PROSVETNI
Štev. 16	Ljubljana, 3. novmebra 1958	LETO EC.
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in uprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 300.— Štev. ček. računa 600-70 — Tisk Časopisno založniškega podjetja 3-140	»Slovenski poročevalec«
Pismo predsednika Tita kongresu za zaščito otrok
Dragi tovariši in tovarišice, delegati!
Ker mi ni mogoče odzvati se vabilu, naj prisostvujem vašemu kongresu, ki je posvečen tako pomembnemu vprašanju za našo družbeno skupnost, kakor je vzgajanje in izobraževanje mladega naraščaja, sporočam po tej poti svoje prisrčne pozdrave organizatorjem in vsem delegatom na kongresu, po njih pa tudi vsem prosvetnim delavcem In vsem državljanom naše države, ki delajo v raznih družbenih organizacijah in organih družbenega upravjanja za reševanje Problemov vzgajanja in izobraževanja mladih generacij.
Obenem izkoriščam priliko, da nekaj povem v zvezi s tako pe-fečimi in pomembnimi vprašanji, o katerih boste razpravljali na vašem kongresu.
V procesu materialne in družbene preobrazbe naše države trna vzgajanje in izobraževanje mlade generacije nedvomno Prvovrsten družbeni pomen. Kljub nekaterim zelo lepim Uspehom, ki so bili v našem povojnem razvoju doseženi na Področju vzgajanja in izobraževanja madega naraščaja, ni bilo baše šolstvo še popolnoma pripojeno izpremembam, nasta-bm v naši državi. V tem oziru So pred nami še zelo pomembne baloge. Dejansko je družbeni
........*..........—
razvoj sam pokrenil v tej dobi družbene in politične činitelje, da posvete večjo pozornost problemom vzgajanja in izobraževanja. To je pripomoglo, da se z delom za reformo šolstva začenja izpopolnjevanje novega šolskega sistema, ki bo tudi po svojih vzgojno - izobraževalnih ciljih in notranjih odnošajih ter delovnih metodah zares pomenilo ustanovo socialistične družbe.
Izpolnjevanje te velike naloge je odvisno predvsem od družine in prosvetnih delavcev, od družbenih sil, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri reševanju problemov vzgajanja in izobraževanja, prav tako pa tudi od možnosti in načina reševanja materialnih problemov v šolah, med katerimi je vprašanje šolskega prostora najbolj pereče.
Glede na družino mora biti naša politika še nadalje predvsem usmerjena na to, da se družina čimbolje usposobi za reševanje vseh vprašanj, ki se tičejo napredka in vzgajanja otrok, zaradi česar morajo komune in družbene organizacije, predvsem mladinske, ki se ba-vijo z vzgajanjem in zaščito otrok ter mladine, dajati družini čedalje večjo pomoč.
Pri izpopolnjevanju nove šole imajo prosvetni delavci kot neposredni organizatorji in vodi-
telji učno - vzgojnega procesa vsekakor najpomembnejšo in najodgovornejšo vlogo. Že doslej so se pomembno prizadevali in dosegli pomembne rezultate, ko so delali pogosto v težkih okoliščinah. Kakovost naše šole bo odvisna tudi v prihodnje, seveda pod pogojem, da bo družbena skupnost zagotovila neob-hodna materialna sredstva, predvsem od tega, koliko bodo učitelji ideološko in strokovno izobraženi ter pedagoško metodično sposobni in koliko prej bodo opustili zastarela pojmovanja o šolski izobrazbi otrok in mladine. To pomeni, da se mora v prihodnje posvetiti posebna pozornost šolam, v katerih se pripravlja učni kader in da se mora skrbeti tudi za ostalo izpopolnjevanje učiteljev med njihovo prakso.
Bistvo šolske reforme je v tem, da se v naši državi organizira naprednejši enoten šolski sistem, ki bo lahko po svojem celotnem vzgojno - izobraževalnem delovanju omogočil mladi generaciji zavesten umski in fizični razvoj. Da bi dosegli ta cilj, se mora v prihodnje posvetiti še večja pozornost delovnemu in družbenemu vzgajanju, kakor tudi napredku fizično zdrave generacije z raznimi koristnimi športi, predvsem pa z množično fizično kulturo. Mlado generacijo je treba vzgajati in
usposobiti, da bo s svojim delom pripomogla k nadalnjemu razvoju proizvodnih sil, povečanju materialne blaginje in sploš-no-kulturnemu razcvetu naše socialistične skupnosti. Mlado generacijo je treba vzgajati v duhu bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov Jugoslavije, v duhu zvestobe svoji socialistični domovini, njeni svobodi in neodvisnosti, v duhu humanizma in vsestranskega enakopravnega sodelovanja in vzajemnega podpiranja med narodi.
Ako hočemo, da bo socializem čimprej zmagal tudi na vasi, je potrebno okrepiti vzgojno delo za našo kmečko mladino, da bi se oprostila drobnolastniških pojmovanj in postala nositeljica socialističnega načina dela v kmetijstvu. Gibanje mladih zadružnikov, ki se čedalje bolj širi in dosega čedalje večje uspehe, ima lahko v tem oziru zelo pomembno vlogo.
Hotel bi ob, tej priliki povedati še nekoliko besed tudi o najresnejšem materialnem problemu v zvezi z vzgajanjem in izobraževanjem, ki je pomanjkanje šolskega prostora v mestih in industrijskih središčih. — V perspektivnem planu smo določili Investicijska sredstva v tolikšnem znesku, da vsaj odstranimo tretjo in četrto izmeno iz našib šol. To je napor, ki ga moramo napraviti, ako hočemo.
da bo vzgojno-izobraževaino delo napredovalo. Prvi podatki o izpolnjevanju plana pa kažejo, da se šolski prostor ne gradi v predvidenem obsegu. To ima lahko giede na čedalje večji dotok otrok v šole za posledico, da se sedanji položaj glede šolskega prostora ne bo prav nič popravil. Tega ne smemo dopustiti. Zato morajo komune napeti vse sile, da se s planom predvidena izgradnja šolskega prostora uresniči*
Tudi družbene organizacije imajo lahko zelo pomembno vlogo v izboljševanju materialne podlage za vzgajanje in izobraževanje. To najbolje kažejo že mnogoštevilni primeri tistih družbenih organizacij, ki so zelo učinkovito pomagale šolam in šolskim odborom pri odpiranju in opremljanju delavnic, klubov, sekcij in krožkov mladih tehnikov, pri urejanju fizkulturnih terenov in nabavljanju učil, kakor tudi pri organiziranju raz-
nih pregledov tehniških in dragih delavnosti. Mislim, da ni treba posebej poudariti, kako velikega pomena je lahko vse to za napredek dela pri vzgajanja.
Ko omenjam samo nekatere izmed problemov, o katerih boste razpravljali na kongresu, izkoriščam priliko, da izrazim upanje, da bo dal ta kongres pomemben prispevek v prizadevanjih zadnjega časa za izboljšanje vzgajanja in izobraževanja otrok in mladine v naši državi.
