LETO XIII.
ŠTEV.258.
19.NOVEMBRA I960.
DOL Z DINARJEM
Govorice,da bodo z novim letom zamenjali v Jugoslaviji sedanje dinarje z novimi po tečaju 100:1 in da bodo obenem zvišali stanari= .ne, so pač nastale iz ljudskega tolmačenja devizne reforme, kater'ü titovci že dolgo pripravljajo ob posvetovanju z zapadnimi finančni= mi strokovnjaki in voditelji. Stanarine so se v govorici zapletle v reformo morda le zaradi tega, ker so zelo občutljivo vprašanje in se Po enem letu rane zadnjega povišanja še niso zacelile. Kakšna bo de narna reforma, zaenkrat ni točno znano; a kolikor moremo sodili,go= vorice o zamenjavi dinarja Po francoskem vzgledu nimajo mnogo srni -sla. Ker je dinar tako malo vreden, bi zamenjava' 100 za 1 sicer res 'pomagala, da bi se številke proračunov"vrnile iz astronomskih višav.
' Toda povratek starih par bi utegnil koga spomniti nä predvojno Jugo slavijo, katero titovci pač nočejo ohraniti v blagem spominu. Poleg tega v Jugoslaviji ne potrebujejo denarne reforme iz notranjih tem= Več iz zunanjih razlogov..
Polovica uspeha vsake denarne reforme je v tajnosti, s katero je pripravljena., Ker jo bilo o jugoslovanski že toliko govora, ji je ta Polovica uspeha ušla. Z jugoslovanskim dinarjem razen Tržačanov si cer malokdo špekulira, kor je tako presneto šibka valuta.Različni koeficijenti in drugi zapleteni izvozni predpisi tudi preprečujejo, da bi tuji uvozniki "mogli pričakovati velikih in takojšnjih ugodno= sti od devizne 'reformo in da bi zdaj na splošno Čakali z naročili v pričakovanju ugodnejših cen. .A negotovost, ki jo povzroča pričakova nje sprememb, kljub vsemu le ne more ostati brez vpliva na sedanjo jugoslovansko zunanjo trgovino. Lahko pričakujemo, da -se bo ta vpliv Pokazal v številkah, ko bodo objavljeni podatki o uvozu, in izvozu za drugo polovico tekočega leta. Začudili se bomo, Če se takrat ti= tovci ne bodo pritoževali na splošno nad zas tankom v izvozu ali pa izrecno nad tujimi špekulanti. Vendar lahko dolže le sami sebe,da se z reformo tako dolgo obotavljajo in da jo tako slabo drže v taj= nos ti.
Privatno se bodo titovci sicer izgovarjali na Zapad,češ da se zlepa ni odločil, ali bo podprl reformo1 s potrebnim posojilom in do katere mere bo odrinil dolarje. Javno tokrat ne bodo mogli zabavlja ti čez Zapad, prvič, ker jih je kot farizejske socialiste sram, da jih morajo kapitalisti vleči iz finančnega jarka, drugič pa, ker so v tej stvari tako popolnoma odvisni od zapadne dobre voljo,d . si res ne morejo privoščiti nevljudnih opazk. Öe si polože roko na sr= ce, bodo itak morali priznati, da. so sami krivi za finančno godljo, (a moskovski tovariši, ki so jih pognali čez prag socialističnega tabora in jim niso izplačali obljubljenih posojil, so tudi po svoje Pomagali.)
Z objektivnega vidika vzeto nikakor ni slabo,da se Jugoslavija Pripravlja poenostaviti uvozne predpise in olajšati dinarsko zame = hjavo. Po raznih tujih virih je razvidno, da bo to pomenilo razvred netenje dinarja od sedanje umišljene cene 300 dinarjev za 1 dolar n.a kakih 630 do 800 dinarjev za 1 dolar (ugibanja se dokaj razliku= jejo), Jugoslovani upajo,da bodo ta kurz lahko obdržali na svobod = nem tržišču s pomočjo kakih $ 300 ali 350 milijonov posojila Združe držav Amerike in Mednarodnega denarnega fonda. Posojilo je po=

trebno, da bi dinar prebrodil začetne težave in se obdržal na najav Ijeni višini, dokler si ne pridobi mednarodnega zaupanja in se ne poveča tok jugoslovanskega blaga v tuje dežele po novih ugodnih niž jih cenah.
Glavni namen je namreč povečanje izvoza,Ker je trg v vzhodnih državah ozek in okostenel ter je strogo odvisen od politične dobre volje teh držav, ki seveda ukrepajo Po navodilih iz Moskve,je edino mogoče in edino pametno Povečati izvoz na Zapad, odkoder tudi priha ja. največ uvoženega blaga tako za Potrošnjo kot za investicijsko gradnjo, ki je pri industrializaciji Jugoslavije nujno potrebna.Te= narna reforma bo torej vsekakor pomenila nadaljnje gospodarsko pri= bližanje Zapadu, o čemer so emigrantski listi precej pisali,ker so posneli .beograjsko poročilo londonskega Daily Telegrapha.
Z gospodarskega stališča bo torej devizna sprememba dobrodošla S političnega vidika sicer ne bo imela, nemudnih posledic,a na dolgo dobo bo vsekakor boljše, kot če bi se Jugoslavija gospodarsko pri = bližala Vzhodu. Kar pa se tiče naših ljudi doma, je neizbežno,da bo reforma imela vsaj začasne boleče posledice.
Vsako razvrednotenje valute je usmerjeno na povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza. Ce postane dinar v tujih deželah manj vreden , je potrebno več dinarjev, da bi kaj kupili v tujini; a domače bla = go, ki stane določeno število dinarjev, postane za tujca cenejše.To rej bodo tujci z večjim veseljem kupovali jugoslovansko blago in iz voz še bo povečal, a za Jugoslovane se bodo cene tujega blaga povi= šale in si ga ne bodo mogli več toliko privoščiti ter se bo uvoz zmanjšal. Prva občutna posledica je torej ta, da je tuje blago doma dražje. Druga posledica pa je ta, da je zaradi povečanega izvoza .manj domačega blaga na domačem tržišču in cene zaradi tega teže k zvišanju. Devizna reforma torej po pravilih prizadene domače prebi= valstvo tako, da si mora zategniti pas.
Razvrednotiti dinar je razmeroma lahko, prav kot pogoltniti grenko zdravilo. Toda zgodba s tem še ni končana. Da bi bilo zdravi lo uspešno, se dinarske cene jugoslovanskega blaga ne smejo zvišati do take mere,dabi uničile prednost 'na tujem tržišču,ki je bila do sežena z devaluacijo. Nekolikšen dvig cen domačega blaga je skoraj neizbežen. Toda proizvodnja mora toliko narasti, da prepreči preve= lik dvig. Zato si mora domače prebivalstvo ne samo zadrgniti pas,am pok tudi zavihati rokave in pljuniti v roke ter proizvesti in proda ti čim več po čim nižji ceni. Vprašanje je, če so titovci sposobni zadostno povečati proizvodnjo za izvoz in obenem držati cene na se= danji ravni, da bi dosegli popoln uspeh razvrednotenja- dinarja. 3Drav zato pa si imerikanci tudi tako Pomišljajo prispevati svoje milijone.
Ob Izseljenski nedelji
Letos.je namesto pok,škofa dr.Rožmana zapisal misel za izselj. nedeljo 27.novembra zač.predsednik Zveze'Slovencev v inozemstvu čg. Ignacij Kunstel j.Uvodoma je ponovil dr.Rozmanovo misel,da "bodimo na izseljensko nedeljo vsi slovenski izseljenci združeni v molitvi in daritvi vsi za vse", nato pa je opozoril,da imamo Slovenci v tu= jini dva zavoda,ki ju moramo vzdrževati.To sta Slovensko semenišče V .Argentini,kjer se vzgajajo slovenski duhovniki,in pa nedavno usta novij eni Slovenski duhovniški zavod v Rimu,ki je namenjen duhovnikm za izpopolnitev študij na rimskih univerzah.
