, to da brez uspeha, ker so pri uladi taki, kateri južno železnico podpirajo, za druge se pa ne zmenijo. Južne železnice delničarji so bogati židji oni umejo kolesa mazati da raji ulaki po starem tiru derče. Uboga Avstrija dokler bos imela take zdravnike okrog sebe bodeš šla rakovo pot.
Bralno društvo se snuje v Gorjah na Bledu, z veseljem pozdravljamo vsi na-
rodnjaki ta korak gorjanskih rodoljubov. Ako pomislimo da je blejska okolica raj kranjske dežele, ondotno ljudstvo je pa v narodnem oziru daleč za drugimi Kranjci, treba je, da vsak nekoliko zbujen rodoljub in častita duhovščina vse sredstva porabi, da se napravi v blejskem okraju res koristno narodno ognjišče. Vsi premožneji rodoljubi, pa naj podpirajo to poduzetje na vso moč, g. Oernetu pa kličemo „Naprej zastava Slave".
Ptičji lov v naši okolici se od leta do leta mnogi, postopači zahajajo leto in dan zlasti pa v jeseni se svojim orodjem v okolico in love dobrodelne ptice, katere potem prodajajo za jedila. Več pritožb nam je došlo uže od naših kmetov o tej zadevi. Opozorujemo tu v prvi versti ulado. Magistratu take stvari tožiti jc bob v steno. Tudi društvo „V obrambo terpinčenje živali" bi moralo na to paziti. Naši Terzačani se ravnajo po laškem receptu, kajti Lahi po zimi vse živali, ki se od nas na iraško v gorkejše podnebje podajo, polovijo pojedo zatoraj je vedno manj tičepevcev in drugih ptičev ki nam gosence in škodljive merčese pokončujejo. Naj bolje bi bilo, da okoličani takim tičjim lovcem pokažejo pot od kodar so prišli. Jemljite izgled Nabre-zineev, tam vsacega po zandarjih ugrabijo in mora kazen plačati, kdor ptiče lovi.
Pozor pred goljuli, kateri lazijo okrog s ponarejenemi obiskovalnicami in drugimi pismi, da izvabijo denar. Gospodine ki ste doma, kakor tudi posli, ne dajte se premotiti, če vam kedo kaj prinese, ki ga ne poznate In hoče kaj imeti, bodi si pismo ali listek, prepričati se je treba prej, ker dru-gači je prepozno.
Ustrelil se je v persa s samokresom nek Lah iz Turina pred postajo v novem vertu. Nesli so še živega v bolnico, kjer se
bode težko ozdravil.
--
Razne stvari.
Glasilo dalmatinske narodne stran
ke nij veselo poročila, da vlada baje misli skrčiti število višjih sodišč. Ker bi potem : utegnilo prestati i dalmatinsko višje sodišče, Dalmacija pa s Kranjsko vred priklopiti se tržaškemu prizivnemu sodu, boji se „N. L.tt, j da bi bilo še manjše upanje na uvajanje hrvaščine v sodne urade. Za nas bi bila v narodnem obziru taka naredba menda precej vse jedno; česa nam je z Gradca pričakovati, to vemo — prememba nam more le koristiti, slabše ne bo.
Realnega gimnazija v Sarajevu
prvi razred se ima odpreti dne 3. novembra 1879. „Bosansko-Hercegovačke Novine" prinašajo dotično „naredbo" zemeljske vlade za imenovani deželi, v katerej se označuje zadača novemu učilišču, ter se naznanja, da bode ta javni gimnazij imel 4 razrede. Vz-državala ga bode vlada. Učevni jezik je bo-senski in sicer z latinskimi črkami. Predmeti, v katerih se bode poučevalo, so: a)
religija za vse 4 različne vere, b) zemeljski jezik, c) nemški jezik, d) zemljepis in po-vestnioa, e) matematika, f) naravoslovne znanosti, g) prostoročno risanje, h) telovadba, 0 turški, arabski in perzijski jezik (neobli-gatno). Kazen teh predmetov, učili se bodo dijaci, ako bodo roditelji to zahtevali, po-čenši s prvim razredom latinščine, in od 3. razr. dalje grščine in francoščine ter petja. Ravnatelja imenuje na predlog zemeljske vlade ministerstvo, a učitelje zemeljska vlada na trojni predlog ravnateljev. Plača ravnatelju s prikladnim je 2100; štirje učitelji, katerim je dokazati, da so avstro-ogerski državljani in da so pred komisijo v našem cesarstvu napravili izpit za srednje šole, dobivali bodo plače stanovninc in doklade po 1500 gld. Sola se pričenja na sarajevskem realnem gimnaziji z dnem 1. oktobra vsakega leta, a končuje v dan 31. julija. Kazen petkov, nedelj in praznikov trajajo počitnice vsako leto po dva meseca. Na konci vsakega leta se imajo dijaci podvreči izpitu. Šolnina je določena po 8 gld. na leto. Sinove siromašnih roditeljev, kateri se posebno odlikujo se svojim vedenjem in marljivostjo, oprašča na predlog ravnateljev od plačanja šolnine zemeljska vlada.