Zaključki rednega letnega občnega zbora Zveze pedagoških društev LRS z dne 4. oktobra 1958
Na temelju obeh referatov, koreferata, diskusije in poročil o društvenem delu sprejema občni zbor naslednje zaključke:
1.	Občni zbor ugotavlja, da je kljub pomanjkljivostim in kljub dejstvu, da socialistična pedagogika ne zmore odgovoriti na vsa vzgojna vprašanja, ki jih postavlja na dnevni red naša družba, njen povojni razvoj v bistvu pozitiven. Glavna pridobitev tega razvoja je v tem, da idealistična in podobna stališča, ki so ohranjala buržoazno družbo in očitno nasprotovala našim družbenim po-' trebam, vsaj v načelnih pedagoških vprašanjih danes pri nas niso več mogoča, ne da bi bila od večine pedagogov spoznana in odklonjena kot zaostala.
2.	Občni zbor sodi, da se more naša pedagogika najbolje razvijati ob reševanju perečih vzgojnih vprašanj, na katera pa ne bo mogla odgovarjati na ustrezni znanstveni ravni brez temeljnega raziskovanja načelnih pedagoških problemov, kamor spada zaradi navezovanja na našo progresivno pedagoško dediščino in zaradi osvobajanja od preži-velik pedagoških nazorov tudi proučevanje dosedanjega razvoja našega šolstva in naše pedagogike.
3.	Zaradi nadaljnjega napredka naše pedagogike in za množično uveljavljanje reformnih konceptov v našem šolstvu je predvsem potrebno izboljševati subjektivne in objektivne pogoje za načrtno empirično pedagoško raziskovalno delo, ne da bi ob tem zanemarjali še druge vire, ki so omogočali naši pedagogiki doseči njeno dosedanjo razvojno stopnjo. Prizadevanje v tej smeri naj bo osrednja naloga Zveze pedagoških društev, s katero bo zmanjševala neskladnost med pomembnostjo in metodološko zahtevnostjo vprašanj, ki jih naša družba danes pedagogiki zastavlja, ter med njenimi možnostmi za odgovarjanje na ta vprašanja. V zvezi s tem naj izvršni odbor:
a)	spodbuja okrajne in republiške prosvetne forume, da bi s štipendiranjem oziroma s plačanimi študijskimi dopusti omogočali študij mlajšim in sposobnim učiteljem (absolventom učiteljišč, Višje pedagoške šole), ki imajo smisel in veselje za raziskovalno delo, na pedagoški in psihološki skupini filozofske fakultete;’
b)	opozarja na ustrezno nameščanje omenjenih učiteljev po fakultetni diplomi ter na tak odnos lokalnih faktorjev do njih, da jim bo raziskovalno delo zares omogočeno;
c)	organizira posvetovanje o empiričnih metodah pedagoškega raziskovanja na stopnji obvezne šole.
4.	Zveze pedagoških društev se zaveda, da je kritika nepogrešljiv činitelj v razvoju pedagoške znanosti in jo bo zato gojila in sprejemala, kolikor bo ta kritika izhajala iz odgovornega upoštevanja dejanskega stanja te vede in pogojev njenega napredka ter kolikor bo podpirala nove poglede na pedagoško delo, ugotavljala njegove slabosti in podčrtavala važne dosežke. Zveza pedagoških društev pa odklanja kritiko, ki razsoja o kakovosti pedagoškega dela na neprincipialnih osnovah, ki prenaša osebna neskladja v red strokovnih meril, s čimer zavaja javno mnenje v napačne predstave o stanju sodobne pedagoške kritike zavesti in o dosežkih naše pedagoške vede.
5.	Zveza pedagoških društev naj razvija nadaljnje strokovno izobraževanje svojih članov in prispeva k izobraževanju naše šolske prakse tudi še s sklicevanjem posvetovanj o raznih didaktičnih vprašanjih, zlasti o problematiki prehoda med razrednim in predmetnim poukom ter o frontalnem, skupinskem in individualnem pouku. Zaradi vskla-jevanja usposobljenosti novega učnega kadra za obvezno šolo z zahtevami šolske reforme naj organizira posvetovanje o pedagoški akademiji.
6.	S pomočjo okrajnih pedagoških društev, Združenja učiteljev in profesorjev in ob analizah šolskih inšpektorjev naj Zveza pedagoških društev zbira gradivo o poteku reformnega gibanja v šolstvu, da bi spoznali stvarno stanje in imeli tako jasnejše izhodišče za nadaljnjo pot.
7.	Zveza pedagoških društev naj uresniči dve že prej prevzeti nalogi: oskrbi naj izdajo učbenika
' obče pedagogike za učiteljišča in priročnikov za osnovnošolske učitelje.
8.	Izvršni odbor naj predlaga svetu za šolstvo LRS, da bi imela v bodočem sestavu sveta Zveza pedagoških društev svojega predstavnika, ki bi opozarjal svet na probleme, kakor jih ugotavljajo pedagoška društva, na drugi strani pa bi prinašal s sveta vprašanja, ki naj bi jih pedagoška društva proučevala.
9.	Izvršni odbor naj ob desetletnici našega prvega pedagoškega kongresa na Bledu izvede pri-pripravljalna dela za II. kongres slovenskih pedagoških delavcev 1960. leta.
10. Zavedajoč se svoje soodgovornosti za izboljšanje pedagoške teorije in vzgojne prakse ne le v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, naj izvršni odbor Zveze pedagoških društev LRS svetuje Sa-vezu pedagoških društava FLRJ naslednje ukrepe:
a)	organizacijo posvetovanja pedagogov Jugoslavije ne na vnaprej določeno temo, pač pa tako, da bo izhajala tematika posvetovanja iz raziskovalnega dela pedagogov — z edino omejitvijo, naj redakcijska komisija izbira izmed prijav predvsem tiste probleme; ki na znanstveni ravni odgovarjajo na vprašanja, kakršna postavlja na dnevni red izvajanje šolske reforme;
b)	sestavo delovnega kolektiva za proučevanje in publiciranje zgodovine šolstva in pedagogike narodov Jugoslavije;
c)	prevajanje metodološke literature, ki je namenjena učiteljem in jih praktično uvaja v tehniko empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, da bi s tem olajšali učiteljstvu njegovo udeležbo pri pedagoškem raziskovanju na terenu;
č) tako urejanje Savremene škole, ki bo predstavnikom pedagoških društev omogočalo učinkovitejše vplivanje na redakcijsko politiko te naše edine jugoslovanske pedagoške revije.
(Opomba : Predsedstvo Saveza pedagoških društava FLRJ je na svoji seji 18. oktobra 1958 sprejelo vse štiri zgoraj navedene nasvete našega občnega zbora. Obvezalo se je tudi, da bo Savez s svojo subvencijo našemu republiškemu društvu prispeval h kritju stroškov za II. kongres slovenskih pedagogov.)
