ELNM NASA SMUČINA GLASIH) DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 13 ŠTEVILKA 3 15. MAREC 1974 POPRAVEK: PREJŠNJA IZDAJA JE BILA POMOTOMA OZNAČENA S ŠT. 1 IN DATUMOM 15. JANUAR 1974 Nove oblike financiranja samoupravnih interesnih skupnosti PROGRAM DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA TER NJIHOVO FINANCIRANJE V LETU 1974 Resolucija o družbeno ekonomski politiki ln razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 določa, da mora biti porast skupne ln splošne potrošnje v skladu s predvideno rastjo proizvodnje. Porast vseh oblik porabe mora biti podrejen načelom stabilizacijske politike in zato počasnejši od družbenega proizvoda. Z novo ustavo bodo delovni ljudje neposredno odločali o zadovoljevanju skupnih ln splošnih potreb na podlagi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Zato je tudi predvideno tesnejše povezovanje materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti na osnovi združenega dela. Na področju skupne porabe delujejo samoupravne interesne skupnosti, ki so za svojo dejavnost in način financiranja dejavnosti pri- UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj pravile programe dela. Predlogi programov so objavljeni v brošuri za naslednje samoupravne Interesne skupnosti: 1. TIS Radovljica (Temeljna izobraževalna skupnost) 2. Skupnost otroškega varstva (občinska in republiška) 3. Republiška izobraževalna skupnost 4. Temeljna kulturna skupnost Radovljica 5. Temeljna telesno kulturna skupnost Radovljica 6. Komunalna skupnost za zaposlovanje 7. Začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja ln varstva Kranj 8. Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja Kranj 9. Raziskovalna skupnost Slovenije Navedene samoupravne interesne skupnosti se bodo v bodoče financirale na nov način in sicer iz prispevka iz osebnega dohodka lz delovnega razmerja in delno iz davka na dohodek organizacij združenega dela. O višini sredstev pa bodo v skladu z novo ustavo delovni ljudje odločali neposredno s sklepanjem samoupravnih sporazumov. Sprememba financiranja je predvidena tudi za občinski proračuil, kjer bo odpadel kot vir dohodkov prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, medtem ko bo iz proračunske potrošnje odpadlo financiranje nekaterih oblik dejavno- Ob razglasitvi nove ustave SFRJ 21. februarja se Je točno opoldan oglasila tovarniška sirena. To je bil znak, da je sprejeta nova ustava SFRJ. Istočasno so se zbrali predstavniki sindikata, samoupravnih organov, družbeno-politlčničh organizacij in vodstva podjetja na kratko slovesnost. Ob tem dogodku je spregovoril sekretar organizacije ZKS tov. Bojan Zajc: Danes je zvezna skupščina slovesno razglasila novo ustavo SFRJ. Z razglasitvijo najvišjega zakona v državi, ki je najzgovornejši izraz teženj vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, smo dobili enega najpomembnejših aktov v zgodovini našega samoupravnega sistema. Nova ustava je pomembna zmaga in pridobitev delavskega razreda v revolucionarnem boju za socialistično preobrazbo družbenih odnosov. Oblikovali smo jo kot najširši samoupravni dogovor delavcev in delovnih ljudi. Zato je to ustava delavskega razreda, ki daje pravno osnovo za samouveljavitev delavcev kot samoupravljalcev v organizacijah združenega dela in kot nosilcev oblasti v družbi. Že v času javne razprave smo na podlagi novih ustavnih izhodišč in usmeritve pričeli boj proti vsem težnjam, ki nasprotujejo samoupravljanju in vodilnemu položaju delavskega razreda v družbi. Nova ustava je rezultat tega boja in je med najširšimi množicami delovnih ljudi sprejeta kot vsebinska usmeritev nove etape boja za socializem, za resnično enakopravnost vseh delovnih ljudi pri ustvarjanju in delitvi rezultatov dela, za krepitev vzajemnosti in solidarnosti za lepše in boljše življenje. Proces uresničevanja ciljev nove ustave pa je neločljivo povezan s krepitvijo zavesti in akcijo vsakogar in vseh delovnih ljudi o samo-odgovornosti, o nujnosti njihovega aktivnega delovanja in soustvarjanja samoupravne socialistične družbe. Leto 1974, v katerem sprejemamo novo ustavo, bo zapisano v zgodovini naše revolucije in mednarodnega delavskega gibanja kot pomembna prelomnica v zmagovanju socialističnega samoupravljanja, kot dokaz, da ga nihče ne more zaustaviti. Pred organe samoupravljanja v naših temeljnih organizacijah združenega dela, družbeno politične organizacije, vodstvo podjetja in pred celotni kolektiv je tako postavljena zelo pomembna naloga, kako uspešno organizirati in aktivirati vse sile, da se v vsakdanji praksi kar najbolj uspešno uveljavijo besede in duh nove ustave SFRJ.« Ob tej priliki so udeleženci poslali zvezni skupščini SFRJ sledečo resolucijo: Družbeno politične organizacije in predstavniki samoupravnih organov so 21. 