Sleparija z doktoratom. Znano jc, da razna nemška vseučilišča sleparijo s podelitvijo doktorskih diplomov. Ti se dobe brez posebnega truda; če je kdo le kaka dva semestra poslušal tri stroke, ali pa Še tega ne. Brez velicega truda si je mogoče pridobiti toliko znanosti; kolikor je nemški profesorji za doktorat zahtevajo, posebno radi skoz piste pogledajo pri inoštrancih. Na Ruskem so taki diplomi do zdaj veljavo imeli; zdaj pa jim misli ruska vlada vsako veljavo vzeti, ker vidi, da so na Nemškem narejeni doktorji nikakor ne morejo meriti z onimi, ki pridejo iz ruskih visokih šol.
Košut O judill. Nek srbski profesor je govoril s Košutom. O Andrassyu misli Košut, da ne bo odstopil, temveč da bo kmalo zopet stalno prevzel vodstvo zunajnih zadev. O jndih pa je rekel slavni revolu-cijonar, da se jim polna politična enako-prsvnost tako dolgo ne sme dovoliti, dokler se sami ne spojijo popolnoma z narodom, med kferega se nasele. Na Francoskem in Laškem se j udje no ločijo od drugih ljudi po ničem, ko samo po veri. Drugače pa je na Ogerskem, Srbskem in Humunskem. Tam se ne smatrajo za Ogre, Kumunce ali Srbe, tudi ne govore deželnega jezika, ampak se poslužujejo večidel nemščine in se v teh deželah le mudijo zaradi dobička, sicer pa za dotične narode ne marajo in svoje politične pravice zlorabijo le v sebičen namen, ter skušajo na postavodajo toliko vplivati, da njihovim špekulacijam ugodna. — Košut tedaj odobrnje postopanje rumunske vlade na sproti judom.
Za tiste, ki ruski znajo. Ravnokar je izšel prvi zvezek rusko-nemškega slovarja Pavloskega v Kigi v drugi izdaji. 1 zvezek, ki ga obsega 1100 strani, stane 5 rtibljev 50 kopek; drugi zvezek izide pri-
hod nje leto. Nedavno je izšel tudi angležko-ruski slovar. Francosko-rnski slovar od Ma-harova stane 5 rubljev. Slovansko blagot-voriteljno obščestvo v Petrogradu pripravlja obširno in popolno izdajo srbsko-ruskega slovarja.
Ministru Fantič ju je mestna občina v Krškem na Dolenjskem poslala adreso, v katerej ona odobruje grofa Taatteja spravljivo delovanje.
O vin s kej letini v Dalmaciji poroča „N. L.", da bode po vse boljša, kakor se je v obče mislilo. Saj je ljudem tudi treba je, ker so sicer tako ubogo malo pridelali, da
lakota žuga deželi.
-----
Gospodarske stvari.
Kako se dobro hi selo zelje, naredi. — Zelje, ki se je s polja domu pospravilo, se nc sme brž v kadi zrezati, ampak pustiti se mora, da se najmanj kakili štirnajst dni na prikladnem mestu obleži. Za kiselo zelje je pozna sorta bolj priležna ko pa rana ali pričajtna. Na dalje se zelje ne sme predebelo zrezati. Vzame hc potem jednakoširoka kad ali posoda, najboljšo je iz hrastovega lesa, ker taka najbolj dolgo trpi in ne toči. Velika naj bode po potrebi. Posoda se postavi na prilično mesto, najboljše v suho klet, v kteri je kolikor mogoče čist zrak. Ko sc začne zelje rezati, se vzame na 100 litrov rozanega zelja, 1V8 kilograma soli, 100 gramov kumine, ;>0 gramov novih brin-jevih jagod, ki se mora vse prav dobro med seboj pomešati, potem jedna kutina, ki se na tanke drobljance zreže. Potem ravnaj takole: Najprej se vsuje okoli 30 litrov rezanega zelja v posodo, ta plast zelja se trdno stepta, na njo se potrosi plast gori povedane začimbe, na kar zopet plast rezanega zelja sledi, ki se zopet trdno stepta, z začimbo potrosi in tako naprej, dokler da je posoda polnn. Vode ni nič treba. Na to se zelje v posodi s primernim pokrovom pokrije, prav težko obloži s težkim snažnim kamenjem. Zdaj se zelje najmanj 4 tedne pri miru pusti. Pod gornjim robotu posode, ko se je zelje že vsedlo, se luknja izvrta, da more nepotrebna in odvisna voda skozi njo odtekati. V štirih k daljšemu v petih tednih jc zelje godno, se odvezne, s čisto, laneno rjuho pokrije iti zopet obteži. Ko se v zelju ne dela več voda sama ob sebi, se nje, ko se jc zelje primerno obtežilo, toliko čiste nalije, da blizo 3 — 4 centimetre visoko nad zeljem stopi. Zelje se mora pa vsakokrat, ko se kaj iz kadi vzame, osnažiti, ob-težiti in politi. Oe bi bilo pa to komu pre-sitno in premtidno, se ga more nekoliko več na enkrat, kolikor se ga pač na teden potrebovati misli, iz kadi vzeti, ki se sme sicer manj obte žiti, pa obtežiti se vendar mora. Tako narejeno zelje se na hladnem in suhem kraji drži več let in ne zgubi nič niti na okusu, niti ua dobroti. Snaga pa jc pri narejanji iu hranjevanji zelja neobhodno potrebna reč.