Izvršni odbor
Zveze pedagoških društev LRS
****♦♦♦
Stiki med hrvatskimi in slovenskimi prosvetnimi delavci Gornjega
Slovensko in hrvatsko prebi-vastvo ob zgornjem toku reke Sotle že dolga leta išče medsebojne gospodarske on kulturne stike. Ta težnja je že toliko stara, kolikor časa žive Sioven. ci in Hrvati v teh krajih. Samo v teku stoletij naše zgodovine so se pojavljali razni domači in tuji gospodarji ter oblastveni-ki, ki jim ni bila po godu ta težnja obsoteljskega človeka. V svojem interesu so si delili med seboj zemljo slovenskega in hrvaškega kmeta ter hujskali enega proti drugemu. Tako se vrste skozi ves čas momenti, ko se zbližujejo ljudske mnp-žice z obeh bregov Sotle in momenti, ko se raznim domačim in tujim izkoriščevalcem posreči, da razrahljajo bratske vezi. V tej dolgi dobi pa se je uveljavilo in zakoreninilo med prebivalci medsebojno trenje v zvezi z njim — nacionalni šovinizem.
S to žalostno preteklostjo, ki je dosegla svoj višek v klanju za časa okupacije, je vedno obračunala naša ljudska revolucija. Navzlic vsem naporom okupatorjev ter njihovih podlih sing je v borbi rastla nova armada, se krepilo bratstvo in enotnost in se razgorela resnična ljubezen med jugoslovanskimi narodi. Zmagali sta pravica in resnica nad krivico in lažjo. Med okupacijo je bila napeljana ob Sotli bodeča žica in zakopane so bile mine, zakaj sovražniki ljudstva so se neizmerno bali, da bi se prebivalci z ene in druge strani Sotle združili v skupni borbi proti njim, proti izkoriščanju.
Do končnega obračuna z dediščino preteklosti pa je prišlo v tem predelu Obsotelja letos. 19. junija 1958 so se sestali predstavniki ObLO Rogaška Slatina jn NOO Pregrada v Rogatcu pod vodstvom obeh predstavnikov tov. Ivana Dupiiška in tov. Lojzeta Krivca. Na tem sestanku so obravnavali skupne gospodarske in kulturne probleme obeh občin. Zedinili so se, da je treba pripraviti za Rogatec urbanistični načrt, ker postaja ta kraj gospodarski center tako za slovensko kakor tudi za hrvaško okolico. Torej ni vseeno, kako se bo v tem kraju v bodoče gradilo. Tudi vprašanje vodovoda so obravnavali jn planirali dve varianti za rešitev tega problema: prva bi bila, da se na Donački gori zgrsde vodni rezervoarji in od tam vodovod do Rogatca, druga varianta pa predvideva podaljšanje vodovoda iz Rogaške Slatine do Rogatca. Nadalje so ugotovili na tem sestanku, da je vprašanje regulacije Sotle, zgraditev cest, mostov skupen problem, ki živo zanima prebivalstvo desnega in levega dela Sotle. Zelo važen je bil sklep, da se naj za Rogatec ustanovi samostojna in skupna stanovanjska skupnost, ki naj v koordinaciji z obema ObLO rešuje stanovanjski problem Rogatca in Straže, ki že sedaj rasteta v enotno naselje.
Na občnem zboru so bili izvoljeni v plenum Zveze pedagoških društev LRS:
Andoljšek Ivan, Bavdek Dušan, dr. Bergant Milica, Cvetko Vladimir, Čopič Venčeslav, Dekleva Marica, dr. Gogaia Stanko, Gostevčnik Lojzka, Humek Draga, Kladnik Rajko, Kos Karel, Lužnik Miro, Marion Danica, Ostanek Franc, Pavčič Marjan, Plemenitaš Ivan, dr. Schmidt Vlado, Smasek Lea, Strmčnik Franc, Šilih Gustav, Polušič Janez, Valentinčič Miro, Vrt-čnik Milan, Winkler Venčeslav, Zdešar Henrik, Žerjav Albert, dr. Žlebnik Leon.
Opomba uredništva.
Čeprav bo gradivo občnega zbora Zveze pedagoških društev LRS objavljeno v naslednji številki Sodobne pedagogike, objavljamo na željo izvršnega odbora Zveze pedagoških društev zaključke občnega zbora tudi v Prosvetnem delavcu, da bi mogla okrajna pedagoška društva čimprej usmeriti svoje delo v skladu z njimi, zlasti pa pričeti z uresničevanjem zaključkov k št. 5, 6,
7 in ».
Obsotelja
Zelo važen sklep te seje, ki je danes že realiziran, pa je ustanovitev centralne sloven-sko-hrvatske osnovne šole v Rogatcu. Z uvedbo šolske reforme sc je pojavila potreba po ustanovitvi popolne osemletke v Rogaški Slatini in popolne osemletke na drugi strani Sotle. V Rogatcu imamo samo staro šolo, medtem ko na hrvatski strani nj nobene primerne stav. be in bi bilo potrebno zgraditi novo šolsko stavbo. Pri reševanju tega problema so vodile organizatorje v glavnem sledeče misli:
1.	Rogatec in Straža postajata enotno naselje, ki ga še trenutno deli mali potoček Sotla;
2.	Novi Rogatec je naravno gospodarsko in kulturno središče slovenske in hrvatske okolice, kamor težijo okoliške vasi;
3.	Prebivalstvo pozna jezikovno razliko meja, ne priznava pa v svojem vsakdanjem življenju meje, ki jo življenje počasi briše;
4.	Z vzgojo pri najmlajših bomo najbolj zanesljivo zbrisali vsako medsebojno mržnjo in vsak šovinizem;
5.	Poleg tega pa je to za obe občini najcenejša rešitev.
Glavna pobornika te zamisli sta bila oba predsednika. Njuna pomočnika pa sta bila šef odseka za prosveto NOO Pre-
To, za kar je izkrvavel Matija Gubec, to, o čemer je sanjal Stanko Vraz, to, kar je hotel Valentin Vodnik, to, za kar je padlo 1,700.000 naših najboljših ljudi v NOB, to je postala resnična stvarnost. Nič, več medsebojne mržnje ter šovinizma. Naši najmlajši korakajo v bodočnost, kjer bosta vladala ljubezen in iskreno tovarištvo, ne glede na nacionalnost ter vero.
Na novo ustanovljeni šoli uče v hrvatskih oddelkih tov. Zlata Gotz, Radojka Šegan in Milka Mifka, ki jih prisrčno pozdravljamo v naši sredi in želimo njim in vsemu kolektivu s tovarišem upraviteljem na čelu polno uspeha pri njihovem težkem delu, za kar nam je porok njihov elan in njihova resna pripravljenost vzgajati mlade Hrvate in mlade Slovence v
novem jugoslovanskem patriotizmu.