2.1974 na svojem zboru počastili sprejem nove ustave SFRJ Z zbora pošiljamo resolucijo zvezni skupščini SFRJ Delavci Tovarne športnega orodja Elan Begunje pozdravi jamo sprejem nove ustave SFRJ. Obljubljamo, da bomo z vsemi silami poskušali prispevati k uresničevanju samoupravnih načel in ciljev, ki nam jih prinaša nova ustava. Begunje, dne 21. februarja 1974 Zbor samoupravljalcev in družbeno političnih organizacij Elana stl samoupravnih Interesnih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti so v sedanjih programih navedle v skrajšani, toda pregledni obliki, svojo celotno dejavnost, vsaka iz svojega področja, obenem pa tudi oceno sredstev, ki jih za normalno opravljanje dejavnosti potrebujejo. Program obsega temeljne Interesne skupnosti, ki delujejo na območju občine, nato regijske za območje Gorenjske ter republiške, ki delujejo za celotno SR Slovenijo. Omenili smo že, da mora skladno z Resolucijo potekati v letu 1974 rast skupne porabe počasneje od rasti družbenega bruto proizvoda, in sicer za 4 %, pri čemer se računa porast bruto proizvoda za 23 %. Objavljeni predlogi navedenih samoupravnih interesnih skupnosti glede financiranja Se niso dokončno usklajeni s sprejeto Resolucijo. Brez dvoma bo zato potrebno temeljito sodelovanje vseh delovnih ljudi, ker bomo le na ta način lahko zagotovili potrebna sredstva na-(Nadaljevanje na 2. strani) Rekorder Walter Steiner skače z našimi smučmi Predstavniki samoupravljalcev PREDSEDNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V PODJETJU ELAN: Zbori delovnih ljudi — predsednik dopoldanske izmene tov. SITAR Rok TOZD Proizvodnja Elan TOZD Inštitut tovarne Elan Delovna skupnost skupnih služb — predsednik popoldanske izmene tov. ŠMID Janez — predsednik ČUFER Filip — predsednik CVENKELJ Jože Delavski svet podjetja ELAN Svet delovne skupnosti skupnih služb Delavski svet TOZD Proizvodnja Elan tov. KOSELJ Tone — predsednik tov. LUZNAR Janez — namestnik tov. JESENKO Jože — predsednik tov. JANC Janez — namestnik — tov. PRETNAR Franc — predsednik — tov. SMID Slavko — namestnik Svet TOZD Inštitut tovarne Elan — tov. FIN2GAR Miha — predsednik — tov. VOGELNIK Jurij — namestnik Odbor delavskega nadzorstva podjetja Elan Odbor delavskega nadzorstva TOZD Proizvodnja Elan Odbor delavskega nadzorstva TOZD Inštitut tovarne Elan — tov. ŠIŠKO Rajmund — predsednik — tov. WEITHAUSER Avgust — namestnik — tov. GOLCMAN Anton — predsednik — tov. LEGAT Marjan — namestnik — še nista izvoljena Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Odbor za medsebojna razmerja TOZD Porlzvodnja Elan tov. POLAK Zofka — predsednik tov. REPE Marija — namestnik tov. FERKOLJ Ivan — predsednik tov. LEGAT Franc — namestnik Odbor za medsebojna razmerja TOZD Inštitut tovarne Elan — tov. BOHINC Janez — predsednik — tov. REBERNIK Franc — namestnik Upravni odbor podjetja Elan DELEGATI: 1. Franko Ignac 2. Marinčič Lado 3. Renko Branko 4. Hrovat Marija 5. Ilc Juriča 6. Lazar Tadej 7. Ferk Julijana 8. Mavec Zala 9. Palhartinger Miro — TOZD Proizvodnja Elan — TOZD Proizvodnja Elan — TOZD Proizvodnja Elan — TOZD Inštitut tovarne Elan — TOZD Inštitut tovarne Elan — TOZD Inštitut tovarne Elan — Delovna skupnost skupnih služb Elan — Delovna skupnost skupnih služb Elan — Delovna skupnost skupnih služb Elan Predsednik in namestnik še nista izvoljena. Nove oblike financiranje ... (Nadaljevanje s 1. strani) štetih samoupravnih Interesnih skupnosti in da pri tem ne bomo preveč obremenjevali gospodarstva. Zato bo potrebno učinkovito sodelovanje vseh delovnih ljudi v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Občinska koordinacijska komisija za pripravo družbenih dogovorov o financiranju splošne in skupne porabe v letu 1974 vabi v duhu teh uvodnih misli vse delovne ljudi v občini, da sodelujejo v razpravah v okviru organizacij združenega dela, na zborih delovnih ljudi in v krajevnih skupnostih, in s svojim sodelovanjem prispevajo k čim temeljitejši rešitvi teh pomembnih vprašanj. Predsednik komisije: Ivan Cerkovnik, 1. r. Impuls SL— prvak Evrope Odlični Nemec Alfred Grosche že 2 leti skače z Elanovimi smučmi Velika pričakovanja so se uresničila. Ingemar Stenmark je prvi alpski smučar, ki je na Elanovih smučeh osvojil naslov evropskega prvaka. Toda pojdimo po koledarju mednarodnih tekmovanj, katerih so se udeležili tekmovalci z našimi smučmi. 13. in 14. januarja je bilo v Sela Nevei — Italija — tekmovanje za evropski pokal. V veleslalomu je bil Stenmark po seštevku obeh tekov končni zmagovalec in dobil 25 točk. To je prva zmaga Elana na tekmi za evropsko prvenstvo. Tudi v slalomu Ingemar po prvem teku vodi, toda zaradi FIS točk, ki so pomembne za startne številke, je v drugem teku vozil previdno in zdrknil na tretje mesto za Ochoo in Garcio. Junak tekme pa je bil mali Stig Strand, ki je z izredno neugodno startno številko 83 dosegel odlično osmo mesto. V Nizkih Tatrah v Jasni na Slovaškem je bilo od 24. do 27. januarja prvenstvo Evrope za mladince. Stenmark je ohranil vlogo velikega favorita in zmagal v veleslalomu, tudi tokrat z Impulsom SL, dolžina 205 cm. Stenmark je poleg dveh velikih zmag vsem tekmovalcem na Elanovih smučeh povečal zaupanje v kvaliteto naših smuči. Ce se spomnim na lansko polemiko v časopisu 7 D, mi gre rahlo na smeh. Ze davno je tega, ko je France Prešeren zapisal »le čevlje sodi naj kopitar«. Marsikateri »jezični dohtar« bi bil ob poznavanju tega verza lahko vsaj malo samokritičen in ne bi otresal »gobca« (oprostite izrazu) tam, kjer o stvari nima