J. E. Bogomil
Zilska dolina.
Makšna se vam kaj zdi ta gospodična s klobukom na glavi ?*<                                                           .
»Gosposka je !« meni Tomažinov, »Pa ni. Kmeliška je !« ugovarja Boštetova. »Aaaa! Pa ima klobuk !« »Vseeno !«
»0 že vcm ! Korošica ic !« ugane Boljkov. »Saj so naša mama pravili: Na Sv. Višariih so videli Ko-rošice, ki so imele klobukc na glavi.«
Stran 114_________>NGELČEK____         Leto 30
Zilanka.
Leto 30                   ANGEtCEK                Stran 115
»Prav imaš, Beljakov! KoroŠica je ta ženska. Iz prelepe Zilske doline je doma. Taka je narodna noša v tisti dolini.«
Zilska dolina! Ni več naša — Bogu potoženo ! Ugrabil jo je tujec, Nemec. A vendar, vendar šc — je naša. Še biva, se mora bivati ondi naš rod, Četudi mora bivati v sužnosti. Kdaj bo resen ?
Skozi Ziisko dolino teče reka Zila, ki se blizu Beljaka izliva v Dravo. Ob Zili blizu Beljaka je da-leko zaana božja pot Device Marije ob Zili. Saj se še spominjate, kaj vam je v začetku te božje poti pravii gospod pisatelj Meško. (Vrlec 1. 1920 str. 66 in nasl.J
Zilska dolina je slovenska. To nam pričajo že krajevna imena v tej dolini: Zilska Bistrica, Blače, Gorjc, Brdo, Goriče, MelviČe. Celo svetniška imena cerkva pričajo isto resnico; Šmohor [Sv. Mohor), St. Jurij ob Zili, St. Pavel ob Zilif Št. Štefan ob Zili. Vsi ti svetniki so bili Slovencem posebno priljubljeni,
A tujci, ki nc poznaio Slovencev, so pridelili Zilsko dolino Nemcem! Ne po pravici! Vemo pa, da trpi vsaka krivica Ie nekaj časa. In to nas tolaži. Ta nas navdaja z vedno živim upanjera, da bo prej a\i slej tudi prelepa Zilska dolina sp^t naša.