ARHIVI XIX 1996 članki in razprave 72 Dežfflii odbor Druga polovica 19 stoletja je čas, ko sta agrarna in tehnična revolucija povzročili zalon fevdalizma m razcvct kapitalizma, nastali so novi družbeni sloji, politične stranke, prebuja'! seje začela nacionalna zavest. Na območju monarhije so fim spremembam sledile tudi upravne, Za to obdobje je značilno, da se je polog državnega aparata, ki jc upravljal dežele v imenu dunajske vlade in ministrstev, razvila se tako imenovana deželna avtonomija, Z reorganizacijo državne uprave, s februarskim patentom '26. februar 1861 je dobila hpb:1,bliska monarhija tisto upravno strukbiro, ki kg jc ohranila tja ao konca obstoja monarhije. Z omenjenim pjtentom so bili nkrnjeni deželni kanovi, k, so že dolga leta životarili, njihovo premoženje in področje dela je prevzel deželni zbor n njegov izvršilni organ deželni odbor. Na Kranjskem jc po letu 1861 predstavljal avtonomijo nt» deželni ravni Deželni zbor m odbor za Kranjsko. Orga nzaeijo in delo Deželnega zbora in od-j_-a sla določala Deželni red za vnj\odino Kranjsko1 in Dežclnozborski volilni red za voj vodino Kranjsko.3 Natančneje pa sla urejala poslovanje zbora in ttdbora Opravilni red deželnega zbora voj vodstva Kranjskega in Opravilni rod deželnega odbora.4 Ohranjeno arhivsko gradivo Deželnega zbora J1 'xJbora, ki ga hr;:m Arhiv Republike Slovenije, k;i/c na izredno visok nivo takratnega pisarniškega poslovanja, hkrati pa je s svojo bogato vsebino odsev takratnega družbenopolitičnega in ^ospaclarskega življenja na Kranjskem. Je edino arhivsko gradivo avtonomnega organ» na deželni r'rvni, ki ga hrani nek slovenski arhiv, saj jc -Tliivsko gradivo enakih avtonomnih organov ^lajerskc. Goriške in Prekmnrja v avstrijsk h. Hulijanskih in madžarskih arhivih, saj so imele omenjene dežele, razen Kranjske,1 svoja dc zel na glavna mestu m z njimi tndi upravna src-"ls< i z-jnaj današnji' državne meje. -tvclni ™il /a viijviHlInn Kranjskii; RC-1), IHiil/Jl) (2(i. fchm;ir tsr-1). RCIt. IM7.1A11) in 41 {2. npril 1H7.1): 2 -GU. [">flK/-l {2(i. avansi IWH). »"lui/burski vulilni rcil /a vnjs-iMlinii KrjnjskiV-LSi); ^ 1 GU. iyoii/i.*i (2(i. avansi Px.mi Opnivilni rcil ilc/clnc^ii /lmr:i vnJviKlinc Kranjski: je bil i/il.in nil ¡"'ill/i^i i kocini l/hnrskili Alcpiiv, in sicer 2K. in 2'J. j.inll-4 arja I KM, naln IV i iklnhra 1 HfiK in Aiilnii 2(i. ;iv^usi;i 1'X1K npnivilna rcil:i mllnira sla bila i/ilana indi n;i piHlI.-i^i ilc/clnd/liiirskih sklcpnv, in me« prvi II. in 13. Teh-^■[i IfffO (Obravnave, 2., t.1. in l-t seja) in drugi II. ifc-«mlini 1WJ (Obravnave, .17). Fond Deželnega zbora in odbora v* Kranjsko ie najobsežnejši in najbolje ohranjen fond nekega urada deželne avtonomije, obsega 404 knjige in 2260 tehničnih enot spisovnrga gradiva Skupaj ic to 280 tekočih metrov gradiva za obdobje 1861-1918. O Deželnem zboru za Kranjsko, deželnih dnancuh in premoženju ter pisarniškem pnslova nju urada deželnega odbora je bilo že mnogo n tipkanega tako v Kroniki kot v Arhivih,3 zalo bo v leni prispevku več o samem deželnem odboru, njegovem delovanju, uradih in uradnikih. Položaj, področje in (način poslovanja dežel nega odbora je določal že omenjeni deželni red, natančnejše določbe pa jc vsebovalo navodilo za poslovanje deželnega odbora, ki je bilo sprejeto z