pojma, če ga že ima, pa toliko slabše zanj. Tako je pač v našem športu. Diletantje zapravljajo družbeni denar, za nameček pa si razdelijo še priznanja za zasluge za narodov blagor. Dragi bralec, če boste kdaj uporabljali fotografski aparat ali kamero, odstranite osebe, ki na filmski trak ne sodijo, ker njihova pojava moti. Da bodo kljub vsemu doživeli orgazem svoje pomembnosti, pa jih pritisnite na prazno. (Vsi tega ne boste razumeli, prosim oprostite.) Veliko presenečenje, ugodno za Elan, predstavlja tretje mesto mladega Ceha Bohumila Zemana, ki si je s tem priboril mesto v ekipi v St. Moritzu od 2. do 10. februarja. Na kratko povedano, Stenmark je bil deveti v veleslalomu. Ce bi poslušali švicarskega ali avstrijskega komentatorja, potem bi točno vedeli, kaj to pomeni. Vmesni čas je imel v drugem teku celo hitrejši od zmagovalca Gustava Thonija. St. Moritz je pomemben predvsem za nas. Novinar Pogačnik je napisal v »Ljubljanskem dnevniku«: »Največji dan jugoslovanskega smučanja«. Gašperšič enajsti s številko 52, Križaj s številko 72 trinajsti. Tudi sam sem bil tega vesel. Ker sta bila na SP brez trenerja, sem svoj prosti čas porabil za to, da sem vodil njune treninge. Uspelo mi je pribiti piko na »i« in tekmovalca spraviti v vrhunsko formo. Gašperšič je tokrat tekmoval s smučmi Metal Competition, katere še razvijamo, poleg tega je bil poleti na enakih smučeh slovenski (Nadaljevanje na 3. strani) švedski mladinci so prislužili dobro ime Elanovim smučem med vrhunskimi tekmovalci Impuls SL... (Nadaljevanje z 2. strani) prvak in sedaj še državni prvak. Na SP je svoj veliki uspeh dosegla tudi Irena Jež. Čestitamo! Zeman 18. v slalomu (8. čas v drugem teku). 26. januarja, Megeve (Francija), slalom za evropski pokal: 3. mesto Ringbrant Thomas; 10. do 17. februar — Jahorina, prvenstvo SFRJ, pregled kolajn: zlate srebrne bronaste Elan 4 6 5 Kneissl 3 2 2 Persenico 1 0 1 Najuspešnejša tekmovalka prvenstva je bila Irena Jež iz Raven. Tri prva in eno drugo mesto. Gašperšič enkrat prvi, dvakrat drugi itd. 16. 2. 1974 Radstadt — Avstrija, slalom 1. Stenmark Ingemar 92,94 6. Strand Stig 94,50 14. Ringbrant Thomas 96,74 17. 2. 1974 Altenmarkt — Avstrija, veleslalom 1. mesto Zvvilling David 3. mesto Stenmark Ingemar 4. mesto Strand Stig Na podlagi odličnih rezultatov v letošnji sezoni je Stenmark dobil laskavo povabilo, da se v reprezentanci malih dežel udeleži turneje po ZDA. Ker bi bilo to verjetno za mladega smučarja prenaporno, so sc pristojni zahvalili za povabilo in Stenmark se bo s tovariši v ekipi do konca sezone udeležil tekmovanj za svetovni pokal v Vossu na Norveškem, Zakopanih na Poljskem in v Visokih Tatrah na Slovaškem, nekaj tekem za evropski pokal, mednarodnega prvenstva Italije v Apri-ci, mednarodnega prvenstva švedske itd. prof. Janez šmltek Miran Gašperšič v slalomu na tekmi za svetovni pokal v Vltipenu Kaj hočemo doseči s študijem časa v Elanu Vse večji razvoj industrije ustvarja zadnja leta povsem drugačne pogoje na domačem tržišču: številna izbira domačih in tujih artiklov, različna cena in povsem razumljivo različna kvaliteta. Konkurenca narašča iz dneva v dan. Kdor želi voditi bitko na tem tržišču, se mora pokoriti tržnim zahtevam, kot so: kvaliteta proizvoda, pravočasna dostava in seveda cenenost. Še bolj neizprosna pa je bitka pod vročim soncem na mednarodnem tržišču. Zaradi vsega tega pridemo do vprašanja, kako ugoditi tržnim zahtevam. Povsod iščemo nove poti in nove možnosti, nove metode in sisteme. Vendar pa poznamo tudi pravilo, da je podjetje z dobro organizacijo poslovanja kos vsem zahtevam. Ta dobra organizacija podjetja pa pomeni točno planiranje proizvodnje, sistematska raziskava tržišča, približevanje produktivnosti delovnih mest optimali, brezhibna organizacija proizvodnje, dobre poslovne odnose med dobavitelji in podjetjem itd. Lahko bi še našteval te faktorje, vendar se nameravam omejiti na »čas« ter razčleniti njegov vpliv in pomen. Naše podjetje je danes največji proizvajalec smuči in ostale športne opreme v Jugoslaviji. Analize nam kažejo, da imamo na področju zimsko-športnih artiklov vidno mesto tudi na svetovnem tržišču. Do danes na področju boljše organizacije proizvodnega procesa, znižanja lastnih proizvodnih stroškov, s čimer bi bil izdelek cenejši in s tem dostopnejši širšemu krogu kupcev, ter pri pravičnejšem nagrajevanju delavcev za opravljeno delo, lahko upravičeno trdimo, da ni bilo dovolj vloženega truda. Do danes smo se vedno srečavali s problemi glede preciznosti določanja časovnih normativov. Dosedanja metoda za ugotavljanje časovnih normativov bazira na izkustvenih normah, s tem pa je pogojen subjektivni vpliv tehnologa pri merjenju časa. Posledica je seveda znana — netočni časovni normativi. Z ozirom na navedene faktorje se je vodstvo podjetja odločilo za uvedbo študija dela po metodi REFA, ker le s sodobno metodo študija časa lahko dokaj objektivno merimo delo. Uvedba novega sistema v proizvodne obrate pa ni tako enostavna kot npr. montaža nekega stroja, temveč zahtevnejše ter dolgotrajnejše delo. Predhodno je potrebno informirati vodilne delavce proizvodnje (REFA seminar od 26. 3. 73 do 20. 