V naši zgodovini je bil prečesto slovenski duhovnik,ki je stal na čelu,ko je bilo treba braniti našo kri in naš jezik.Najzgovornej ša priča temu so naši slovenski duhovniki po Koroškem,Primorskem in v Beneški Sloveniji. A tudi v širni tujini se bomo kot slovenska na rodna skupnost ohranili, dokler bomo imeli svoje slovenske duhovni^ ke. Ce bi jih izgubili, smo neizogibno zapisani tuji asimilaciji.To verjetno ne drži za vsako narodno skupnost, a za slovensko si drzne rno postaviti ta zaključek.	Tro^mi-rčmrn
VOLITVE NA TRŽAŠKEM
(Od našega posebnega dopisnika)
Trst, 10.novembra.
Letošnje volitve, ki so se vršile 6.in 7.novembra: za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta in okoliških občinskih svetov (Milje, Nabrežina,Zgonik in Dolina), karakterizirata - kar zadeva Slovence-dva einitelja: odločen nastop Italijanske Krščanske demokracije s samo-Italijansko listo v treh slovenskih občinah z-namenom,da pobe= re večino glasov, in prizadevanje slovenskih demokratov, katoliča = nov in titovcev, da zasedejo mesto svetovalca v Pokrajinskem'svetu. Rezultat je bil, da so tri okoliške slovenske občine še - vedno v slovenskih rokah, titovci pa so dobili eno mesto v Pokr.svetu.
Politično stanje na Trž_aškem
Da bi laže razumeli težaven položaj slovenske narorlne ‘manjšine, si je vredno ogledati razne politične sile in število glasov,ki so jih prejele na volitvah za tržaški Pokrajinski svet:
1)	Slovenska lista (Slov,dem.zveza,Slov.kat.skupnost) V letu 1956 je ta lista prejela 4.097 glasov.
2)	Neodvisni socialisti (titovci) (v 1956 .letu: 4.154.)
3)	Indipendentistično gibanje
4)	Trst Tržačanom (Italij.independentisti)
5)	Fašisti
6)	Monarhisti
7)	. Krščanska demokracija
8)	Italijanski liberalci
9)	Republikanci
10)	Socialdemokrati
11)	Italijanski socialisti
12)	Komunisti
/Zadnja postavka v poševnem oklepaju predstavlja število
4.803 /-/
5.917 /1/ 4.960 /-/ 4.998 /-/
28.234 /3/
2.404 /~/ 70.982 /9/ 8.913 /1/ 5.'581 /1/ 14.113 /2/ 11.092 /1/ ■ 46.874 /6/ sedežev/
V	tem Svetu bosta dva rojena Slovenca, komunist Franc Gombač In neodvisni socialist( titovec) Ing,Jožef Pecenco (Pečenko). Zastopala bo sta seveda v prvi vrsti svoje strankarsko ideološke interese in le I, strankarsko političnih ozirov porečeta tu in tam kakšno besedo za Slo vence in njihove pravice. Kajti treba je upoštevati, da je titovska, lista dobila tudi glasove italijanskih titovsko usmerjenih "neodvisnih socialistov" in da ima njihov Slovenski zastopnik torej dokaj vezane roke. Svojega zastopnika bi mogla dobiti tudi Slovenska lista (z znakom lipove vejice),če bi dosegla vsaj še kakih sedem sto gla = sov. Verjetno bi do tega prišlo, če bi bila na slovenski demokratič= ni strani močnejša propaganda, vendar pa razumem, da so bila tu v vprašanju denarna sredstva. Titovci in drugi so jih imeli dovolj.
Od slovenskih glasov za Slovensko listo(4.803) jih je dala občina Trst 3*396, kar smatrajo politični opazovalci kot dobro znamenje; to namreč kaže, da je Slovenska lista znova dobila glasove,ki jih je iz gubila leta 1958. na občinskih volitvah. Tako obstojajo pogoji,da na prihodnjih volitvah za tržaški občinski svet ta lista spet dobi ene= ga svetovalca. Te volitve bodo 1962.
V	nabrežinski občini je Slovenska lista dobila 577 glasov.To kaže, da so bili ti glasovi odločilni za zmago skupne slovenske liste ( s titovci), kajti italijanska Krščanska demokracija je računala prav na te glasove slovenskih demokratov in katoličanov.
/Ta splošno računajo, da je na Tržaškem kakih 25.000 slovenskih volivcev, Nesreča jev tem, da ti glasovi niso združeni in da jih navad no v veliki meri poberejo italijanski komunisti.
ll5 za sl o venske _oTo cine
Na obeinskih. volitvah je italijanska Krščanska demokracija ra= čunala na zmago, zanašajoč se na zmedenost slovenskih, demokratičnih in katoliških volivcev spričo'smrti dr.Josipa ^gneletta in tudi na naivnost slovenskih volivcev glede komunistične nevarnosti. V teh dveh smereh je tekla njena volilna propaganda, toda hrez pravega uspe ha, ker so se Slovenci pravočasno zavedli prave nevarnosti in svoje odgovornosti pred zgodovino.
Italijanska vlada (to je Krščanska demokracija) je potrošila milijarde lir za nova naselja, istrskih izseljencev v nabrežinski ob= čini, vse s tem namenom, da bi zadušila slovensko večino in ustvarila italijansko mostišče med Trstom in Tržičem. Zato je bila edina reši= tev, da so vse slovenske sile nastopile skupno in - zmagale. Tako so Slovenci v nabrežinski občini, ne glede na politično prepričanje,od= dali slovenski listi 1.989 glasov (16 svetovalcev), dočim jeKršč, demokracija prejela 1.084 glasove (4 svetovalci). Ostali dve itali= janski listi, socialistična in socialdemokratična, sta prejeli 173 oz. 107 glasov in ne bosta imeli'svetoval cev v občinskem svetu.
V ostalih dveh občinah, v Zgoiiiku in Kolini, borba ni bila tako huda, ker ni tolikšne italijanske nevarnosti. Slovenci so nastopili ločeno in prejeli:
v Zgoniku
Slov.demokrati-katoličani:	209	/3/
Komunisti-titovci:	446	/12
It.kršč.demokrati:	70	/-/
Tako imajo v rokah zgoniško	'in dolinsko občino slovenski komuni-
sti in titovci. V Dolini je šlo na volitvah tudi za to, ali bo Kršč, demokracija zasedla drugo mesto (s 4 svetovalci). Kot je videti iz gornje tabele, so močno pogoreli.
Občinske volitve so se vršile tudi v Miljah,kjer pa Slovencev praktično ni, zato tudi na volitvah nastopili niso. Morale bi se vr= šiti še volitve v občini RePentabor, toda ker so bile vse tri slovenske liste zgrešene in ovržene, se bodo volitve vršile čez nekaj mese^
ccv‘ To pot ni bilo volitev na Goriškem, ker mandat tamkajšnjih sve= tov še ni zapadel. Volitve se bodo vršile prihodnje leto.
Letošnje tržaške volitve so dale tudi dober nauk Slovencem za bodoče. Ni dvoma, da bodo Italijani storili čez štiri leta vse,kar bo možno, da tedaj pridobe Nabrežino. Želja domalega vseh zavednih slovenskih ljudi na Tržaškem je, da bi tudi tedaj Slovenci nastopili združeno, kajti samo tako bodo lahko ohranili položaj,ki ga sedaj zavzemajo.
+++++
MRTVI NAJ POČIVAJO V MIRU !