dcželnozborskim sklepom 11. februarja 1863. Nov poslovnik pa jc h.l sprejet 16 januarja 1908. Staro navodilo za poslovanje deželnega odbora in nov poslovnik sta se razlikovala le deloma po vsebini, predvsem pa po številu poglavij in para grafov/' Stiiro n uvod i Id je imelo 28 paragrafov n je bilo razdeljeno v dve poglavji. Nov pitslovnik je imel 59 paragrafov in jc bil razdeljen v tri poglavja. Oba sla v svojih paragrafih vsebovala navodila o sestavi, delovanji! in poslovanju odhora. lo daje bil novi poslovnik obsežnicši in natančnejši v svojih navodilih, Po vseh treh omenjenih akiih jo hil deželai odbor upravni in izvršni organ deželnega zbora, ki mu jc predsedoval deželni glavar. Od tod so izhajale tudi njegove naloge in dolžnosti Sprva jc odbor štd le štiri člane, po spremembi deželnega reda leta 1908 pa sc ;e njihovo število povečalo na pet članov.7 Vsi deželni odborniki so stanovali v Ljubljani ¡rt iz deželnih sredstev prejemali letno odškodnino, ki jo jc določil de ' Jelka Mclik, Kranjske ilcicluc finance, Krnnika 2I/I!>73. Mr. IfiO-lfiS; Dc/elm i glavarstvu in ilc/cini .nlhnmiki na Kranjskem IHfil-lDIK. zgrnillvinski Oasnpis mY)lA, Ir. K5 W; Skladi k-anjske^a ileiclncga pmnnicnjj Kr i mika 24/197(i. Mr. I (V5-171. •S. S., Dc/cIni vlKir in i dhnr /j Kranjski i, Arhivi XI/1 -7, Lji bljana l'>iiK, sir. (i7-70; Grailivn Kranjskega dc/clncga ikIImitj in leln l'Jl K, Arhivi Xll!/r2, Ljubtjana 1«! Mr. clncgii rtila iu v S I piisliivaika. 46 Članki in ra/prave ARHIVI XIX 1996 žoln. /hor.K Delokrog odbora ji natančneje obravnaval Poslovnik v posebnem drugem poglavju." Kol organ deželnega /bora je hi I odbor dolžan varovali uslavne pravice in cclovitcsl dežele, skrb no upravljali .n braniti deželno imovino sklade m zavede, ki so mn bili izročeni v varstvo. Vodil m nad/iral jo uradnike, oficialc, sluge in drngr. uslužbence, ki so mu bili podrejeni.10 Deželni odbor je h,I /boru odgovoren /a vse naloge, ki mu j h je ta zaupal.11 Deželni adbor je imel natančen pregled nad vso deželno imovino, zaradi preglednosti le-te je sestavljal in vodil inventarje. Vzdrževal je vsa deželna poslopja jih po potrebi dajal v najem in |ib protipožarno zavaroval.12 Nadzoroval je hlagrjniško poslovanje in ski bel za blagajniško gotovino ter ostanke, ki jih je nalagal in varoval. V njegov delokrog je spadalo tudi deželno knjigovodstvo. Vsako leto je odbor podal računsko poročilo o gospodarjenju ■/ deželnim imetjem, z depoziti in posameznimi skladi, ker mu je bilo zaupano gospodarjenje z deželnim imetjem, skiadi in zavodi. Pri gospodarjenju z deželnim premoženjem je bil odbor vezan na proračun, ki gaje potrdil zbor na svojih vsako le t n h sejah, hkrati pa je bil deželni odbor pooblaščen, da ie v nujnih primerih lahke porabil 1000 gld. (kasneje h0i)0 K), vendar je mora i dobit potrditev deželnega zbora na naslednjem zasedanju Z novim poslovnikom je lahko deželni odbor na lastno odgovornost prekorači! proračun, vendar je moral kljub vsemu dobiti odobritev zbora na naslednji seji. Vsi računski zaključki13 in proračuni14 deželnih skla do v i, j zavodov so morali biti predloženi dežel nemil zboru pred pričetkom deželnoz.borskega zasedanja. S tem so poskrbeli, da so bili podatki c gospodarjenju pravočasno pripravljeni za zase d?,nje zbora. Le pri gospodarjenju