4. 1973), prilagoditi REFA metode našim razmeram, izdelati osnutek pravilnika o časovnih normativih, izdelati časovne standarde (WF, MTM) itd. Pri uvajanju te metode se nam bodo odpirale vedno nove možnosti in pogledi, pojasnjevali se bodo znani in odkrivali neznani problemi. Če bomo hoteli uspešno delati, bomo morali nastale probleme sproti reševati in odpravljati. Te probleme delimo v tri skupine: organizacijsko tehnične, ekonomske in socialne. Uvajanje metode po sistemu REFA mora temeljiti na enaki obremenitvi vseh proizvajalcev pri opravljanju dela, objektivnosti merjenja dela, vsi proizvajalci morajo imeti odmerjeno enako količino dela, za enako delo pa prejeti enako plačilo. V našem skupnem interesu naj bo, da skušamo doseči te cilje, pa naj bo pot trnjeva ali ne, saj so to cilji samoupravnega socialističnega podjetja. Takšno ozračje naj vlada med nami ob uvajanju REFA sistema. Ce nam to uspe in če se tega zavedamo vsi, potem nam novi sistem ne bo pomenil »bič«, temveč orodje za uspešnejše poslovanje. Naša želja je doseči zaupanje celotnega kolektiva v učinkovitost sistema in pravičnejše nagrajevanje. Vsak delavec naj bi bil plačan po vloženem delu, kar je naša glavna želja pri uvedbi nove metode. Vendar samo s tem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Na osnovi ugodnih rezultatov z metodo REFA pri neposrednih proizvajalcih bi istočasno lahko prisilili vse režijske službe k neprimerno večji učinkovitosti. To pa naj bi bila garancija za jutrišnji boljši in uspešnejši razvoj Elana. Drago Pintar Uspešnejša novoletna turneja za smuči Elan - Fiberglas Že tradicionalna novoletna skakalna turneja je bila letos dvain-dvajsetič v Obersdorfu, Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu. Organizatorji so imeli zelo lepo vreme, pa tudi snega je bilo dovolj. Samo v Innsbrucku so morali vsega navoziti na skakalnico. V Bischofshofnu pa so bili letos dobro založeni s snegom. Župan tega mesta je na sprejemu poudaril, da je zanje najceneje, če sneg na skakalnico navozijo. Imeli so veliko dela s čiščenjem snega in še ni bilo tako, kot bi moralo biti. Zaradi visoko zapadlega snega je bila cela pokrajina dva dni brez električnega toka. Na turneji je bilo zastopanih šestnajst držav, izmed katerih so skakalci iz dvanajstih držav tekmovali delno z našimi smučmi. Izjema so le Italijani in naša reprezentanca, ki tako ali tako uporablja samo naše smuči. Že na podlagi naših razgovorov v lanskem poletju smo za švicarske skakalce izdelali smuči za treninge na plastični skakalnici, nato pa še za skakalnico, pokrito s snegom. Na treningu v Milbachu so Švicarji pri znanem mojstru Bradlu, poznanem z naše Planice, začeli vsi skakati z našimi smučmi. Hans Schmid je poizkušal z našimi in Hirtovimi smučmi a se je za to sezono že odločil, da ostane na starih. Walter Steiner je ostal pri naših smučeh in se je na turneji uvrstil na naslednja mesta: Oberstdorf s padcem 14. mesto Garmisch 1. mesto Innsbruck 3. mesto Bischofshofen 2. mesto Skupna uvrstitev turneje 2. mesto. Na turneji je presenetil zahodni Nemec Grosche, ki se je uvrstil takole: Oberstdorf 7. mesto Garmisch 8. mesto Innsbruck 11. mesto Skupna uvrstitev turneje 7. mesto. 47 % skakalcev je tekmovalo na naših smučeh, 44 % pa s smučmi znamke Popa. Skupno je nastopilo 96 tekmovalcev. Na tej turneji so si naše smuči pridobile lep sloves, ne le zato, ker je z njimi tekmovalo toliko skakalcev, ampak tudi zato, ekr so se uvrstile v sam zmagovalni vrh. Japonec Akimoto Kozukl že dve leti na naših smučeh Turneja treh dežel Smučarski skoki v Trbižu, Beljaku in Mariboru Te turneje se je udeležilo manj članov. Nekaj jih je namreč odpotovalo na Japonsko, nekaj pa trenirat na večje skakalnice. Priprav-lali so se za svetovno prvenstvo, ki je bilo od 16. do 24. februarja v Falunu na Švedskem. Tako je na turneji treh dežel nastopilo 11 mladincev in 58 članov. Snega je bilo ravno toliko, da so prireditelji lahko pripravili skakalnice. Le v Mariboru so ga morali navoziti iz okolice, ker je dan po-preje v spodnjem delu pihal jug. V dnevnem časopisju ste verjetno zasledili dosti pisanja o tem ali bo v Mariboru tekma ali ne, ker so povečevali skakalnico. Ko so prišli skakalci v nedeljo dopoldne ob 9. uri na trening, so delavci v resnici še varili stolp. Ob 10. uri se je za- čel trening in vsak skakalec je enkrat skočil. Nato pa so sklenili, da je ni treba podaljšati. Konec koncev pa je tekmovanje še istega dne popoldne dobro uspelo. K temu so nemalo pripomogli številni gledalci, saj se jih je zbralo okoli 10.000. Za primerjavo naj samo navedemo, da jih je bilo v Trbižu ob taki priložnosti le 500, v Beljaku pa 1000. Rezultati: Skupna uvrstitev mladincev: 1. Innauer, Avstrija 2. Lipburger, Avstrija 3. Curtler, Avstrija 4. Wagner, Avstrija 5. Zupan, Jugoslavija 6. Koch, Avstrija 7. Turk, Jugoslavija 8. Križaj, Jugoslavija 9. Kaizer, Jugoslavija 10. Cuznar, Jugoslavija 11. Tršar, Jugoslavija (Nadaljevanje na 4. strani) Turneja... (Nadaljevanje s 3. strani) Z veseljem lahko ugotovimo, da so prav vsi mladinci skakali z Elanovimi smučmi. Skupna uvrstitev članov: 1. Klimenko, Sovjetska zveza 2. Schvvabl, Avstrija 