Med pripravami za ustanovitev navedene šole pa so se pojavile tudi težnje po najtesnejšem sodelovanju med hrvatskimi in slovenskimi prosvetnimi delavci. Prvi razgovori o tem so bili ob priliki seje Sveta za šolstvo NOO Pregrada. Nato se je udeležil sestanka Društva učiteljev in profesorjev v Pregradi zastopnik DTJP Rogaška Slatina tov. Milan Crepinšek, njegov predsednik. Ta obisk je vrnila delegacija DUP Pregrada pod vodstvom tov. Milana Čike. Končno pa je prišlo v soboto do skupnega zborovanja slovenskih in hrvatskih prosvetnih delavcev v Rogaški Slatini, grada tov. Pero Koprivnjak in referent za šolstvo ObLO Rogaška Slatina tov. Rudolf Dobovi-šek. Na popolno razumevanje so naleteli organizatorji te zamisli tudi na višjih forumih naše ljudske oblasti. Tov. Boris Kraigher je ob svojem obisku navdušeno pozdravil to zamisel in bodril organizatorje k nadaljnjemu delu. Velik pokrovitelj in prijatelj skupne šole, kjer naj bi se vzgajali skupaj slovenski in hrvatski otroci, je tov. Riko Jerman, predsednik OLO Celje. Pri samem organizacijskem delu pa sta nudila pomoč tov. Vojko Simčič, načelnik tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Celje, in tov. Mirko Koželj, okrajni prosvetni inšpektor. Pomoč so nudili predstavniki ljudske oblasti iz Krapine in iz Zagreba. Omenjamo podpredsednika NOK Krapine tov. Vinka Brleka, načelnika tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo NOK Krapine tov. D juro B jel je in sekretarja CK ZKH in ljudskega zveznega poslanca tov. Stjepana Jurekoviča.
Vse tehnične in organizacijske priprave, ki so se zaradj ovir nekoliko zavlekle, so vendarle rodile sad. V ponedeljek, 6. okt. 1958. leta, je bila skromna, a vendar prisrčna otvoritev Slo-vensko-hrvatske osnovne šole Rogatec. Prvi je pozdravil goste upravitelj šole tov. Zdravko So-tošek, v imenu ObLO Rogaška Slatina je govoril tov. Rudolf Dobovišek, za njim pa v imenu NOO Pregrada tov. Ivo Dupii-šak.
Zanimiva kooperacija
Dne 18. oktobra je bilo v Rogaški Slatini zanimivo obmejno zborovanje dveh1 občinskih društev učiteljev in profesorjev, in sicer hrvaškega DUP iz Pregrade in domačega iz Rogaške Slatine, Na tem skupnem zborovanju se je zbralo nad 150 učiteljev in profesorjev obeh področij, da v skupnem delu manifestirajo brastvo in edinstvo naših narodov. Posebej moramo podčrtati dejstvo, da so se teS3 ^0-rovanja udeležili skoraj polnoštevilno oblastni in politični forumi. ki so s svojo prisotnostjo potrdili zanimanje za reformna prizadevanja nove šole.
Tako so iz Zagreba prispeli tov. Ivan Leko, direktor Zavoda za proučevanje šolstva, direktor Pedagoškega centra tov. Milan Omčikus v družbi republiških inšpektorjev Nikole Co-porde in Vlaha Grubišiča. Okraj Krapino je zastopal podpredsednik ODO Vinko Brlek in okrajni sekretar ZK Stjepan Jurekovič, medtem ko so iz obč. Pregrada prispeli — razen nad 100 prosvetnih delavcev — še predsednik ObLO Ivo Duplišak, sekretar ZK Branko Kecur, tajnik občine in zastopnik SZDL.
Z naše strani so temu mani-festativnerau zborovanju prisostvovali predsednik sveta za prosveto ODO Celje Tine Orel, zastopnik okrajnega komiteta ZK tov. Vršnik, načelnik Tajništva za šolstvo tov. Vojko Simončič šef inšpekcije Miro Lužnik predsednik okrajnega DUP Jože Novak, cd domačinov pa predsednik ObLO tov. Krivec, direktor zdravilišča Lojze Lib-nik in drugi predstavniki lokalnih oblasti- Bil; so seveda prisotni tudi vsi področni šolski inšpektor j i.
Predsednik domačega DUP tov. Crepinšek jev velikim priza-
devanjem skrbel, da je zborovanje potekalo v redu in da so se vsi gostje počutili kar najbolje.
Glavna tema na tem zborovanju je bilo predavanje tov. Ivana Leka »Glavna načela reformirane šole«.
Znani pedagoški strokovnjak in eden izmed glavnih vodij reformnih prizadevanj na Hrvat-škem je v predavanju osvetlil glavne elemente nove šole. ki jih je opredelil takole!
1. pouk, 2. svobodne aktivnosti. 3. dodatna področja, 4. javno in kulturno delovanje šole, 5. fizično-zdravstveno in socialno delo šole.
Takoj uvodoma je poudaril, da ostane v novi šoli še vedno primarno učenje, kajti brez tega ne more biti uspešne vzgoje. V ospredju vsega predavanja pa je bila podrobna osvetlitev svobodnih aktivnosti s posebnim ozirom na ustanavljanje šolskih zadrug, ki so ponekod v LRH pokazale že v začetku lepe poudaril, da prinašajo zaoruge v šolo novega duha, to je vzgojo praktične uporabe teoretsko.pri-doh|ljene;ga znanje., medtem, ko je dosedanji nat*« privatnega gospodarstva to delal le inftik-. tivno; ali včasih samo stihijsko. Učenci se v šolskih zadrugah učijo razen raznih delovnih operacij tudi organizacije de^, poleg tega pa zavesti, da delajo vsi za enega, eden za vse. Tega pri dosedanjem učenju ni bilo, saj so se ori raznih oblikah učenja doslej učili učenci le za sebe.
Sodelovanje učencev v zsčLu-gah naj bi bilo na prostovoljni osnovi, delo pa naj bi bilo ekonomsko opravičljivo, skratka naj se izplača, vendar naj bi se eventualni dobički ne deMI; po»
(Nadaljevanje na 2. stani!
Društvo za moderne tuje jezike ustanovljeno
Dne 11. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne je bil v dvorani 1. gimnazije v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva za moderne jezike.
Dnevni red je obsegal: poročilo pripravljalnega odbora, volitve odbora, ustanovitev odsekov in razno .
Udeležba je bila zadovoljiva. Zastopnike so poslali okraji Maribor, Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica.
Po načelnem uvodu delovnega predsednika, republiškega inšpektorja JOŽETA PREZLJA, ki je nakazal obširno problematiko, ki čaka udejstvovanja delavnih, razgledanih in strokovno ter pedagoško naprednih članov društva, je ustanovni občni zbor pregledal pravila novega društva in dal nekatere sugestije, po
katerih bodo pravila izpopolnjena.