s skladom zemljiške od veze in s skladi oslaiih deželnih zavodov je bil odbor vezan na vel javne (starejše) zakone.1* Deželni odbor je prevzel skrb luui za nekdanja zastopstva stanov in stanovskega odbora, ki niso prešla v roke drugih organov ali so prenehala delovati, zaradi družbenopolitičnih spre- V 5 15 dc>clrc£.i rcila in v 5 5 poslovnika. V 55 K di> 32 Opravilnega rci'a je nbravnavan iklittrog ihI-bfirj. Navadila .so področje delovanja odbon ubravnavala v prvem poglavju v § 1 do 17: 55 K. 9 in 10 Opnvilnega reda usire/ajo po vsebin. 55 27. 1.3. iX. 20 29 Deželnega reda - ' V Ji. 5 in 9. 5 poslovnika. 11 V 26. 5 deželnega rcila in v '). i poslovnika. 12 V 10., 11., 12. $ poslovnika. Računski zaključki si) mi.rali bili narejeni ti preteklo Icio do mesce,- marca - puslovnik § 12 4 Proračun je moral bili pripravljen najkasneje dn nk:obra periodičnega lela ■ posiovnik 5 t? 15 §§ 13. 14. 15 Opravilnega reda usCre/jji, Sf 30 31 in 26 ilc /finega reda. memh.16 Odbor je pripravhal vse, kar jr. bilo potrebno, za seje deželnega zbora hkrati je skrbel, opremil in vzdrževal prostore, .o sieer za seje zbora in za podrejene urade.[ O deželnih stvareh je poročal zboru in je bil hkrati upravičen d;,jati predloge in nasvete za deželne zakone,sa; je zastopal deželo v vseh pravnih stvareh.1l i deželnemu glavarju.211 Tako so lahko pravo ■arno urediN poslovanje, da ni prišlo do zastojev. * čaMi odsotnosti so odbornike nadomeščali namestniki. Za lažje opravljanje nalog, ki so bile zaupane 'boni. so bili pri odboru uradi, ki so luli neposredno podrejeni deželnemu plavarjii, v Skozi čas se je delokrog deželnega odbora Slri M z njim pripadajoči uradi. Ti so bili: pi-arna - tr.jništvo. pomožna pisarna, deželno raču-no1, odstvo. deželna hlag.-ijna, deželni stavbni 'Jraa. prisilna delavnica, deželni dobrodelni uradi, d.;žclni muzej. rani so bili načelno urejeni po veljavnih do 'čoah. ki so veljale tndi za podobne' dr :avne urade. Za boljše delovanje svojih uradov jc odbor Popravil dve navodili Prvo je hilo Na vodile, za Poslovanje deželnih uradov (li. februar 1863), dr^ga pa je bila Službena pragmatika za urad-■-'kc. r)i¡;arniske oficialc in sluge deželnega od-nr* in zavodov, ki so v neposredni deželni npra-Vi lz leta 1908. ft^jt službena pragmntika se jc od slarega navodila za deželne uradnike uslnžbencc razii-kovah glede vsebine in oblike N;ivodi1ii (1863) je imelo 68 paragrafov, razporejenih v dve poglavji. Prvo poglavje jc obse fe»lo sedem oddelkov od 'A. do 31. paragrala), dr»go poglavje pa šest oddelkov (od 32. do 68. P^graía). Nova prugniiitiku jc bila razdeljena na 7 (* Slavij /.«oparagrafi: ■ »dd< lek: spldšnc določbe s paragrafi od I do 3 11 oddelek: nameščanje v deželni službi s paragrafi od 4 do 23 ll]- oddelek: službene dolžnosti s paragrafi od 24 do 44 1 oddelek: službene pravicc s paragrafi od 45 S® 24, 25 in 2fi navodil indijo cnalo ' -chino km 4.). 5 2e n>sii.vnika. 