3. Stefančič, Jugoslavija 4. Wanner, Avstrija 5. Prelovšek, Jugoslavija 6. Mesec, Jugoslavija 7. Gratzer, Avstrija 8. Balcar, Češkoslovaška 9. Demšar, Jugoslavija 10. Pudgar, Jugoslavija Na naših smučeh Elan Fiberglas je skupno tekmovalo 78 °/o skakalcev, na smučeh znamke Poppa 18 odstotkov, ostali pa na smučeh Hirt in Sokol. Čeh Matauš skače že 6 let z našimi smučmi Nekaj iz poslovnega poročila 1973 Problematika zaposlovanja Pri zaposlovanju nove delovne sile v prvi polovici leta nismo imeli težav, čeprav so delavci odhajali iz podjetja-. V proizvodnji namreč nismo potrebovali novih delavcev. Težave pa so nastopile v drugi polovici leta, ko je proizvodnja pričela naraščati. V juliju in avgustu smo delovno silo še nekako nadoknaditi z dijaki, ki smo jih pogodbeno zaposlili med šolskimi počitnicami. Večje težave pa so nastopile šele po 1. septembru, ko so dijaki odšli in ni bilo mogoče takoj dobiti ustreznega nadomestila. Delavci, ki nam jih je Zavod za zaposlovanje pošiljal, so prihajali počasi in poleg tega nekateri izmed njih dela sploh Promet s prevoznimi sredstvi Podjetje je za prevoz na delo in z dela prispevalo 394.008,80 din Manj prispevek delavcev 84.325,00 din Skupaj stroški podjetja 309.683,80 din Od poprečno zaposlenih 717 delavcev se jih je na delo v podjetje vozilo 457 ali 64 %. Delavci so krili stroške prevoza 22 °/o. Prispevek podjetja se je v primerjavi z letom 1972 povečal za 26.486,20 din. Prispevek delavca je znašal na mesec 20 din. V poprečju je mesečna vozovnica stala 76,50 din na osebo. Promet z osebnimi avtomobili: Stroški osebnega avtomobila Citroen so znašali Tuje storitve Stroški osebnih avtomobilov članov del. skupnosti Skupaj 107,457,60 din 72.816,35 din 178.669,85 din 358.943,80 din S službenim osebnim avtomobilom je bilo opravljenih 57.273 km, 1832 rednih ur in 724 nadur. Cena za km je znašala 1,88 din, vrednost opravljene ure pa 42,04 din. Celotni stroški so se v primerjavi z letom 1972 zvišali za 61.342,54 din ali 8,3 %. Stroški naše Smučine v letu 1973 Tovarniški časopis »Naša smučina« je v letu 1973 izhajal že dvanajsto leto. Izšel je redno petnajstega v mesecu, oz. na dan izplačila osebnih dohodkov. 9 številk je imelo po 6 strani, tri številke pa zaradi preobsežnosti gradiva po 8 strani. Tiskal je Gorenjski tisk v nakladi vsakokrat po 1000 izvodov. Naša smučina je obravnavala aktualnosti v podjetju in okolici. Pretežno je posredovala delo samoupravnih organov in drugih političnih organizacij ter rezultate go- spodarjenja. Razlagala je interne akte, predpise in navodila, poročala o šahu, športu in o drugem. Čeprav je v glavnem zajemala v svojih poročilih vse interne spremembe in dogajanja, ni uspela močneje aktivirati dopisniške mreže direktno iz proizvodnje, t. j. z delovnih mest. Uredniški odbor je poleg urednika, lektorja in fotografa štel še tri člane, od katerih je bil eden tudi član kolegija podjetja. Sestav odbora je bil sicer dober, vendar bi bilo nujno, da bi močneje usmerjal tematiko lista še pred izborom gradi- va. Problematično je tudi dejstvo, da vseh članov odbora ni moč vedno angažirati zaradi službene odsotnosti ali njihovih poklicnih obveznosti. Nagrajevanje dopisnikov, urednika in lektorja je bilo v skladu z ustreznim pravilnikom. Skupaj je izšlo 12 številk na 78 straneh ali 12.000 izvodov. Zaradi majhne naklade je časopis razmeroma drag. Dejavnost Bruto % Prispevki 5.301,60 8 Uredniški hon. 9.614,25 14 Lektorski hon. 2.673,75 4 Gorenjski t. 49.951,00 74 Skupno 67.540,60 100 Tako je cena izvoda 5,63 din. Usluge tiskarne so se že v decembru povečale za 53 °/o, tako da je pričakovati v naslednjem letu povečanje stroškov. Obrat družbene prehrane niso hoteli sprejeti z ozirom na začasno zaposlitev ali pa jim delo ni ugajalo. Nekaj je bilo tudi takih, ki so delo sprejeli, pa so ga kasneje samovoljno zapustili. Večje težave imamo tudi s kvalificirano delovno silo lesne in kovinske stroke, ker ni mogoče dobiti ustreznega nadomestila za te delavce, ki odhajajo iz podjetja. Problematično je tudi stanje glede vajencev. Letos nismo dobili nobenega vajenca, čeprav smo potrebo javili Zavodu za zaposlovanje, tako kot vsako leto. Pismene urgence smo poslali tudi zavodoma na Jesenicah in v Radovljici. Vsestransko tako primanjkuje delavcev, ne le kvalificiranih ampak tudi nekvalificiranih, ki bi se lahko zaposlili v našem podjetju. V letu 1973 je obrat izdal 98.728 toplih obrokov in 13.707 kosil V primerjavi z letom 1972 je število obrokov ponovno upadlo za 4.381. Na zmanjšanje je prav gotovo vplivala tudi fluktuacija delovne sile. V obratu družbene prehrane se je prehranjevalo 374 delavcev ali 52 °/o. Pri kosilih je zaslediti manjši padec, saj je hodilo na kosilo 52 delavcev ali 7 %. Za kritje stroškov v obliki dotacije iz sklada skupne porabe je podjetje v letu 1973 prispevalo 736.601.— din ali 354.723.