Zatem sta bili izvoljeni kandidacijska in volivna komisija, ki sta izvedli volitve. Za odbornike so bili izvoljeni: prof. ADELA ŽGUR, prof. MARIJA KOVAČ, prof. ELIZABETA MARINČIČ, prof. VLASTA PACHEINER, prof. MARIJA SAJE, prof. TATJANA SREBOT, prof. BOGO PREGELJ in prof. DUŠAN COP.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni prof. OLGA GRAHOR, prof. VLASTA TOMINŠEK, prof. VINKO KOPAČ.
Razprava je pokazala umestnost ustanovitve naslednjih sekcij: 1. metodsko - študijske sekcije, 2. sekcije za učbenike, priročnike in tekste, 3. sekcije za avdio-vizualna sredstva. Za delo v sekcijah se je prijavilo več udeležencev.
Pri zadnji točki dnevnega reda je zbor sklenil, da bodo zbirali članstvo v glavnem po zavodih. Vendar predvideva 9. člen društvenih pravil, da more postati redni član društva ne le učitelj ali profesor mo-mernega tujega jezika, ampak tudi »vsaka polnoletna oseba, ki ima državljanske pravice in se ukvarja s poukom ali učenjem tujih jezikov«.
Letna članarina je po sklepu zbora 120 din.
Vse šole bodo v kratkem prejele okrožnice s podatki glede članstva učiteljev in profesorjev tujih jezikov in morebitne ustanovitve podružnic.
Vso društveno korespondenco je pošiljati na naslov: Društvo za modeme tuje jezike, Ljubljana, Župančičeva 3, soba 80.
Mednarodni kongres za vzgojne probleme gluhote v Manchestru
v Angliji
Po zadnji vojni je surdope-dagogika — znanost o vzgoji giušcev — izredno napredovala. Novi, modernejši slušni aparati in nova dognanja pni merjenju sluha so odprli slušni vzgoji nove, doslej neslu-tene možnosti in So postavili slušno vzgojo prav v središče povojne surdopedagogike. Psihološka raziskovanja pa so pokazala, da ima otrok v svojih prvih letih izreden gon po govoru, ki postopoma upada in s sedmim letom že skoro docela uhasne. Predšolska vzgoja in slušna vzgoja — to sta torej dve veliki povojni pridobitvi surdopedagogike.
Zakoncema Ewing je uspelo, da sta ta tehnična in psihološka dognanja povezala s pedagoško prakso in jih strnila v zaključni sistem. Irena Ewing si je pridobila svetoven sloves s svojimi preizkusi sluha pri dojenčkih že v osmem mesecu starosti Pod vodstvom njenega moža Aleksandra pa ie postala stolica za surdopedagogiko na univerzi v Manchestru kraj, kamor prihajajo v uk učitelji gluhih z vsega sveta, hkrati pa tudi središče znanstvenega raziskovanja v surdopedago-giki.
Mednarodni kongres zdravnikov in učiteljev gluhih v Manchestru je bil sklican na pobudo zakoncev Ewing in je potekal v njuni senci. Udeležilo se ga je nad tisoč delegatov iz 41 držav. Skoraj polovica je bila Angležev, zelo močno so bili zastopani tudi Američani in Nizozemci, svoja zastopstva so poslali tudi SZ, CSR, Poljska. Indija, Cejlon, Malaja itd. Od Slovencev sta bila navzoča Marija Ravnikar z Zavoda za gluho mladino v Ljubljani ter podpisani s portoroškega zavoda, Jugoslovane so zastopali še zdravnik, psi-
holog in surd»pedagog iz Zagreba.
Kongres je trajal od 15. do 23. julija 1958 in je imel izrazito delovni značaj. Udeleženci, ki so stanovali in se hranili večinoma v izpraznjenih študentskih domovih, so redno prihajali k predavanjem v glavno poslopje Univerze. Predavanja so bila dopoldne in popoldne in vsakemu predavatelju je bil ta čas točno odmerjen. Tudi pri diskusiji je rdeča lučka vsakemu govorniku po štirih minutah povedala, da mu poteka čas, in rumena luč mu je minuto kasneje avtomatično vzela besedo. Predavatelji so bili večinoma zelo renomir-ani znanstveniki in pedagogi-in neredko so za nadaljnji študij o obravnavanem predmetu priporočali knjige in razprave, ki so jih sami pisali. Predavanja so bila včasih strogo znanstvena, drugič zopet zajeta te učnega procesa.
Višek kongresa je bil brez-dvomno, ko smo udeleženci prisostvovali preizkusom slu-
ha pri dojenčkih, ki so jih izvajali pod nadzorstvom dr. Erene' Ewing, in pouku, ki ga je posredovala staršem gluhih otrok, ter smo hospitirali po nekaterih angleških šolah za gluhe v bližini Manchestra. Seveda je bilo nemogoče, da bi vsi udeleženci mogli priti na en kraj ali se zbrati v enem prostoru, zato je vse te nastope prenašala lokalna televizija nalašč za udeležence kongresa in tako smo si lepo ogledovali šole in razrede, sedeč pri številnih sprejemnikih v prostorih univerze. Po zaključku prenosa so se nastopajoči prišli osebno predstavit na oder v glavni dvorani.
Družabnenrm delu kongresa so bili namenjeni nedeljski izleti in troje sprejemov,., ki so jih priredili zakonca Ewimg ter manchesterska univerza, Britanski svet (British Coun-cil) v Manchestru m Mestna občina dvamilijonskega mesta Manchester. Sklican je bil tudi pripravljalni sestanek za ustanovitev Svetovne zveze učiteljev gluhih.
Pripombe k Novakovi tabeli
Ko sem bral v zadnji številki Prosvetnega delavca (štev. 14—15) članek »Kako obračunavamo nove plače in nadure« sem hotel preveriti, ali dobim tudi jaz iz bruto plač z dodatki, ki so navedeni v pregledni tabeli, enake neto plače. Ugotovil sem sledečo pomoto: Pri tem preračunavanju je Jože Novak spregledal v Tabelah, navedenih v Pravilniku o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Ur.
ZANIMIVA KOOPERACIJA
(Nadaljevanje s 1. strani) edincem, temveč v razne sklade. podobno kot je v zadrugah za odrasle, kar je podkrepil z raznimi primeri delujočih šolskih zadrug v LR Hrvatski.
V mestnih šolah in drugih področjih, ki niso primerna, za delovanje zadrug kmetijskih smeri, »aj se osnujejo industrijske zadruge raznih tipov.
Kot konični cilj tega šolskega zadružnega sodelovanja je predavatelj postavil idejo, formiranja šolskega kolektiva, tako da bodo učenci pozneje v življenju kot odrasli nastopali že z določenim znanjem in izkušnjami.
Pri načelu dodatnih šolskih področij naj bi predvsem skrbeli za tiste podpovprečne učence, ki bi jim pomagali, da si osvojijo vsaj minimalno znanje obvezne šole (n. pr. 1 uro pouka več, kakor so to uspešno poizkusili v lipiku, ali 20 dni podaljšani pouk v Puli), poskrbeli bi todi za razne krožke nadarjenih učencev, da se v šoli ne bi preveč dolgočasili. Raznovrstnih načinov za tako dejavnost je mnogo, od spretnosti učitelj a pa ja odvisno, kake si bodo Učenci saml izbrali, saj je to tudi eden izmed elementov samoupravljanja razrednih skupnosti.