21 'I" S 14 ilc/clnc^a reda, 5 4 poslovnika 2f¡ '' S I -"> tlciclric^a reda, $ 7 poslovnika 5 fil pusldvnika. do 54 V. oddelek disciplinarni predpisi kazni s para grafi od do 12 VI. oddelek: o prenehanju službenega razmerja s paragrafi od do HO Pra 'inatika jc obsegala določbe o nameščanju deželnih uradnikov, pisarniških oficialov, slug, določala o njihovih službenih dolžnostih in pravicah. disciplinskih postopkih in prenehanju službenega razmerja.2' Ta pragmaiika ni veljala za dninarje in za osebe, ki so bile najele za opravil injc začasnih del. Vsi d v.clni uradniki uslužbenci . o bili pud rejeni deželnemu odboru.30 Ti so momli v uradu ■ n zunaj pegn opustiti vse. kar bi utegnilo zmanjšati zanpanjc v nnbove uradovanjc ali spoštovanje njihovega slanu.31 Med seboj so morali uradniki občevati razumno in potrpežljivo. S strankami so morali biti vljudni in dostojni. Deželni uslužbenec ni smel niti posredno niti neposredno spiejemati daril. Uradniki so se stro go držali uradnih ur. v primeru navala strank so morali liradoval; preko uradnih ur.32 Deželni odbor jc izpraznjena delovna mesta deželnih uradov in zavodov na podlagi javnega in internega razpisa objavil v javnih občilih.3" Prosilec, ki se jc na razpis pr javil, jc moral oddati prošnjo z dokazili, da izpolnjuje vse pogoje razpisa.-14 Imeti jc moral vsaj IS let in nc več kol 40.-15 Sprva ni bilo natančnih navodil, kakšno izobrazbo nai In imeli prosilci, vendar jc bilo že v pragm;'.iki natančno določeno, kakšno izobrazbo mora imeti prosilce Konceptni urnd nik j c moral imeti končano pravno in državno-znanstveno fakulteto z, dobrim uspehom, narejen teoretični državni izpit m izpit m\ politično poslovanje ali sodni ¡mit. Odvetniški izp i jc nadomeščal praktični iizpil. Konccplni uradniki, ki so delali kot finančni urndniki. so morali poleg, navedenih teoretičnih iznilov naredili še finančni izpit ki so ga opravljali Indi državni finančni uradi iki. Za praktiku n lu jc zadostovalo, da jc končal pravne Študije in prestal vse 3 državne izp.tc. Meslo dežel n (i ;i inženirju so labko podelili le tislemii. ki jc končal tehnične študije. Izpolnjevati jc moral enake pogoje, kot so b.li potrebni 1 l^rjginalika 1 §. l'rafinalil(i.24.5. " lVagmalika 12. fosiosnik i)d 27 Silo 33. i. '-1 1'cislciviiik IX S. lVaj: lUlika 12. §. Z» pridubilcv dc/clnc službe sprva v navit-ililih ni hilo k.mkrcinih uolniil o razpisanih pc> > ■ )j i 11 : 'ede delovnih nicsl. fra^malika jc vsebovala diiioibo o javnem splošnem nalcCaju. Kasnejta določila ki so jih sprejeli na osmi seji (lciUnega zbora (Ki. januarja 1JOK), p;. m» davoljcvala ludi interni razpis dcliivncga m sla ^ 1'of'ji, ki jih jc moral prosilec izpolnjevali. u> bili navedeni v pragmaliki v para^ratin 4 in 7. ^ t'ra[;ma(ika 4. jj. Kasneje, v Casn Mare Jugoslavije, se jc zaradi daljše življenjske dobe ki meja dvignila nj 60 lel 24 Clank) in razprave arhivi xix §m /.a enako mesto v dr/a v ni stavbni slu/.hi, Z a podelitev nižjega mestn v pis n ostale sislcnvz.iiane prejemke dcželiv.n uradnikom, oll eialoni in slugam. Določal jc tudi nagrade za izvedence in za pomožno osebje, če deželni zbor nt kako drugače sklenil Prosilec, ki jc dob"' delovno mesto, jc ob svoji prvi namestitvi in ludi ob vsakem povišanju ali premestitvi dobil dekret, s katerim mu jc bilo dodeljeno delovno mesto in z njim povezani dohodki.1,1 Mesečne plače so deželni uradniki do- l'iagniaiiU7. 