— din več kot leta 1972. V primerjavi z lanskim letom pomeni to za 52 % več. Iz podatkov je razvidno, da stane topli obrok v povprečju 9,86 din, od tega pa delavci prispevajo samo 2,40 din ali 24,40 %. S tem še ni pokrit material za porabljena živila, ki stane za obrok povprečno 6,67 din. za kosilo pa 13,60 din. Podjetje prispeva torej poleg ostale režije za topli obrok še 7,46 din ali 75,60 %. Mesečna dotacija znaša 61.375 din, na zaposlenega 85,70 (povprečje zaposlenih 716) in 165,50 din na povprečno število delavcev, ki se hranijo v obratu. Kot kaže izračun, so se v tem letu izredno povišale cene prehrambenih artiklov, prispevek delavca za topli obrok pa je ostal na lanski višini. Občasne kontrole, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, pričajo, da so topli obroki vedno bolj kalorični kot bi bilo potrebno. Po eni strani so premastni in tudi preobilni. Ta ustanova je tudi že ugotovila, da so topli obroki v našem obratu v primerja- vi z drugimi tudi dovolj raznoliki. Vlasta Vidic Samoupravni oz. splošni akti, ki so veljali v letu 1973 1. Statut podjetja 2. Pravilnik o delitvi čistega dohodka 3. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov 4. Pravilnik o delovnih razmerjih 5. Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih 6. Pravilnik o varstvu pri delu 7. Pravilnik o požarno varnostni službi 8. Pravilnik o denarnem nadomestilu o koriščenju letnega oddiha 9. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in financiranju gradnje stanovanj Elanovim delavcem 10. Pravilnik o poslovanju obrata družbene prehrane 11. Statut inštituta 12. Pravilnik o organizaciji in delu službe zavarovanja Obvestilo Želimo, da bi bilo uvajanje koordiniranega krmiljenja kakovosti uspešnejše. Zato smo pripravili seminar o UPORABI STATISTIČNE MATEMATIKE ZA RAZISKAVO PROIZVODNEGA PROCESA Tovariši Jerala Vinko ing. Milatovič Ivan Škofič Florijan Globevnik Darko Jagodic Stanc Vehovec Marjan Volčanšek Anton Cufer Filip Ilc Juriča Rebernik Franci so seminar redno obiskovali, pravilno izdelali vaje in uspešno opravili zaključno raziskavo. SEMINAR SO Z USPEHOM KONČALI • Ostali, ki so redno obiskovali seminar, morajo vaje in zaključne raziskave predložiti najkasneje v marcu. Vodja seminarja Krmpotič Mladen, dipl. ing. Predavatelj Kozina Lotar, dipl. ing. 13. Načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 14. Program za postopen prehod na 42-urni delovni teden 15. Pravilnik o sprejemu pripravnikov na delo 16. Pravilnik o neposrednem upravljanju in o delu organov podjetja Elan 17. Pravilnik o knjigovodstvu 18. Pravilnik o načinu, oblikovanju cen za proizvode in storitve in o pogojih za prodajo proizvodov in opravljanje storitev 19. Pravilnik o zaščiti in tajnosti 20. Pravilnik o narodni obrambi 21. Poslovnik o štipendiranju 22. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest Zakon o davkih občanov Komisija za ugotavljanje izvora premoženja SOb Radovljica, se je obrnila na naše uredništvo s prošnjo, da objavimo ponovni poziv občanom, naj prijavijo svoje premoženje. Glede na dejansko premoženje občanov je namreč prispelo na SOb vse premalo obvestil o premoženjskem stanju. Vse obveznike, ki še niso oddali svoje prijave, prosimo, da to storijo čimprej. Poziv je bil objavljen v časopisu »GLAS« št. 11 z dne 9/2-14 Občni zbor gasilskega društva v podjetju 9. 2. 1974 je bil v podjetju občni zbor IGD — Elan Begunje. Občni zbor je začel predsednik društva tov. Resman Andrej, ki je najprej pozdravil predsednika občinske gasilske zveze tov. Klinarja, sektorskega poveljnika tov. Legat Nika, predstavnike sosednjih društev, nadalje predstavnike vodstva podjetja in organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Po izvolitvi delovnega predsedstva so vsi prisotni najprej počastili z enominutnim molkom spomin 3 tragično preminulih članov. Po izvolitvi organov občnega zbora so podali poročila o delu društva predsednik tov. Resman, tajnik tov. Zajc, poveljnik tov. Mikič in blagajnik tov. Hrovat Vida. Iz poročil je bilo razvidno, da je gasilsko društvo v podjetju v letu 1973 delovalo zelo aktivno in ponovno zaključilo leto 1973 z uspehom. Tudi poročilo nadzornega odbora je pokazalo, da je bilo poslovanje društva v preteklem letu zelo uspešno. V sami razpravi so sodelovali predstavniki društva, družbenopolitičnih organizacij ter zastopniki občinske gasilske zveze. V svojih poročilih so obravnavali pomen gasilske organizacije v naši družbi, pozdravili so uspehe gasilskega društva v podjetju in zaželeli, da bi bili ti uspehi enaki tudi v naslednjih letih. S strani vodstva podjetja je bila dana gasilskemu društvu vsa podpora in tudi zagotovilo finančnih sredstev v bodoče. tov. Franci Kolman in Janez Gašperin. Člani TVD Partizan so se udeležili raznih občinskih tekmovanj v atletiki in krosu ter krosa v republiškem merilu. Zelo pomembne rezultate pri tem je dosegel tov. Franci Kolman. Člani Partizana so sodelovali tudi pri izgradnji zimsko-športnega centra Krpinj, katerega uspešno vodi tov. Julij Arh. S turističnim društvom so sodelovali pri postavitvi bifeja. Seveda pa nas to leto čaka še veliko dela, ki ga bomo opravili le s skupnimi močmi. Posebno pri- Pred zaključkom občnega zbora je predsednik obč. gasilske zveze izročil spričevalo za opravljeni izpit gasilskega podčastnika tov. Resman Marjanu in mu obenem čestital. Spričevala so prejeli tudi tov. Šiška Alojz, Kapus Stanka in Cimerman Marija za opravljeni izpit