Izza naših meja prihaja vest, da je celovški ordinariat Zahteval in dosegel izbris navedbe državij anstva( n.pr.jugoslovanskega,sovjet= skega,češkega) pri imenih partizanov,vklesanih na spomeniku padlih v zadnji vojni.Ta spomenik so odkrili komaj pred tremi tedni v Želez ni Kapli na Koroškem. Zaradi tega je kajpak prišlo do ljudskih pro= testov,saj navedba državljanstva vendar ne more škodovati veri.Razu= meti je, da gre spet za novo politično potezo škofijskega prdinaraata,
(ps)
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga '"Slovenska Pravda", katere mnenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpisani od'iz vršnega odbora. Letna naročnina v Angliji je 24/-,v SGv,Ameriki /3.5o in v Avstraliji 30/-. Letalska dostava: dvojna cena.
Poverjenica za Avstralijo je Mrs.Pavla Miladinovič,12 Oxford Road, Ingl eburn, NSW. Poverjenik za Sev.Ameriko je Mr «V.Kremž ar/lolo - lo9A . Avenue, Edmonton, Alta.,Kanada. -Božična številka izide 10.decembra.
v Dolini 521 /4/ 1.743 /16/ 250 /-/
EDEN IN TRST
Pred nekaj meseci je bivši angleški premier in doigoietni zunanji minister Anthony Eden izdai svoje spomine pod nasiovom :,The Fult Circte11» Sam naslov je simboiičen? saj Eden v svoji knjigi prikaže ves^ krog svojega udejstvovanja od biestečih začetkov, ko je postal najmlajši zunanji minister leta 1935, do neslavnega konca leta 1957, ko j e se - bolan in nepopularen - moral umakniti kot mintstrrski predsednik., Knjiga je pisana zmerno in verodostojno, čeprav Eden ne plava v kakšnih posebnih literarnih višinah,.
Za Jugoslovane, posebno pa še za Slovence ih predvsem tržaške Slovence, ima Edenova knjiga posebno značilnost. V poglavju naslovljenem "Jadranska diplomacij a5' (stran 195-209) namreč opisuje, kako je v letih 1953/54 prišlo do.razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja in do umika anglo-ameriških čet iz Trsta.
Eden najprej dokaj točno popiše etničko stanje“,
"V glavnem je res, da so Trst in.okolna mesta pretežno italijanska, medtem ko je kmečko prebivalstvo zaledja slovensko, oziroma hrvatsko. To je Cavour priznal že leta 1860. Na celotnem ozemlju (istrskega polotoka) so Jugoslovani jasno v večini."
Nato: omeni v glavnih obrisih ustanovitev Tržaškega ozemlja in borbo mea Sovjeti in zapadnimi demokracijami' okoli imenovanja tržaškega guvernerja. Potem preide k tripartitni deklaraciji Veta T948:
"Kazalo je, da obstoji nevarnost, da bi italijanska komunistična stranka... zmagala na državnih volitvah (Aprila 1948). Vendar je ista imela tudi svojo šibko stran. Docela pokoren moskovski liniji, Togliatti... ni mogel apelirati na (italijansko)- narodno zavest v zadevi. Trsta. Zapadne sile so mislile, da je to bil pravi trenutek, da se spet sproži vprašanje (Trsta) na tak način, da bi spravil v Zadrego komuniste vsepovsod.J Dvaj slega marca so Anglija, USA in Francija predložile... da. se celo Tržaško ozemlje, vključno cono B, vrne Italiji. Kot je bilo pričakovati, je bila tripartitna deklaracija v Italiji silno popularna in je pomagala k popolni zmagi Krščanske demokracije mesec dni kasneje. Pravno (ta poteza) ni imela.dosti vrednosti, kajti na kakršnokoli revizijo (mirovne pogodbe) bi morala pristati tudi Sovjetska zveza, a to j c bito izključeno. Poznejši dogodki so pokazali, da je bila zapadna inicijativa dvomljive modrosti.
V najbolj zapletenih diplomatskih problemih se redkokdaj izplača pridobiti kratkoročno prednost, posebno še, če ista omeji možnost manevriranja, kot je to bilo v tem primeru."
(x) to je: v Italiji in Jugoslaviji (opomba pisca)
Eden nato razčleni razdor med Moskvo in Titom in povdari, da se ni smelo pričakovati, da bi se Tito takoj pridružil zapadnim silam, ker bi se tako izpostavil obtožbam, da se vdinja "imperialistom".Ko pa je leta 1951 Tito sprejel ameriško vojaško pomoč, in tako dokazal, da j e v stanju sodelovati z Zapadom, je bilo Edenu jasno, da se mora odstraniti jabolko razdora med Italijo in Jugoslavijo, posebno še, ker je medtem Italija postala član Severno-atlantske organizacije (NATO). Drugi razlog pa je bil, da so Angleži imeli v Trstu 5,000 vojakov, ki so stali težke denarje in bili obenem izpostavljeni političnim napadom obeh spornih strank..
Eden v Beograd
Jeseni 1951 leta je Eden spet postat zunanji minister. Ker je impasse med Italijo in Jugoslavijo postajal vedno bolj oster, se j c septembra 1952 Eden odtočil da poseti Beograd. V Strasbourgu se je sestal z De Gasperijem in se z njim posvetoval o tržaškem, problemu, a z malo uspeha.
Razgovore s Titom je Eden začel s tem, da mu j e sporočil Churchillovo povabilo na obisk v Anglijo. Razgovorom je prisostvoval tudi Kardelj. Eden ju takole povzema:
“'Oba? Tito in Kardeij, sta si bila edina v tem, da bi pristala na sedanjo (začasno) razdelitev (STOja) kot dokončno, če bosta na to prisiljena od drugih» Tito ni hotel, in ni mogel, sam predlagati te rešitve in, kljub mojim ugovorom je dal jasno vedeti, da ne bo sprejet nobene spremembe meja, ki bi dala Italijanom obalna mesta Koper, Piran in Izolo, »o11
Eden nato popisuje kako se je srečal z Djilasom, ki ni govo-^ ril kot "povprečen komunist... ampak je mislil izvirno..." Djilas ga je spraševal o knjigi, ki jo je napisal Edenov prastari oče Sir Frederick Eden, in ki jo je hvalil celo Marks. /Ta knjiga pod naslovom "The State of the Poor" je prvi poskus - koncem 18 stoletja - prikazati žalostno stanje takratnega angleškega proletariata» Opomba pisca./» Edenovo mnenje o Djilasu:
"Zdel se mi je resničen egalitarijanec in svobodoljubnež in čudil sem se, kako more združiti svoje prepričanje in navdušenje s komunističnim nazorom... To j e človek, ki ga bom vedno spoštoval»
Obisk v Beogradu je Edena prepričat, da morajo zapadne sile skrbno pripraviti vse podrobnosti rešitve tržaškega vprašanja in jo nato izsiliti od obeh spornih strank. Jasno mu je bilo, da niti Italija; niti Jugoslavija nista hotela prevzeti političnega rizika sprejeti reši' tov, ki bi jo predlagala ena ali druga» Dva sta bila predpogoja za dokončno in uspešno rešitev sporat USA in Anglija morata obe podpirati novo rešitev in ista mora biti jasno prikazana kot dokončna. Eden se je zavedal, da bi bilo nevarno, če bi Angto-Američani dali Italijanom cono; A kot neke vrste odskočno desko v cono B„
Za časa Edonovega obiska v Beogradu so USA v.glavnem diplomatsko podpirale njegovo zamisel, toda niso hotele pritisniti na Be Gasperija, ki je takrat ravno stal pred novimi državnimi volitvami» Da bi poživil svoje politične šanse je De Gasperi izjavil, da mora Koper postati italijanski, kar je bilo nerealno, ker je Eden dobro vedel, da ne more Tita nihče prisiliti, da jim ga izroči.