Načelo javne in kulturne dejavnosti pa naj stopa v ospredje predvsem kot delovanje šole v celoti in ne toliko kot delo poedinca na raznih izvenšotekih področjih prosvete, gospodarstva in politike. Tako se bo šola kot enolten kolektiv še bolj uveljavila v življenju vse družbe in od nje prejemala vso možno materialno pomoč in priznanje-
Kot zadnji element kompleksnega dela šole je predavatelj omenil še fizično - zdravstveno tn socialno skrb šole do mladi-de. Pri tem prizadevanju bomo {Oprali še krepko nadaljevati z
ustanavljanjem raznih oblik šolskih kuhinj, zavetišč, zdravstvenih ambulant, predvsem pa posvečati večjo skrb za športno udejstvovanje mladine, ki naj postane dnevna potreba reformirane šole.
Dolgotrajen In navdušen aplavz ob zaključku predavanja je dovolj dokazal, da so tehtne besede predavatelja vzbudile v poslušalcih voljo za akcijo in so padle na plodna tla.
Koristna kooperacija dveh sosednih društev iz obeh bratskih republik nam nudi dovolj jamstva, kako v izmenjavi izkušenj meje niso zapreka, temveč spajajo delovne ljudi enotne volje in hotenja. Tako moremo tudi z zadovoljstvom zabeležiti dejstvo, da so v letošnjem novem šolskem letu v Rogatcu bili osnovani 3 hrvatski razredi, ki jih obiskujejo otroci obmejnih hrvaških predelov in delavcev iz steklarne v hrvaški Straži. Na tak način se praktično uveljavljajo načela bratstva in eddnstva. ki bodo prav gotovo še našla posnemanja v drugih področjih.
Ob zaključku zborovanja je bila tudi izražena misel, naj bi prihodnjič bilo tako skupno zborovanje še v širšem obsegu, in sicer v srcu okraja Hrvaškega Zagorja — v Krapini. Dobra ideja, ki zasluži pozornost in ostvaritev.
Po zborovanju je sledil ogled Rogaške Slatine in slavnostni banket, ki sta ga vsem udeležencem priredila oba občinska ljudska odbora v hotelu Slovenski dom, nato pa se je razvila prijetna in tovariška zabava tja v pozne večerne ure.
Vsem, ki so pri organizaciji tega posrečenega sestanka sodelovali. naše priznanje in zahvala-
Rudolf Dobovišek
1. FLRJ, št. 12-193-1958) nad rubriko I teh Tabel nadpis: ...NAD DINARJI — DO DINARJEV. V tej rubriki sta navedeni namreč 2 številki. Naj vzamem konkretno prvi primer v Prosv. delavcu, ko gre za obračunavanje 52.000 din. Iz Tabele štev. 1 razberemo, da za dohodke nad 51.900 do
52.00	odvedemo vseh prispevkov 21.181; za dohodke nad
52.000	do 52.100 pa odvedemo vseh prispevkov 21.226. Tu je tov. Novak pomotoma uporabil drugo število ter tako (52.000 manj 21.226) dobil neto plačo SO.TO. Pravilno pa bi moral uporabiti prvo število (52.000 manj 21.181) ter tako dobili neto 30.819. Ista pomota je v vseh primerih tabele v navedenem članku, kjer gre za preračunavanje bruto prejemkov v neto prejemke in seveda tudi v tistih rubrikah, ki se dobe z uporabo višine neto plače.
Hotel sem opozoriti na to pomoto (verjetno je to storil še kdo drug) zato, da ne bi morda kdo, sledeč primerom v tabeli Prosvetnega delavca, spregledal nadpisa nad rubriko 1 v omenjenih Tabelah Uradnega lista.
A. Jenko
Uredništvo Prosvetnega delavca je prejelo več pripomb k članku Jožeta Novaka o preračunavanju plač. Članek tovariša Novaka nima uradne veljave. — Prosvetni delavci, ki imajo opravka s preračunavanjem plač, naj se ravnajo po navodilih, ki jih prejemajo od svojih finančnih organov.
Uredništvo Prosv. delavca
Josip Rustja
Učiteljstvo iz občine Brežice in okolice je 11. avgusta letos spremilo k večnemu počitku učitelja Josipa Rustjo.
Pokojni tovariš je bil rojen v Orehku pri Postojni leta 1887 v učiteljski družini. Učiteljišče je dovršil v Kopru in nato služboval eno leto v bivšem tolminskem okraju ter daljšo dobo v sežanskem okraju. Tu se je poglobil v šolsko delo, vzljubil mladino, ljudstvo in Kras ter se ves predal delu v šoli. Ob nastopu fašizma je moral zapustiti Primorsko. Po triletnem službovanju v Starem trgu ob Kolpi je prišel v okolico Brežic, kjer je služboval do svoje upokojitve; le med dru-
Šolske razstave na podeželju
Bolj kot zaključne akademije se na naših podeželskih šolah iz leta v leto izkazujejo in kot zaključni akord uporabljajo šolske razstave. Saj je nastalo že kar zavidljivo tekmovanje, katera razstava v šolskem okolišu bo boljša. Tudi naša prosvetna oblast posveča šolskim razstavam veliko pozornosti, zanimanja, tudi priznanja. Šolska razstava je tudi nam učiteljem poleg ve-, like skrbi in večdnevnega dela neko osebno in skupno priznanje in zadoščenje celoletnemu skritemu delu in prizadevanju.
Šolska razstava ni in ne more biti le gola in prazna razstavna reklama, s katero bi se pobahali pred ljudmi: Poglejte nas! Ne, šolska razstava je urejen, plastičen prikaz celoletnega truda in dela, ne le risanja in ročnega dela. Ob zaključku preteklega šolskega leta smo imeli priliko videti nekaj zelo uspešnih, bogatih, praktično in skoraj umetniško pripravljenih razstav. Morda so podeželske v skrbni pripravi in iznajdljivosti celo nekoliko prekašale mestne razstave. Vsaj nekatere. Dobra razstava ne more biti le risarjevo delo. Razstava povezuje v skupen tih nastop vse učitelje na šoli in vse učence-dijake. Vsebolj kot mi, ki smo na koncu šolskega leta že nekam utrujeni, so na šolsko razstavo ponosni naši otroci.