gasilca. Po občnem zboru je bila za vse udeležence pogostitev v obratu družbene prehrane Elan. Ob zvokih glasbe so člani gasilskega društva in gostje proslavili uspešen zaključek preteklega leta. znanje pri izgradnji Krpinja zasluži dipl. ing. Bojan Marinšek. Visoko cenimo njegovo požrtvovalno delo, kajti brez njega prav gotovo ne bi bilo takega napredka. Prav tako se zahvaljujemo upravi tovarne Elan in Inštitutu tovarne Elan za vso pomoč pri nabavi opreme, posebno pa za razumevanje za izgradnjo športnega centra Krpinj. Dobro se zavedamo, koliko je pridobil kraj Begunje s tem centrom, največ pa seveda sama mladina in ljubitelji smučanja. Franc Cvenkelj Letni obračun dela TVD Partizan Begunje Iz poročila predsednika Vsa dela so bila razdeljena na tri področja: 1. Zimska dejavnost 2. Dejavnost preko celega leta 3. Gradnja športnih naprav v Kr-pinju. Lahko rečemo, da je bila zima 1972/1973 zelo radodarna. Skoraj dva meseca ostrega mraza nam je omogočilo, da smo lahko organizirali razna medklubska, občinska in sindikalna tekmovanja, ki so bila zelo uspešna. Njihova organizacija je temeljila v glavnem na prostovoljnem delu. Vsako tako tekmovanje terja od organizatorjev ogromno truda in dobre volje, saj se je vsakega udeležilo od 100—150 pa tudi do 200 tekmovalcev. Javna zahvala gre tov. Muleju kot šefu prog in njegovim sodelavcem za odlično pripravljene proge, tov. Otonu Mencingerju kot šefu kontrol s sodelavci, sodniškemu zboru na štartu in cilju s tov. Arhom na čelu in članom gasilskega društva tovarne Elan. Koliko trdega dela je vloženo v vsako tekmovanje, ve samo tisti, ki aktivno sodeluje pri organizaciji že omenjenih tekmovanj. Že vsaka najmanjša napaka je lahko usodna za dober glas organizatorja. Lahko pa rečemo, da smo si po večletnem trdem delu že priborili ime dobrega organizatorja celo v republiškem merilu. Ker smo že pri tekmovanju, spregovorimo tudi o uspehih in neuspehih naših tekmovalcev. Najbolj uspešna tekmovalca v pretekli sezoni sta bila Aleš Mulej in Lado Mikič. Glede na današnjo konkurenco v alpskem smučanju pa bo treba še veliko trdega dela, če se bosta hotela uvrstii na boljša mesta. Je pač tako, da so zahteve vsako leto večje in samo celoletni trening z veliko dobre volje posameznika lahko prinese boljši uspeh. Odkrito moramo priznati, da premalo dajemo na razvoj tekmovalcev. Imeli smo nekaj talentiranih tekmovalcev kot npr. brata Krivic, Gorzeti, Gašperin itd. Toda v preteklih letih smo posvetili večjo pozornost razvoju športnih naprav, predvsem izgradnji zimsko-športnega centra Krpinj. Kljub temu pa ugotavljamo, da smo ubrali pravilno pot, kajti brez športnih objektov si ne moremo zamisliti dobrega treninga. V času semestralnih počitnic je bil organiziran smučarski tečaj za šolsko mladino, ki se ga je udeležilo prek 80 tečajnikov. Tečaj so uspešno vodili: ing. Gabrijel Perko, Tine Mulej, Julij Arh, Franci Pohar, Angelca Kemperle, Franc Cvenkelj in Boštjan Perko. Občinska zveza za telesno kulturo Radovljica je organizirala tečaj za smučarske vaditelje na Voglu. Udeležila sta se ga Franci Kolman in Bogdan Finžgar. Ravno tako je občinska zveza za telesno kulturo Radovljica organizirala tečaj za smučarske sodnike, katerega so se udeležili Oto Mencinger, Francka Strgar, Majda Košir in Stane Jagodic. Dejavnost preko celega leta ne uspeva najbolje. Praktično nimamo človeka, ki bi se intenzivneje ukvarjal z mladino, čeprav smo si kar dobro uredili igrišče — v glavnem s prostovoljnim delom. Prav na tem področju pa bo moral novi upravni odbor resno poprijeti za delo in dobiti človeka, ki bo preko poletja intenzivneje delal z mladino. Delno sta vodila suhe treninge v jeseni Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva V razpisnem roku prijavljamo svojo ekipo za XV. republiško tekmovanja v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev: 5 članov — veleslalom 5 članic — veleslalom 5 članov — teki 5 članic — teki ker smo izredno zainteresirani za tovrstno že tradicionalno tekmovanje delavcev teh strok. Obenem pa energično protestiramo proti absolutno previsoki startnini od 350.— do 400.— din od prijavljenca, ker ta znesek večkratno presega efektivne stroške prireditve. Zavedamo se, da moramo sami pokriti stroške tekmovanja. Zavedamo pa se tudi plemenitosti tovrstnega športnega srečanja delav- cev, zato tembolj obsojamo vsak poskus zaslužkarstva na naš račun. Za primer naj navedem, da bodo Bohinjci organizirali republiško tekmovanje veteranov na istem mestu s startnino 100,00 din z večerjo vred, pa bodo še nekaj zaslužili. Kje je tu primerjava? Strokovno izredno dobro poznamo delo za priprave tovrstnih tekmovanj, zato je naše nezadovoljstvo tem večje. Zato veljajo prijave naših tekmovalcev le pogojno, če se startnina zniža na primerno višino. V nasprotnem primeru se tekmovanja iz protesta ne bomo udeležili. Pozdravljamo Vas, Predsednik SSD Elan Slavko Knafelj Munchenskl športni sejem — za Elan zelo uspešen Izumi — izboljšave Komisija za izume in tehnične izboljšave je na zadnji seji predlagala upravnemu odboru, naj nagradi naslednje avtorje vlog: št. 126 — Sitar Roka s 600 din (povečanje kapacitet v