Po italijanskih volitvah je De Gasperija zamenj.al Pella» Ta je bit pod večjim pritiskom kot De Gasperi, da nekaj naredi za itali-janstvo Istre. Javno je dal izjavo, da bi morale Zapadne države držati svojo obljubo, dano teta 1948» Jugoslovansko časopisje je zagrozilo, da bo Jugoslavija anektirala cono B in Pella je odgovoril s tem, da j e poslal čete na mejo Tržaškega ozemlja kot dokaz svoje pripravljenosti vkorakati v cono A» To je splašilo tudi Amerikance. 14.septembra 1953 je ameriški ambasador v Londonu, na pobudo Washingtona sprejel načrt, ki ga j e Eden predložil že leta 1952 in ki je predvideval razdelitev STOja po obstoječi demarkacijski liniji med cono A in cono B„ Anglo-Amerikanci naj bi izjavili, da predaj.ajo administracijo cone A Italijanom in prepustili obema mejnima državama, da se porazgovore o medsebojnih interesih. Predvideno je bilo, da bo Jugoslavija nato anektirala cono B, Italija zagotovila svobodno luko, obe državi pa pravice manjšinskemu prebivlastvu.
Edina razlika med angleškim in amerikanskim stališčem je bila, da amerikanski diplomati niso hoteli javno poudariti, da je ta razdelitev dokončna. Fo s ter“'Dul lesova formula je bila’"Obe vladi upata da bodo predvzete mere privedle do končne rešitve na miren način." Eden bi rad dokončnost malo bolj poudaril, a Dulles ni popustil in nazadnje je Eden popustil, ker so tudi Amerikanci popustili na svojem prejšnjem bolj italijanskem stališču.
Eden si je bil v svesti, da igra riskantno vlogo» Sam pravi, da ni vedel, da li se ni stališče Jugoslavije spremenilo od leta 1952, ko se je razgovarjal s Titom. Poudari, da so bili Slovenci močno proti kakršnim koncesijam, še bolj pa tisti (beri: Sovjeti), ki niso hoteli, da bi se zapadne sile in Jugoslavija zbližale» Se večja diplomatska zadrega bi sledila, če bi italijanska vlada javno izjavila, da smatra povrnitev cone A samo kot prvi korak dokončnega povratka celega STOja» Angleži so zato preko svojih diplomatov jasno obrazložili rimski vladi, da je po njihovem nova rešitev dokončna.
Predlog o ukinitvi Ozomlia
š„oktobra 1953 so Anglo-Lineričani objavili svojo najncnoo Italijani so zadevo tolmačili tako, da so smatrali, da se Italija s spre-jotjemcone A ni odrekla kasnejši aneksiji cone B in Pella je to javno poudaril» Jugoslovani so poslali formalen protest, zaprli meje, vpokli-cali rezerviste, premikali svoje bojne ladje in se obenem obrnili na Združene narode» Italijani so tudi ojačili svoje čete na meji in kmalu je bilo 50,000 vojakov na jugoslovanski meji» Beograjčani so razbili angleško ambasado, po Italiji pa so se pojavili napisi '’Porco Eden'1» Opozicija je napadla Edena v parlamentu, toda Eden se ni dal« Izjavil je:
”0d poprej špj,h stikov smo zaključili, da ni bilo nobene možnosti priti do naše rešitve, ali do kakršnekoli rešitve, s pogajanji, ne da bi mi odločno intervenirali»;l
Končno jo jugoslovanska vlada predlagala naj se začno razgovori med Italijo, Jugoslavijo, Anglijo in USA» Eden poudari, da si je ravno to tudi želel, a da sam ni hotel staviti takega predloga, ker je bilo bolje, da je predlog prišel od strani enega od obeh protagonistov in da ga je druga stran sprejela sama od sebe» Pogajanja naj bi bila tajna, ker je Eden smatral, da bi drugače narodne strasti postale ovira vsakemu sporazumu» Pogajanja so se začela 2»februarja 1954 v Londonu, ker je - kot pravi Eden - 'samo tu bilo mogoče zagotoviti njihovo tajnost'1» Trajala so 8 mesecev» Poslanik Vladimir Velebit je vodil pogajanj a z a Jugoslavijo, ambasador Brosio za Italijo, diplomat Harrison je bil angleški prediavnik, ambasador na Dunaju, Thompson, ameriški predstavnik» Eden Velebita in Brosia zelo hvali; o Velebitu pravi, da čeprav ni bil šolan kot diplomat, je vendarle pokazal veliki talent: "čeprav je formalno zastopal zahtevo svoje dežele, ni nikdar pozabil, da je bil sporazum potreben»" Oba, Brosio in Velebit sta si bila kos drug. drugemu, nobenemu ni ušla nobena malenkost, vendar - sta ..oba vedeli, da -s-pe razum impetativenö Kako'.ga doseči v•taki obliki, ki bi bila sprejemljiva za obe državi, to je bila njihova naloga - nekaj olajšana s tem, da j e tajnost pogajanja bila ohranjena vseh osem mesecev» Nato Eden dosledno piše:
"Naš namen' je bil, da prepričajo Jugoslavijo, da sprejme meje, ki bi bile kar najbližje-conalni razdelitvi» »» Treba je bilo dosti prepričevanja, toda osladili smo jim grenka zdravila» Eno teh sladil je bilo. denarno in tu so se Združene države izkazale kot darežljive in modre» Ponudili so (jim) 20'milijonov dolarjev, h katerim je naš finančni minister dodal še- 2 milijona funtov šterlin-; v gov» Ta denar naj bi šel za graditev pristanišča prt Svetem Nikoli v coni B in za druge stvari»"
Koncem maja so se Jugoslovani in Anglo-Američani sporazumeli in podpisali začasni protokol, ki je določil vprašanja manjšin, svobodne luke in financ» Kar se tiče ozemlja, so Jugoslovani sprejeli rešitev, ki so jo prej zavrgli in ki jo je Italija sprejela» Rim pa ni bil preveč navdušen» Scelba, ki je nadomestil Pello, se je dobro zavedel, da ga tržaško ozemlje lahko stane ministrski stolček»■Končno je Brosio odpotoval v Rim osebno in Scelbo pregovoril» Italijani so sprejeli skoro vse člene'• začasne pogodbe» Ostalo je samo še vprašanje teritorij alnega sporazuma» Šlo je samo za nekaj sto metrov razdalje, okoli. 5 kvadratnih kilometrov» A prisluhnimo Edenu:
"Kmalu smo uredili vse, razen terltorijalnega vprašanja in še to se je zožilo» Zadnja pogajanja so bila precej trdoglava in burno se je argumentiralo za ozemlje, mereč približno dve kvadratni milji»»» Bal sem se, da se bodo pogajanja zataknila» Povabil sem jugoslovanskega ambasadorja na poset koncem julija in ga prosil naj pritisnen§vojo vlado, da popusti na tem majhnem ozemlju» On je, upravičeno, povprašal, če bo to zadnja koncesija» Jaz sem rekel,da jo lahko da pod pogojem, da se urede tudi vse ostale stvari»»»
Cel avgust in september se je razpravljanje nadaljevalo, tako da sem včasih mislil, da se bo sporazum razbil na tem majhnem delu-
zemlje. Septembra sem... se dve url razgovarjal s Scelbo v Rimu... Sva se kar razumelaj čeprav sem razumel njegovo omej eno stališče. Tito tudi ni Imel mnogo možnosti za manevriranje. In ml tudi ne. Toda Jugoslaviji je takrat primanjkovalo žita. Zato je Mr.Robert Murphy poslan od ameriške vlade v Beograd s pooblastilom, da ponu' dl Jugoslovanom žito. To je pripomoglo do bolj pametnega.gledanj a in do malenkostnega teritorij alnega popusta. Jugoslavija se je umaknila za nekaj sto metrov, ne da bi zahtevala kakšno kompenzacijo. Na tako malenkostnih zadevah včasih zavise mednarodni spora' zumi... Tako smo rrtgli Italijanom ponuditi alternative... Triindvaj setega septembra nas je italijanski poslanik obvestil, da je njegt va vlada pripravljena eno od alternativ sprejeti, Lazaretto klin na eni strani (demarkacijske) linije v zameno za nekaj skal na drugi strani (linije)... 5 oktobra so bil listine podpisane v Londonu in cona A je bila izročena Italijanom brez incidentov... Tržaško vprašanje je bito rešeno. Skoro deset let je jzastruplje-valo odnose med Italijo in Jugoslavijo. Zaveznike je stalo dosti v možeh, denarju in potrpežljivosti. Rešitev je bila klasičen pri' mer resnične funkcije diplomacije", javen dogovor dosežen, s tajnimi pogajanji. Ne verjamem, da bi ga dosegli, če ne bi vzeli v svoje roke iniciativo 8 oktobra 1953, ki nam je prinesla toliko obtoževanj in psovanja. Mir ni nekaj, kar pride samo od sebe. Včasih je treba riskirati in celo povečati nevarnost, da se doseže trajei' sporazum. Trst je bil tak primer.''