5. l'raj:nialika J. fi. I'mgiifhiifca .1., (i. S. Pr:ij!n>:)lil:i 11 S. NalanencjsC ilnliKbc n pcrsiin.itncin in |)l:i iilncm ' ,Husu ilc/ctnih uiailniknv, iilieiaW in slu ; in | nji (invent pumikanju na višje plačilne slnpnjc jc vschn^al sklep n rcnriiani/aciji ilc/ctnih urailnv tlc/clnc^a /hnra / line If), jami a rja 1%'J. I'ii vsnipu v ilrfclni) slu/hn jc Minul vsak nameščene priseči svnjn /vcslnbn in pnknrsiinu ^spiranN in puklikanli sn pi segli Sclc p bi nadomestile rcmnneracijc in naredile konec prošnjam in neskončnim tožbam /ara Ji ptenizkih plae, saj so bili deželni uradniki prav zaradi njih m zvisanih cen v slabem gmotnem stanju. Deželni uradniki so si ves čas monarhije že leli in seveda tudi pričakovali izenačenje plač z državnim:: uradniki, vendar se ni prav nič spremeni io. Do višjih plač hi bil' upravičeni, saj so imeli enake kvalilikaeije in sposobnosti kot državni uradniki bih pa sL bolj obremenjeni, saj so hi i i poleg vsakdanjih administrativni ■ opravil vsako lelo dodatno nbreinemen s pripravami na zasedanja deželnega zbora. Poleg redne plače je me I vsak uslužbenec z. nastopom službe pravico do nnturiilncgn stilno vnii|ii. Deželni uslužbenci, ki so nž.ividi natnra! no stanovanje, so dobivali le polovico doklad.1' Za strokovna in upravna potovanja so deželni im.dniki na podlagi plačilnih razredov dohivali povrnjene ludi potne stroške, in sicer: 1. plačilni jzred 20 K. II IKK 1H 16 K. IV. - K V. 12 K. VI. 10 K. Vil. S K. VIII. 6 K. Pri potovanjih ecz deželno mejo so zaračunali potne stroške dvojno.41 Tako kot plače in poln; stroški je bila tudi dolžna dopusta, ki ga ¡c vsak deželni uslužbenec imel pravico izrabili v časn od 1. maja do Mi. jicplcmhra, določena na podlagi plači Bil} razredov, in sicer: I, - 11,6 tednov. III ■ IV. 5 tednov, V. - VI. 4 tedne. VII, 3 ledne in Vili. razred le 2 tedna. Deželni odbor je lahko dovolil iislužbcncem tudi daljše dopuste. Seznani dopustov so vodili predstojniki urr, dov. Seznam dopustov jc predložil deželnemu glavarju ravnatelj deželnega urada. Dopuste pa je odobril deželn. glavar. & Ko je deželni uradnik zaključil svoje delovno razmerje je deželni odbor na podlagi njegove prošnje odločil o njegov, začasni ali stalili upokojitvi. Deželni uradniki, njihove vdove in sirote so i me i i pravico do pokojnine oziroma preskrh ni ne v smislu veljavnega pokojninskega pravilnika.46 Deželni odbor je po poslovniku nakazoval svojim prejšnjim uradnikom pokojnine, provizije. 42 IVagmalika 47. 4i Vračillalika 4K. fi. 44 fraft'iiialika.S|. J. I'rajiinalika ^ 52. 4 ( ' hislnvnik 2.S. S in piaginaiika i n pnknjnini. ARHIVI XIX J 996 Članki in razprave začasne ptikujninc in anmciitaujske prislnjh,ne. Vdova in in sirolam pa jc dodeljeval posmrlno ®&lrl, poknjninske, provizi^ske prejemke in vzgojnimi. Glede pokojnin iti ravnanja z njimi je prinesel naljnencj.ia določila pokojn.nski pravilnik. ki ga jc pol rdi' deželni '/bor.47 Poselin« poglavje v pnigmalik je namenjeno disciplinskim predpisom, ki so obravnavani v pa ragrarili od 55 do 71. Deželni odbor [jc vodil Hidi disciplinske pre isk.:ivc.'lx Uradnike, ofieiale in sluge, k. so kršil-"'ll-zbcne dolžnosti, so doletele kužni lili dis-«pli nske knzni. Kužni sta bili opomin in graja. Opomin jc bil izrecen mino in Milil njemu jc hila možna pri-b žha, Graja jc bila pisna. Prizadetemu usltr? hencu pel hila dana možnost, da se opraviči, preden mu je Inla izroccna, I)i>ciplinskc kužni so bile hujše. Ukoru so navadno sledile disciplinske knzni, kol so one nuigočiMui napredovanje, začasna ah stalna np