Šolska razstava je za naše podeželje dogodek prve vrste. Ob mizici za pečjo sedim kot dežurna in opazujem. Vso nedeljo prihajajo in odhajajo ljudje. Na roditeljske sestanke niso prihajali. Danes pa so le radovedni, kaj so naredili in pripravili njihovi otroci. Starejši kmetski očka: »No, pa sem mislil, da fant v šoli le čas zabija in hlače trga. Kdo bi si mislil, da se toliko nauče. Celo naše kmetsko delo se uče spoštovati. Nak, fantu bom dal zdaj več časa za učenje.« Milan je pripeljal svojo mamo. Ne ihore se načuditi. »Saj pravim, da ste to vse vi naredili, saj bi take lepe slike lahko prodajali. V stari šoli je bila ta reč čisto drugačna. Drugo leto boš moral biti še bolj priden.« Stara mamica iz podgorske vasi Potoče stoji ob mizici za ročna dela. Dolgo stoji in gleda. Morda sanja o svojih šolskih letih. Da takrat smo le kvačkali in pletli, danes pa ... 2e petič je pripeljala Staša skupinico predšolskih otrok, ki stoje pred zakletim gradom lepe Trnjulčice, kakor nekoč pred sladkimi štanti. In Staša kaže in pripoveduje in raste v očeh svojih malih občudovalcev. Kako lepo bo v šoli, da bi se že skoraj tudi za nas odprla šolska vrata!. Razstavo obiščejo ne le starši šoloobveznih otrok, tudi vaški zdravnik, občinski možje, miličniki, prav vsi se zanimajo za delo naše mladine. Mladina pa pozablja v tistih dneh na čas in na jed. Drugo leto bo naša razstava še vse lepša. Mora biti, saj bomo praznovali stoletnico naše šole. Da, šolske razstave so za naše podeželje velikega vzgojnega pomena.
K. D.
7© ietnica zaslužnega učitelja' In šahista
Lik slovenskega učitelja starejših generacij je izoblikovala trda borba z nemškimi gospodarji za pravice slovenskega ljudstva. Boj z velet),emškimi težnjami za ponemčevanje našega ozemlja je kovala klene značaje. Nj bilo lahko v tistih čarih biti zaveden Slovenec, še težje pa je billo, biti dober slovenski ljudski učitelj. Najtežji boj in najhujša germanizacija jp bila na Koroškem.
In prav v Korotanu je tekla zibelka znanemu učitelju in, ša-histu, profesorju Jožetu Gra-

Veri Pfeiferjev! v spomin
V poznih Jesenskih dneh, v času, ko seda barvasto listje na odmirajočo zemljo, si se za vedno poslovila tudi Ti. Saj nismo verjeli, da Te ni več, ni več Tvojega zdravega smehljaja. Tvoje poštenosti in tovariškega duha.
Toda četudi ne bi hoteli verjeti, smo z nemo žalostjo morali. Ob Tvojem preranem grobu so Jokali Tvoji dijaki in brisali solze Tvoji številni prijatelji.
Pred tridesetimi leti si se rodila v Rečici pri Savinji. Čeprav kmetska hči, si želela postati vzgojiteljica. Po diplomi na VPS si prišla v Velenje in tam službovala dve leti. Nato v Gornji grad. Toda v Velenje si se vedno rada vračala in Tvoji znanci so se vedno radi s Teboj nasmejali. Saj je Tvoj nasmeh — Tvoja vedrost — ostala v nas kot svetel spomin nate.
Dobro smo te poznali! Bila si vestna in marljiva. Matematiko so se Tvoji gojenci radi učili. Ne morem pozabiti njihovih solza ob Tvojem odprtem grobu in
go Svetovno vojno se je pred izselitvijo umaknil v Ljubljano. Po osvoboditvi se je zopet vrnil v Spodnje Posavje ter šel v pokoj po dva in štiridesetih letih šolskega dela.
Z lepim odnosom do mladine in ljudstva si je pridobil zaupanje in priznanje: bil je vedno v vrstah naprednih socialistično usmerjenih učiteljev ter strokovnjak za pouk risanja na vajenskih šolah. Živel je za mladino in šolo, vedno skromen in socialno čuteč.
^Učiteljstvo brežiške občine in občinski ljudski odbor sta dostojno počastila spomin tega prosvetnega delavca-idealista na njegovi
zadnji poti.	V. C.
še vedno jih čutim! Povedale so mnogo, mnogo I
Vera! Odšla si! Rod, ki si ga vzgajala, Ti bo za Tvoje prizadevanje vedno hvaležen in Tvoje ime ho ostalo v njihovih srcih vedno zapisano.
Pred menoj se še vedno razvrščajo govori Tvojega upravitelja, Tvojega učitelja in drugih. Kakšna trpkost ob njih!
Tvoja vnema in vzgojiteljska prizadevnost, Tvoj prisrčen odnos do otrok in tovarišev Te ohranja še danes živo.
Tvoji prijatelji
tudi pri delu za boljšo bodočnost naše domovine.
Prišla je okupacija. Gestapo j s profesorja Grašerja zaprl med prvimi, njegova soproga pa je umrla na posledicah rane, ki ji jo je zadal okupatorski voj-aik. Grašer je šel po poti mnogih Celjanov: skozi »Pi-sker« in Melje na Hrvatsko in v Bosno. Od tam se je pretolkel v svojo Koroško, kjer je pričakal svobodo. Vrnil se je v svoje Celje. Ljudska oblast ga je poslala v Rogaško Slatino, kjer je pomagal ustanoviti novo gimnazijo. Nekaj časa je poučeval tudli na steklarski šoli. Ko se je gimnazij a preselila v Šmarje pri Jelšah, je odšel tudi on ter se 8 let dnevno vozil v vsakem vremenu iz Rogaške Slatine v Šmarje. Sedaj poučuje že drugo šolsko leto na I. osnovni šoli v Rogaški Slatini.
Njegovo pedagoško delo v šoli, v množičnih organizacijah ;n v šahu je bilo polno mladeniškega zaleta in polno življenjske sile. Takšno je tudi še danes. Slikal je in slika dekoracije za prireditve, za novoletno jelko, za proslave, slika diplome, upodobil je naše velike može. Njegove šolske razstave sc edinstvene in jasno pokažejo,
da ima uspehe pri svoji vzgoji in da mladino navaja k trdemu in resnemu delu. Mladim talentom kakor tudi vsakemu otroku omogoča njegovo lastno izražanje. *
Ko je prišel v Rogaško Slatino, je takoj ustanovil šahovsko društvo, k! ga tudi sam vodi od leta 1945. Kljub temu, da društvo nima svojih stalnih prostorov in da sedaj gostuje v gostinskih prostorih hotela »Bohor«, vodi profesor Grašer redno vsak ponedeljek im četrtek šahovske sestanke. Njegovi največji uspehi pa so organizacija šahovskih dvobojev med Hrvatsko in Slovenijo.
Ta kratek oris življenja našega jubilanta jasno kaže, da naš Joško ne more biti brez dela in da njegovih 70 let ni zanj nobeno breme. Kljub visoki starosti je še vedno čil in krepak mladenič, kil ljubi delo, ljubi svoje ljudstvo in svojo domovino. Kot Korošec pa ne more pozabiti svoje prelepe koroške zemlje.
K visokemu življenjskemu in delovnemu jubileju mu iskreno čestitajo njegovi stanovski tovariši v občimi Rogaška Slatina.