MILAN KRAVANJA
PISMA UREDNIKU
OB "SLOVENSKI FORMULI": G,urednik! V pismu tajnika Narodnega odbora
(KI 256) vidim,da se je ta preimenoval v "Na rodni odbor za Slovenijo",kar me je začudilo; ne vem nič o tem in tu= ni ne motivov za to.Po mojem mnenju je prejšnji naslov "Slovenski na= rodni odbor" • pravilnejšiaV njegovo pristojnost spadajo vsi Slovenci na svetu,ne samo Slovenija. Če pa odbor misli drugače o tej stvari,te daj bi bilo prav,da obvesti izseljence,da ne bi bilo iluzij.
V K5 257.vidim,da se tudi avstralski ŽAR pritožuje,da ni dobil "Pol mule" enako kot Klic, Oeividno je,da sta oba urednika pričakovala ori ginalmega dokumenta s podpisom predsednika oz.članov odbora.Iz tega pa izvajam, da nista vedela,da je SVOBODNA SLOVENIJA nekak uradni list Na rodnega odbora,kar bi obema zadostovalo in neprijetne afere s formulo ne bi bilo. Oba dogodka pa dokazujeta slabo zvezo narodnega predstavništva z izšeljenci, za kar je kriv odbor.	P.PIRNAT1
( Narodni odbor se je od svoje ustanovitve imenoval "Narodni odbct: za Slovenijo", v čemer je razumeti težnjo po oblasti nad vso Slo= venijo.Tega naziva ni nikdar spremenil, čeprav je bil ponekod dru gače imenovan, - Nikdar ni bilo nikjer rečeno,da'je SVOBODNA SLO VENIJA uradni list ali nekak uradni list Narodnega odbora. Kolikor vemo,j e to list Slovenske ljudske stranke, Ur.KT.)
G,urednik! Ne morem razumeti, zakaj se opravičujete zaradi "defetizma",kakor tudi ne morem razumeti g,Sirca,ki se mu zdi Vaše pisanje o "slovenski formuli" tako defetistično.Meni se zdi realistično.Ali naj bi mar plesali od veselja,ker so nam gospodj e'V Narodnem odboru servirali nekaj postane župce? Politiko prav teh gospodov med vojno je raztrgal g,Sire v svojih -spominih,ki izhajajo v Vašem lis tu,Po voj ni se je nadaljevala z isto kratkovidnostjo,a s tem dodatkom,da odbor nikom od starosti pešajo moči in se zato le poredkoma oglašajo.Mar naj priredimo narodno veselico,ker so se po dolgem času le oglasili? Ali naj podarjenemu konju ne gledamo na zobe? Ali res "kritika lahko samo škodi",kot se je pred leti izrazil eden od teh politikov? Ali bi brez kritike "stara solidna liberalna demokracija" sploh bila možna?
3 ,V<•
G.urednik! Pisanje g.Sirca (KT 256) zveni včasih,kot da bi bil zakrujen,starokopiten,"laissez-faire" liberalec Iz pred-Gladstonove dobe, ki ne ve za razvoj liberalne misli v zadnjih 100 letih in ki misli, da je vsa vprašanja mogoče rešiti s povratkom na staro.Zanj problemi socializacij e,s katerimi se je bavila vrsta nemarksističnih piscev, sploh ne obstojajo ali pa jih je mogoče odpraviti z navadno svobodno demokracijo.Taka demokracija je menda teoretično enaka kje v Kalabriji in na Švedskem; pa vendar stara solidna liberalna demo= kracija v Italiji ni odpravila vnebovpijočega pomanjkanj a,med tem ko na Švedskem dosegli najvišji življenjski standard v Evropi "pod so= cialističnim bičem". Liberalci vsaj v Angliji na splošno niso tako starokopitni; v manches terskem GU ARPIANU berem 50.septembra, da so na konferenci britanske Liberalne stranke govorili o solastništvu, delje nju dobička in skupnem posvetovanju v podjetjih ter sprejeli resolu= cijo v tem smislu. Zavzeli so se tudi za decentralizacijo v naeiona= liziranih industrij ah,ne pa za denacionalizacijo,kot bi morda priča= koval g.Sire.	K.L.
PROE.ANTON OVEN: G.urednik! Z zanimanjem sem bral izvlečke iz Spomi=
nov Ljuba Sirca,saj opisujejo najdramatičnejšo dobo slovenske zgodovine.Rad bi pa dopolnil podatke o prof.Ovnu (KT 247, stril2.) Bil je moj profesor na gimnaziji ter kulturni in politični m en tor,.Ne bi se strinjal, da je bil " dobrodušen", č oprav je bil njegov obraz prava slika dobrodušja ( "polna luna" so ga zlobno nazivali di= jaki).Toda za tem obrazom so je skrivala silna volja in celo fanati= zem.Oven je že pred leti izdajal "MRTVO STRAŽO",ki je svarila pred ,• nemškimi nacisti in njihovo namero,zavladati celemu svetu.Po pravilu, da s-e klin s klinom izbija, je postavil nemški tezi slovensko antitc= zo,ki je izzvenela v neke vrste slovensko krvno politiko,ki ni bila daleč od nemške rasne. Oven je bil mnenja,da so ponemčeni Slovenci še vodno slovenske "krvi" in da zato tudi pripadajo politično Slove= ni ji.Seveda tako pridobljenih jezikovno potujčenih, a"krvao" slovons kih rojakov ne bi selili,ampak bi jih naučili govoriti slovenski.Sam prof.Oven je dobil nekaj Štajercev in K0rošcov,ki so se začeli učiti slovenskega jezika im se ga tudi naučili. Eden od teh je bil infiltri ranec Gestapa,ki je leta 1944.Penctriral Ilegalno organizacijo v Slo veniji in povzročil težke in krvave izdaje.