Kako rijaste madeže iz lanenine < isto odpraviti. — Raztopi se nekaj malega kosi-terjeve soli ali kositeijevega klorira (Zinn-salz, /innchlonir) v vodi in z vodo se ri-jasti madeži v lanenini pero. Brž ko so se madeži izprali, se mora pa lanenina dobro v čisti vodi izplakniti, sicer bi imenovana raz-toplina lanenini škodovala. Tudi oksalna kislina in sol iz zajčje ali kisle deteljce se sem ter tjc rabi za izpiranje železnih madežev iz lanenine, vendar pa ti dve stvari ne odpravljate tako naglo madežev, ko prej povedano sredstvo. Ce se pa po železni rij i onemadeževana lanenina dobro zmoči in potem v prav čisti kositer je v i žlici v močni raztoplini oksalne kisline izpira, tako to odpravljen je železnih madežev močno pospešuje. Kositer namreč tudi tukaj na taki način mnogo pripomore.
---------c^ee
Književnost.
V zalogi Ign. Kleinmayer in F. Bam-berg so ravnokar izšle lepo in mične knjižice, vsaka ima lepe barvane podobe in so za našo mladino prav pripravne. Knjižice so te-le : „Pravljica o Pepelki14 (Ascbenbrodel). „Pravljica o obutem mačku" ((jrestieielter Kater). „Pravljica o rudeči kapici" (lloth-kiippclicn). To so knjižice s podobami v osmerki, kojih knjižici je 25 kr. Dalje se dobivajo: „Pepelka" (Ascbenbrodel). „Sne-gulčica" (Scheevvittchen). „Trnjeva rožica*4 (Dornroscheu). Pravljicc v čveterki z lepimi podobami v barvah. Cena vsakej pravljici 25 kr. Kazprodajaleom se dovoljuje rabat.
V štacuui Ivana Valenčiča, po domače „pri Slovencu44, nove ulice št. 39, dobiva se vsake verste manufakturnega blaga, kotonine, frustanja (barhenta) plavinc, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni.
mm
Vsem č. č. gospodom, kteri so me v prejšnih prostorih gostilne „pri konjiču* počastili, naznanjam, da sem prevzel „narodno pivar no* zraven kavarne Bot prej Progresso Imel bom vsakovrstna dobra vina, teran, re-fo.sk, bersamin okusno pivo, kakor dobro kuhinjo iu točno postrežbo priporočam se č. č. občinstvu.
Janez J e r i n a
gostilničar.
Naznanilo.
Dovoljujeva si uljudno ponuditi najinih voščenih sveč P. N. ter opozorujeva, da je najina livarna sveč zunaj mesti), s čemur si prihraniva mestno užitnino, — zato sva v prijetnem položaju, našim cenjenim naročnikom zuieraj ceneji postreči, kakor naju soverstniki v mestu, ne da bi bilo blago zato slabeji.
Najine sveče so zdelane s čistega naj lepše beljenega čcbelnega voska, za čigar popolno čistost in izverstno terpežnost v gorenji sva poroka, ter jih imava enako kot družili voščenih izdelkov zadostno zalogo, zato moreva zmeraj nemudoma z dobro vležaneiu blagom v polno zadovoljnost postreči.
Najine sveče se ne odpapajo, se nikdar ne kade in gore z mirnem lepeip plemenom ter imajo nad to veliko prednost, da jih ni treba nikdar vsekvati ker ves stenj sam pogori.
Se prosi naju z Vašimi cenjenimi naročili počastiti ter se prepričati, da so najine sveče boljše in vrednejše kot vsak drug izdelek.
P. & R. Seemann,
v Ljubljani, Gradišči, Vegova ulica št. 8.
Kleparsko clelaliiieo
je odperl v ulici
(Corsia Giulia, hiša Finsterwald)
i n
prevzame vsake verste kleparskih del i in poprav.
Lastnik, i zdatel j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Ti«k avstrijskega Lloyda.