Rudolf Dobovišek
šerju. 7. oktobra 1888 jt zagledal luč v Klopinju ob Klopinj-skem jezeru. Oče in mati, stari koroški korenini, sta bila trdna in zavedna Slovenca ter sta v tem duhu tudi vzgajala svoje otroke. 2e v majmežnejši dobi, ko se je učil prve slovenske besede im prvih korakov, mu je mati vlivala brezmejno ljubezen do malega slovenskega ljudstva ter do prelepe slovenske domovine.
V	osnovno šolo je hodil v Velikovcu, srednjo šolo je končal v Celovcu. Pozneje je odšel na Dunaj, kjer se je posvetil študiju likovne umetnosti. Po šolanju je našel pot med mladino in je služboval v raznih krajih na Koroškem. Ker je bil ves čas zaveden Slovenec, je moral po plebiscitu zapustiti svojo ožjo domovino in je odšel v Jugoslavijo,
Najprej je služboval v Mariboru, nato •» Celju. Bil je prvi ravnatelj novoustanovljene meščanske šole v Žalcu. Toda kmalu se je vrnil v Celje, kjer je ostal do okupacije. Služboval je na meščanski in vajenski roli v Celju, kjer je vzgojil v mladih ljudeh ljubezen do domovine iin voljo do dela. Njegova vzgoja je temeljila na zdravih načelih in sam je bil učencem vzor neumornega dela.
V	Celju se je začel ukvarjati s šahom. Kmalu je postal duša in srce šahovskega življenja v Celju. Toda njegovo ime so kmalu spoznali tudli šahisti izven Ceflja in izven meja naše ožje ter širše domovine. Največja zasluga prof. Grašerja v šahu pa je nj*govo pedagoško delo. Vzgojil je veliko šahistov, od katerih mnogi dosegajo lepe uspehe ne samo v šahu, temveč
če bi bil ta otrok moj
Naj se velika šolska reforma dotakne tudi mojega in Tvojega srca, draga tovarišica ali tovariš, ki boš preletel tele vrstice. Spet stojiva pred skupino naših otrok, večjih ali manjših, ki so in bodo vse leto najini učenci. Sto in več otroških oči se upira vsak dan v naju in pričakuje poleg mrzle, razumske znanosti tudi najine razumevajoče dobrote. Nasmehnil se je, kajne. Romantika, svetožalje, današnji otrok je drugačen od nekdanjega. Mar mu je dobra beseda, dobroto zavrača ali jo noče razumeti. 2e tako smo vsi skupaj preveč popustljivi pri učenju in pri vzgoji. Za naših dni je bilo to vse drugače. Samo resen, strog in nepopustljiv učitelj ima nekaj uspeha. Dovolj imamo žalostnih izkušenj z dobroto. Vse to drži. Če je kateri človek lahko globoko prizadet nad neuspehom svojega dela, je to gotovo dober učitelj. Pa bo najbrž ostal še vedno dober, ker ima otroka rad in ga vzame takega kot pač je. Tudi mi smo bili nekoč otroci in naši vzgojitelji so morali prav tako marsikaj razumeti in potrpeti.
V razredu sedi trinajstleten deček. Še preden smoga sprejeli v šolo, smo zvedeli vso dolgo kroniko njegovih pregreh. Pokvarjen, zakrknjen, delomrzen, predrzen in še dalje. Otrok je odbijajoč, nesimpatičen. — Name prihajajo in prosijo: samo pri našem naj ne sedi. Saj veste, tak je. Tudi v meni raste odpor, a istočasno vprašanje: Kaj pa če bi bil ta otrok moj, kako bi ravnala z njim? Vedela sem dovolj. Ni še vse izgubljeno. Zadnjo besedo ima čuječa in skrbna ljubezem — Vsak dan znova bom poskušala. Morda zapuščenega dečka ni imel še nihče rad. 2e vnaprej so ga obsodili in izločili iz svoje družbe. In če bi bik ta otrok moj in bi ga vse sovražilo? Saj ne smem misliti. Poizkusila bom, pa čeprav bom morda spet razočarana. Čisto vse ne more biti do kraja zaman.
Prvi šolski tedni minevajo. V razredu je še vse praznično od^same dobre volje. Letos hočejo biti vsi učenci kar najboljši. Vem, spodletelo bo temu in onemu, pa je človek vendar vesel že vse dobre volje. Drugo uro sem prosta. Delam v zbornici. Zbrano tišino mi zmoti polglasno ihtenje. Po-
gledam na hodnik. Dotlej vedno miren deček se naslanja na steno in joče. Saj nisem nagajal, samo ozrl sem se, pa... Nisem bila v razredu, ne vem, kaj je naredil. Toda tako velikega prestopka, da bi ne smel biti med poukom v razredu, prav gotovo ne. Morda se je v tej uri v dečku nekaj zlomilo in se je prvič srečal s krivico. Še večkrat se bo, prav gotovo. Toda ne bi bila rada prav jaz tista, ob kateri je deček doživel morda svojo prvo krivico. Svojega otroka prav gotovo ne bi postavila pred vrata.
Še in še bi se dalo pripovedovati, premišljevati, toda kdo bi se menil za take malenkosti. Saj otroci niso tako občutljivi, kot smo mi. Morda. Toda pri vzgoji svojega otroka ne poznaš in ne priznavaš malenkosti. V razredu pa so vsi otroci naši in moji. Torej!
D. K.
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA VIDEM—KRŠKO
Prvo šolsko leto je za njo. Imela je 101 dijaka. Povprečje pozitivnih uspehov je znašalo nad SžVo. S tekočim šolskim letom sprejmeta elektro in strojni oddelek 70 učencev. Medtem ko so lani dijaki vršili praktične vaje v strojnih delavnicah videmske tovarne celuloze in roto papirja, si za letos obetajo že lastne delavnice, ki bodo zgrajene tik šole v Krškem. OLO Novo mesto, v katerega območju je sedaj mlada TSŠ, ji bo poleg domače občine gotovo posvetil potrebno pozornost.
OPOZORILO UPRAVE!
V novembru bo začelo uprava »Prosvetnega delavca« spet razpošiljati opomine vsem tistim naročnikom in šolam, ki doslej še niso poravnali naročnino do 31. avgusta 1958.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja na naslednje priročnike za pouk tujih jezikov:
Karlin, DEUTSCH VON A BIS Z ............... din 350—
Karlin, NEMŠKI GLAGOL...................... din 170.—
Vodnik, KRATEK PREGLED NEMŠKE SLOVNICE .... dir, 160—
Vodnik, NEMŠKOSLOVENSKI SLOVARČEK ......... din 80—
GRAD, ITALIJANŠČINA ....................... din 380—
Avsec, ESPERANTSKOSLOVENSKI IN SLOVENSKOESPE RANT-
SKI SLOVAR ------------------------------ dir, 480—
Rakuša, ESPERANTO I ....................... din 240—
Rakuša, ESPERANTO II....................... din 280—
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri
Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni
trg 26