Komunsiti niso ubili prof.Ovna zato,ker da je bil "imperialist" ampak kor je organiziral po Beli Krajini,odkoder je bil doma, odpor proti okupatorju na lastno pest. Pri tem so ga'strahovito mučili, mu izrezali jezik in oči in polomili'kosti ter zagrešila še druga muče= nja, o katerih ni niti govoriti. To je bil tudi razlog,da so sc vsi študentje,ki so se zbirali okoli njega,pridružili protikomunističnim o’rganizaci j am. - Čeprav je vihar vojnih dogodkov odvol i dragega pro fesorja i njegovo življenjsko delo,mu gre med slovenskimi rodoljubi č as tno mes to.	MILAN KRAVANJA
MUSLIMANI V JUGOSLAVIJI: G.urednik! Podatki iz knjige "Ko je ko u Ju
goslr.viji" (Beograd 1957)morejo osvetliti vprašanje bosansko-hercegovskih muslimanov. Med 6000 navedenimi ose= bami je več kot dve tretjini partijskih funkcionarjev;za njimi pride jo umetniki,znanstveniki in končno nekaj najvidnejših verskih dosto= j anstvenikov. Med 6000 ljudmi je 115 oseb muslimanske grupe BiH.Od teh se je z Reis-ul-ulemo Hadži Ibrahimom Pejičem 86 ljudi izjavilo, da so Srbi po nacionalnosti,20 da so Hrvati,8 Jugoslovani in eden da jo musliman. V občejugoslovanskem pogledu se je od 6000 ljudi izjavi lo za Jugoslovane 39 oseb In sicer: 12 Srbov,12 Dalmatincev,8 musli= manov, 5 Črnogorcev,noben Slovenec in noben Macedonec. Zanimivo je še da so so z izjemo dveh vse osebe Mojzesove vere z ozemlja BiH izjavi= le,da so Srbi; samo dva sta rekla,da sta Zida.	MILOŠ AĆIM
Nfaš naslov: BM/TRIGLAV, LONDON, W.0.1
ZDRUŽENJE ALI LOČITEV?
.Na 3. sloVokat. shodu v Ljubljani 1<.I906 je govoril dr.E.Krek: "Naš. narod - in med ta narod štejem tudi Istrane in Dalmatince in vse tiste, ki se imenujejo Hrvate ati karkoli že na našem jugu - naš narod, pravim, ima silno važno nalogo, ker naš narod šele sedaj pričenja živeti." - Danes vemo, da Hrvatje in "karkoli že na našem jugu"-, ne pripadajo: našemu narodu. A jasno je, da j e bil Krek za združenje, ne za ločitev*
Prišla je majniška deklaracija. In zopet je bito vse za zlrušenje, ne za ločitev.
Pameten človek ne dela kar tako tja Vendan. Recimo, da bi prišlo do ločitve in bi vsak narod imel svojo lastno državo. Recimo Slovenci bi Imeli svojo neodvisno državo. Toda vprašanje je, ali bi jo zemlje lačni so.sedj e. pustili pri miru? Že 1.1914 so pokazali kaj znaj o. Razdelili so si našo zemljo. Ali bi ne storili prav.istega pri prvi priliki z neodvisno slovensko državo? Mislim, da zelo verjetno ali celo ■nedvomno. In kdo bi v takem slučaju branil malo Slovenijo, saj sama bi si ne mogla pomagati? Seveda, če bi mi imeli še vso zemljo, kar smo je nekoč imeli., ko smo segali na^Tirolsko, Solnograško, -'Zg.Avst-ä^trföV-'fee^je bila naša cela Koroška, cela Štajerska! A računati moramo z dejstvi, kakršna so!
• Zakaj se Združene države ameriške ne razdelijo na poäämezne neodvisne države? Zakaj raje ostanejo skupaj? Zakaj se ne razdfelijo Va-lonci in Flamci v Belgiji? Zakaj raje ostanejo skupaj, čeprav so eni Romani, drugi pa Germani? In zakaj Švicarji ostanejo skupaj., čeprav so trije ali celo štirji različni narodi tam? Zakaj Nemci silijo skupaj ?
• F.Erjavec trdi, da bi mala neodvisna Slovenija ne bita zmožna življenja; da bi že po nekoliko tednih obstale tovarne in propadlo bi vse gospodarsko žviljenje. Erjavec je torej mnenja, da bi mala neodvisna, Slovenija sploh ne mogla obstati, tudi če bi jo zemlje lačni sosedje milostno pustili pri miru.
Ko je.bil pred leti socialist Nennt v Trstu in imel tam politično zborovanje, tedaj je rekel, da Lahi - in on solidarno ž njimi -ne priznajo sedanj ih me j proti vzhodu. Zaenkrat jih ne morejo spremeniti); ä Če bi imeli za sosede na vzhodu neodvisno slovensko in neddvisno hrvaško državo, bogve če ne bi ob prvi priliki razširili svojih mej proti vzhodu?
In če si ogledamo nekoliko neodvisno hrvaško državo, kakor je nastala med zadnjo vojno, kako je izgledala? Brez Istre, brez Rtjeke, brez Zadra, Splita, Šibenika, brez Kotorja, brez skoro vseh dalmatinskih in istranskih otokov! Kateri Hrvat bi se mogel s tako neodvisno Hrvaško
zadovoljiti? - A obsegala je Bosno in Srem. Ze 1.1097 je pisal prof.Be-zenSek v knjigi Bolgarija In Srbija; "srbski pokrajini Banat 1 Srem". In
kdo verjame, da se bodo Srbi kdaj odpovedali Bosni, v kateri tvorijo skoro polovico prebivalstva?
Slovenec
Izšla je razprava K.Erjavca; "SLOVENCI
m MIROVNI KONFERENCI
1919-20."
V prodaji je tudi V.Farkaša
"LIK DEMOKRATI JE"
Vsak zvezek 3/-BM-PRAVDA LONDON
I___
Decefliberski KLIC ga dopisnika o
V decembru bo Erjavčeva razprava v' prodaji pri:
Sava Service Agency,
O 198 Balsam Ave .SHamilton, Ont. Canada ................ . Cena 50 o
Mrs .P.Miladinovič,
0 12 Oxford Rd.,Ingleburn, N.S.W., Australia .••••• Cena 3/6
S avreffienik,
O 47”rue Adam-Ledoux, Courbevoie,
(Seine),France. . . .Cena NI1 2.50
TRIGLAVA bo prinesel komentar našega wasMngtonske= pomenu demokratske zmage na predsedniških volitvah.