sušilnici) št. 142 — Kos Marjana s 350 din (montaža plastičnega profila) št. 145 — Potočnik Pavla in ing. Vrečko Maksa, vsakega po 50 din (vlivek za PU smuči) št. 146 — Kunčič Janeza s 100 din (izboljšava na stiskalnicah) DS podjetja je namreč na zadnji seji sklenil, da lahko komisija sama nagradi avtorja perspektivne vloge z vsoto 100 din, še preden pride do realizacije vloge. Omenjena vsota pri končnem izračunu odškodnine ne bo odbita. Predsednik komisije Maks Vrečko, dipl. ing. Na pustno soboto uspel karneval v Begunjah NA PUSTNI TOREK PA SO FANTJE IN DEKLETA »VLEKLI« PLOH Letos je bilo predpustno razpoloženje v Begunjah dokaj živahno. Na pustno soboto je bil pod vodstvom TVD Partizan zelo uspel karneval, na katerem je sodelovalo kar 17 skupinskih mask in veliko števi- lo otroških in odraslih individualnih mask. S karnevalskim sporedom so prebivalci Begunj in okoliških vasi hoteli prikazati probleme kraja predvsem gradnjo nove šole, ureditev otroškega varstva in prevoze na delo. Žirija je izbrala in nagradila sledeče skupine: 1. Nagrada: Kopali smo za novo šolo — dobili smo nafto 2. Nagrada: Avtobus, Podgora — ex—press 3. Nagrada: Otroški vrtec 4. Nagrada: Begunjska šola na prostem 5. Nagrada: Hokejisti 6. Nagrada: Kozaki Poleg teh so bili nagrajeni tudi posamezniki. Prireditev si je ogledalo blizu 2.000 gledalcev. Kadri februar 1974 Zaposlili so se: Beravs Niko — strojni ključavničar v pomožnem obratu Medvešek Vid — NK delavec v obratu smuči Potočnik Marjana — NK delavka v obratu smuči Novak Stjepan — NK delavec kot vratar v kadrovsko splošnem sektorju Hergouth Marko — PK mizar v lesnem oddelku Pungerčar Cvetko — NK delavec v pomožnem obratu Justin Janez — NK delavec v pomožnem obratu Zerovnik Marjana — pripravnik VS v prodajnem sektorju Resman Bernardka — KV šivilja kot operater na luknjaču v ERC Topič Bosa — NK delavka v razrezu lesa Maneva Denica — NK delavka v obratu smuči Gičeva Ubavka — NK delavka v obratu smuči Petrovič Jovanka — NK delavka v obratu smuči Bokun Danica — NK delavka v obratu smuči Inštitut Elan: Djordjevič Drago — NK delavec v prototipni delavnici Kozinc Boris — strojni tehnik kot konstruktor v Inštitutu Zahvale Ob svojem odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za darilo in iskrene besede. Vaša Minka Kokalj Ob izgubi moje drage mame: Katarine Jalen se zahvaljujem vsem sodelavkam-cem lakirnice, ki ste z mano sočustvovali, izrazili sožalje ter podarili lep šopek cvetja na grob moje mame. Vsem iskrena hvala. Žalujoča hčerka Tilka Jauh z družino Lovru Kalanu v slovo Črna zastava na tovarniškem drogu nam je sporočila žalostno vest, da je preminul član kolektiva Elan. Da, bil si član kolektiva od leta 1947 do 1956 ali polnih 9 let. Vestno si opravljal mizarska dela v oddelku za razrez lesa, od koder si tudi odšel v zasluženi pokoj. Bil si vzgle-den delavec, skromen in pošten in si le v prvih letih ustanovitve pomagal Elanu k napredku in razvoju. Tudi kot upokojenec si obdržal kontakt s podjetjem, v katerem si si nazadnje zaslužil svoj trdi vsakdanji kruh in si bil z nami vred vesel vsake izboljšave v tovarni in njene dograditve. Zdaj nas zapuščaš in ni nam vseeno. Hudo nam je ob izgubi tako dobrega tovariša in delavca. Naj ti bo lahka domača zemlja Sodelavci »AU-Ben-Cufank Paša« s kamelo na sprevodu Delovno razmerje so prekinili: Turk Miroslav — ključavničar v Jančar Franc — transportni de- pomožnem obratu — po sporazumu lavec v pomožnem obratu — po Meterc Janez — ključavničar v sporazumu kovinskem oddelku — po sporazu- Vondruška Josip — ključavničar mu v kovinskem oddelku — v poskus- . Deželak Breda — pomožni prodanem roku jalec v trgovini — iztek pogodbe Pogačar Franci — transportni de- Razpet Nada — priučeni ročni lavec v pomožnem obratu — po delavec v obratu smuči — samo-sporazumu voljno zapustila delo Valjavec Janez — pomožni skla- Kokalj Marija — delavka v SGI diščnik telovadnega orodja v skla- — P° sporazumu dišču telovadnega orodja — po spo- Tomažin Jože — konstruktor v razumu pomožnem obratu — po sporazumu Todorovič Bosiljka — pomožni Inštitut Elan: razrezovalec lesa v razrezu lesa — Bancej Sonja — PK delavka v samovoljna zapustitev dela Inštitutu — po sporazumu Program hokejskih tekem »B« skupine v Ljubljani DATUM TEKME CENE sedeži stojišča 21.3. 10.00 ZRN - NOR 10.— 5.— 21.3. 13.30 ROM-NIZ 20.— 10.— 21.3. 17.00 ZDA-JAP 30.— 15.— 21.3. 20.00 JUG-AVS 50.— 25.— 22.3. 17.00 NOR-NIZ 20,— 10.— 22.3. 20.30 JUG - ZDA 50,— 25.— 23.3. 17.00 AVS- ROM 20,— 10.— 23.3. 20.30 JAP - ZRN 30.— 15.— 24.3. 10.00 ZDA-NOR 10.— 5,— 24.3. 13.30 JAP - NIZ 20,— 10.— 24.3. 17.00 AVS- ZRN 30.— 15.— 24.3. 20.30 JUG - ROM 50.— 25.— 25.3. 17.00 ZDA - NIZ 20,— 10.— 25.3. 20.30 JUG - NOR 50,— 25,— 26.3. 17.00 JAP -AVS 30,— 15.— 26.3. 20.30 ZRN- ROM 30.— 15.— 27.3. 10.00 ZDA-AVS 10.— 5,— 27.3. 13.30 NIZ - ZRN 20,— 10.— 27.3. 17.00 ROM-NOR 20.— 10.— 27.3. 20.30 JUG - JAP 50.— 25.— 29.3. 10.00 AVS - NIZ 10.— 5,— 29.3. 13.30 NOR - JAP 20,— 10.— 29.3. 17.00 ZDA-ROM 30,— 15.— 29.3. 20.00 JUG-ZRN 50,— 25,— 30. 3. 10.00 JAP - ROM 10.— 5,— 30.3. 13.30 AVS- NOR 30.— 15,— 30.3. 17.00 JUG - NIZ 50,— 25.— 30.3. 20.30 ZDA-ZRN 30.— 15,—