„BOLJE RAT NEGO PAKT"
V minuli številki je pod ‘'Razgledi11 g» Farkaš ocenil Fotićev razpravo o Simovieevem puču v marcu 1941 (KT 257). Ne dotikam se same
ocene, pač pa bi ob tej priliki rad dal svoje mnenje o dveh marčevskih dogodkih»
Predvsem poudarjam, da so vsa ugibanja branilcev pakta in puča še vedno osnovana na znanju iz leta 1941, kar seveda niti od daleč ■ ne daje prave slike, kajti takrat je bilo naše obzorje nepopolno in nejasno» Tako se obe stranki odlikujeta v skoro popolnem ignoriranju tedanje mednarodne situacije ter razpravljata le o nas samih» V medsebojnem obtoževanju in citiranju ‘'za lase privlečenih1' dokazov nihče ne pomisli, ali ni bilo še kake tretje ali celo četrte možnosti za Jugoslavijo» Vded tega je vse njihovo pisanje o paktu in puču docela neodgovarja-joče in škodljivo»
Maj podam površen opis dogodkov, seveda ne po Fotičevi in Farkaševi zamisli»
Resnica je, da Cvetkovič ni mogel ukreniti ničesar drugega kot sprejeti pakt - Hitlerjev pritisk je bil premočan» Bili smo brez vojnega zavezništva, z neodgovarjajočo vojno organizacijo, z zastarelimi nazori o vojevanju in brez modernega obrambnega orožja» Vslecl dolgotrajne delne mobilizacije je bil narod utrujen in sit vsega še preden smo bili povlečeni v vojno» Ni bilo odločnosti in navdušenja za borbo»
V psihološkem stanju smo bili na slabšem od Srbije L»1914» Temu dodajmo še izredno stanje duhov po doseženem ‘'Sporazumu''' avgusta 1940, ki Hrvatov ni zadovoljil, Srbijance razburil, a Slovence razočaral»
Da pakt ne bi mogel rešiti državo pred katastrofo, lahko zaključimo s pomočjo neznatne fantazije, seveda osnovane na zgodovinskih dejstvih» Hitler je nameraval, naj bi tudi naša vojska sodelovala v njegovih pohodih na Grško in v Rusijo» To bi sprožilo val nezadovoljstva v vsej državi in odrekanje poslušnosti vojske» Kdo ve, koliko generalov bi šlo v gozdove, kar bi ustvarilo idealne pogoje za Titove namene» Težko, da ne' bi uspel tudi v takem primeru» Hitlerjevo zahtevo za naše Sodelovanje v vojni bi bilo sicer možno odbiti, toda zelo dvomim, da je Jugoslavija tedaj imela moža, ki bi smel reči Hitlerju: NEÜ
0 puču pa tole» Vojak v državni upravi redko kdaj doseže uspehe; pri nas še celo ni bilo pogojev za to» Naj vodi'državne posle tisti,-ki mu jih jo narod zaupal» V vsej Simovičevi avanturi odbija in žali, ker jo je izpeljal z vrsto potegavščin in nečastnih dejanj» Tako je 23»marca "obvestil’' kneza Pavla, da mu bodo njegovi oficirji zbombardirali dvor, nato odleteli na Grško, ako podpišemo pakt» Pa njegov znameniti "kraljev" govor na radiju» Nihče ni verjel, da bo spoštoval pakt; ves svet je videl v njegovi avanturi odbijanje pakta»
Slabo se danes sliši motiv, kakor ga odkriva g»Farkaš, da so prevratniki hoteli ukloniti "zloglasnega"diktatorja Pavla in zemlji dati demokratičen režim» Generali in demokracija?! Drži le, da so se hotela .znebiti kneza Pavla in njegove vlade, to j e tiste vlade-, ki je sprejela pakt in še preje Sporazum, kateri je bil morda edini ali pa glavni povod avanturi»
Puč je izraz srbske narodne duše, izkristalizirane v vojski» Srbi se niso nikdar resno pripravljali za kako vojno z zunanjimi sovražniki; mislili so, se "bo že našel kak "big brother", ki jih bo izvlekel, kakor jih je dosedaj vedno kdo. Pač pa so se pripravljali za vojno z "notranjimi sovražniki", to je na obračun s Hrvati» Tu ne morem našteti vseh osebnih doživljajev in dogodkov splošno znanih, po katerih sem prišel do tako poraznega zaključka. Tridesetletna služba v vojski mi je dala dovolj materijala za to ter se sedaj prav rad pridružujem dr.Mačku v ugotovitvi, da je bil puč v prvem redu uperjen proti Hrvatom»
Omenit sem "tretjo in četrto možnost"» Naša vojska bi se še celo taka, kakršna je bila, mogla obdržati v borbi z Nemci in Italijani vsaj v tretji mesec, ako bi bila umno razporejena in vodena» Mogla bi dati dve do tri bitke, seveda ne na meji, temveč na zaporednih položajih Bosne po načrtih, predvidenih v mirnem času» Ne razvijam fantazije kako
bi se vojna končala, le to je več kot gotovo, da ne s sramotnim porazom razbijanjem države in z dvema državljanskima vojnama. Naši Srbi o tem nočejo govoriti, trdijo pa, da se mi v nobenem primeru ne bi mogli boriti. V tako kategoričnem zagotavljanju vidim skrito misel, ki sem jo podal malo preje, da se Srbi sploh niso pripravljali za vojno z zunanji' mi sovražniki.
"Četrta možnost" je pa bila v tem, da bi Jugoslavija mogla ostati izven vojnega spopada, če bi imela odgovarjajočo zunanjo politiko. Leta 1924 je grška vlada predlagala Balkansko zvezo, odbil jo je kralj Aleksandar, da ne bi žalil oziroma dražil Francijo. V letih neposredno pred drugo vojno se je angleški poslanik v Bolgariji zavzemal za ostvaritev nevtralnostnega pakta balkanskih držav. Ta poskus jev največji meri propadel ob silnem sovraštvu kneza Pavla do kralja Borisa.
0 živijenskih vprašanjih države so odločali drobni interesi in osebna nagnenja dvora. V diletantskem vodstvu zunanje politike niso uvideli, da je z zavezniki tako kot s sovražniki: ne izbiramo jih mi, temveč se sami javljajo. Prirodni in zanesljivi zavezniki v vojni so nam mogle biti le balkanske države po načelu: Balkan Balkancem. Samo od sebe se vsiljuje vprašanje, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi obstojaia Balkanska zveza. Italija ne bi smela okupirati Albanije niti napasti Grško; angleško poseganje narGrškem ne bi bilo potrebno, a ob nemškem napadu na nas - če bi sploh bil - bi stopile hkrati v vojno štiri države, ki so imele dovolj interesa in moči, da bi se uprle nemški agresiji. Toda mislim, da bi se Hitler v takem primeru premislil. Aleksandrova politika naslona na Francijo je postala usodna.
F. PIRNAT
RAZGLEDI
DRUGI 0 NAS: Na tem mestu sem že pisal o ustanovitvi Srbskega na = rodnega odbora in o Vsesrbskem kongresu v .Ameriki,ki so ju organi = zirali izseljenci, z blagoslovom vladike Dionizija, potrdilom srb = skega kralja Petra,(kakor ga sami udeleženci nazivajo,) a katere sta vodila šef Srbske zemljoradnicke stranke dr,Milan Gavrilovič kct predsednik, in tajnik lastne osebne "radikalne" stranke g.Stevan Trivunacjkot podpredsednik. - SLOBODA, glasilo Srbske narodne od= brane v Ameriki, je 10.septembra objavila Polno besedilo govorov na tem kongresu, med njimi tudi govor g.Trivunca. Noben od teli ali od prej objavljenih govorov nima kake posebne vrednosti; zanimivi bi bili edino za psihiatre. To Pa je slučaj tudi z večino govorov na raznih srbskih in hrvaških kongresih,katerih je bilo to leto Gospo= dovo, I960, tako Polno. Govor g.Trivunca je za nas zanimiv,ker je skoro četrtino govora posvetil Slovencem.
Na začetku govora toži g.Trivunac: "Danes smo priče žalostnemu dejstvu (v Jugoslaviji, rn.op.), da je v tej naši veseli skupni drža vi en edini narod, največ ji narod, najboljši narod, najmočnejši na= rod, najsposobnejši narod, naš srbski narod poslan v oslovsko klop. Vsaka gnida ima v tej, kot to danes strokovno nazivajo, večnarodni državi pravico,do dela kar hoče, da'krađe srbsko narodno imetje, da jemlje, da se vsiljuje..." Dalje v govoru toži g.Trivunac nad srb = sko neslogo v emigraciji, v kateri ne nastopajo Srbi enoglasno, da bi branili srbske interese, katere vidi on v združenju vsega srbske go naroda v enotno srbsko skupnost. Vsi so se v emigraciji organizi rali, le Srbi se niso. "Slovenci, kot najpraktičnejši ljudje, kot businessmeni med nami, že 1.1945Tako tudi Hrvati, Volksdeutscher ji, Makedonci, Albanci itd. "Vse to se je združilo in vsem tem druži nam iz te na. še bivše skupne države je prvi in glavni cilj, delati ne proti Titu, ne proti komunizmu temveč proti srbskemu narodu(j®lavz) Pri tem dolu so edino Slovenci zavzemali če ne drugega vsaj nevtral no stališče. Toda pred nekaj dnevi smo bili deležni dveh njihovih izjav. V izjavi njihovega Slovenskega narodnega odbora se izjavlja= jo,da naj bi se jutrišnja, osvobojena demokratska Jugoslavija zače= la z današnjo Titovo razdelitvijo. T0 je zelo lepo z njihove strani in najlopša jim hvala. Toda kaj pomeni ta administrativna razdeli = tev? To pomeni; vsi Slovenci skupaj, več ali manj vsi Hrvati sku = paj, a Srbi razbiti na štiri enote. Lepa jim hvala za tako hrafetvo >
za tako "bratsko ponudbo in za tak "bratski predlog! (Aplavz.Vzemite razliko med našim stališčem do njih in njihovim napram nam. Ko je bi=
10	na dnevnem redu tržaško vprašanje, smo vsi mi Srbi kot eden skoči=
11	in se postavili na stran bratov Slovencev. Zelo dobro smo vedeli, da današnji Trst ni slovenski, da je po številu prebivalstva bolj ita lijanski, toda tega nismo vpraševali. Smatrali smo, da moramo s Slo = venci pokazati svojo bratsko solidarnost in to smo pokazali. Ki se treba tega sramovati, ni tega treba obžalovati. Ravno v tem je naša've ličina, v tem je naša premoč nad vsemi njimi.1'
"Zdaj, druga izjava, Keki ugleden slovenski javni delavec je napi sal članek v nekem njihovem časopisu in rekel:"Srbi naj vedo,da Slo"= venci nismo za vsako ceno za Jugoslavijo. Mi bomo za Jugoslavijo, a bratje Srbi naj razumejo, da je skrajni čas,da nam ostalim nehajo stal no poudarjati in na nos pribijati svojo premoom a ta je: njihova šte= vilčna premoč, njihova monarhija z dinastijo, njihova patri ar sija in pravo, ker so številčno močnejši od nas vseh, da bodo številčno bolj zastopani v vseh organizacijah in organizmih skupne države.^ Pravi, vse bo dobro, če puste bratje Srbi te rekvizite svoje premoči napram nam in nad nami v kaki kuverti ali v kakem predalu... Prišel je zdaj čas, da vsem tem prijateljem odgovorimo, prijateljem brez narekovaja in pod narekovajem, in vsem tem bratom, bratom in nebratom in vsem sovražnikom srbstva,a v prvi vrsti lastnim dafetistom. Vsi se motijo, če mislijo, , da predstavljajo Srbe in srbski narod tisti mrhovinarji med nami, ki take izjave pozdravljajo na škodo srbskega naroda,ki plo akajo takim izlavam in ki soglašajo s tem, da bomo mi'v tej veseli bo đoči skupni državi to> kar smo danes v Titovini, drugorazredni dr*av= Ijani, brez prava, da bodemo ono,kar smo."
"MAČKOVA UPOKOJITBV" je naslov članka dr.Živka Topaloviča v GLASU KA= NALSklH SRBA bTokT.lil. Dr. Topalbvid komentira'tam 2. kongres RS S, ki se je vršil 25/26.julija v BrunijUoPrisostvovali so mu delegati iz A= merike in Evrope.Kongres je organiziral in mu predsedoval dr.Krnjevic toda duhovno ga je vodil,kot piše dr.ToPalovič, delegat iz Kanade dr, Mladen G-iunio Zorkin. "Zaradi tega imajo delo in zaključki tega kon= gres a posebno važnost,ker jez njimi končno zdrsnila politika HS3 v emigraciji v novo smer,ki je v nasprotju z današnjo strankino politi= ko. Ra skrivennaČin je izvršena upokojitev Vladka Mačka,vodstvo stran ke z novim programom in novo politiko pa je prevzel dr.Juraj Krnjevid. 0 tem ni bil 'sprejet nikak formalni zaključek, toda celotno delo Ih za= ključki kongresa jasno pomenijo Mačkovo 'tiho likvidacijo' - upokoji= tev",piše dr.Topalovid."Po*malno se bo Vladko Maček še naprej natival predsednik stranke, a je upokojen."
Dr.Topalovid citira dele govora dr,Z0rkina,ki je med ostalim to= le rekel:"Obstoj ati mora ena komanda... naša močleži v vodstvu in zrna gamo lahko samo,če imamo eno vodstvo.Danes ni v glavi nobenega Hrvata nikakršnega suma,da . dr.Krnjevid vodi hrvatski narod v borbo." Hä kon gresu je bilo predloženo,da se osnuje Poleg obstoječega strakinega "Fonda dr .Mačka za svobodo Hrvatske" novi "FoCiđ dr. Jura jh Krnjevida set samostojno Hrvatsko". Dr.ToPalovid komentira: "Mačkovo upokojitev je kazalo napraviti tudi na finančni strani.Političnega fonda stranke Pod Mačkovo upravo...ne bodo likvidirali - naj iz njega Maček in nje= mu podobni konkurenti v stranki grizejo svoje penzije.Novo vodstvo mo ra biti tudi finančno samostojno...S el jačka stranka postaja splošna narodna in si postavlja za cilj, otresti se vsake zveze z Jugoslavi = jo in ustanovitev samostojne republike Hrvatske... Nova politika ob = stoja v popolni obrnitvi hrbta Jugoslaviji kot celoti in opuščanju' borbe za demokratičen red v Jugoslaviji. Novo vodstvo se smatra poobLaš čeno,da daje izjave dalekosežnega značaja v imenu celega hrvatskega naroda. Ono odbija edino pravilno Pot,da v skupnosti z vsemi ostalimi jugoslovanskimi narodi z borbo proti režimu diktature omogoči tako hr vaškemu kot tudi ostalim narodom, da se svobodno izjavijo o svoji dr= žnvni bodočnosti." Dalje v članku primerja dr.ToPalovič izjave dr. Mačka, ki je še 1,1955»nekel:"Politično je neresno govoriti o neki Popolni delitvi Hrvatske in Srbije", z izja%Tami novega vodstva HSS ,
(Zaključek na 14.strani spodaj)
TAJiNSTVENA TROJICA
(Potni zapiski)
Če potuješ skozi Atene aii Bejrut, je precej verjetno, da boš v čakalnici na letališču odkril Jugoslovane« Ni se treba mnogo ozirati, da bi jih opazil« Običajno namreč glasno govore in se viharno rokujejo in tolčejo po ramenih, kadar se jim pridruži nov tovariš.
V družbi, ki sem jo. opazoval pred meseci v Bejrutu, je bilo nekaj mlajših dolginov z dolgimi lasmi, v pomečkanih oblekah in neosnaženih čevljih. Bili 'so. dobre volje.- Nekateri $o nosili velike zavitke v rjavem papirju, a eden nekaj knjig, povezanih z vrvico. Od razgovora sem slišal večinoma psovke v cirilici. Imeli so dva spremljevalca, ki sta se poznala z libansko policijo na letališču in sta ostala v čakalnici, dokler ni letalo z družbo dolginov odletelo proti Kairu.
Skupina, ki sem jo nedavno videl v Atenah, je bila boljše vrste. Vsi so bili dokaj dobro oblečeni in zadržanega vedenja. Tudi z njimi sta bila dva spremljevalca, ki sta za vso skupino pobrala vkrce-vatne karte in jo spremila prav do stopnic'; letala za Bejrut, čeprav obiskovalcem vstop na vzletišče sicer ni dovoljen. Stela sta člane skupine, ko so se vkrcevali in odšla šele, ko so vsi. sedeli v letalu. Večjemu je grški policist salutiral, a z manjšim sta se'rokovala in izmenjala nekaj grških šal.
Ko sem ob drugi priliki čakal v Bejrutu na zvezo, sem mislil, da sem odkril vsg enega Slovenca v pisani družbi, ki je pila kavo v čakalnici in se živahno pogovarjala. Izgledal je silno uradniški in sem si ga najbolje lahko predstavljal v černih narokavnikih v. zaprašenem uradu v bivši banovini. A govoril je srbski brez slovenskega naglasa. Drugi v športnem suknjiču in rjavih hlačah- je izgledal kot kak Anglež. Druga dva sta nosila prevelika črna očala, preozke hlače, predolge suknjiče, kričeče kravate in čevlje s predebelimi podplati ter že dolgo nista bila pri frizerju. Srepo sta se ozirala po čakalnici in nista mnogo govorila.
Končno se je skupina napotila iz čakalnice proti letalu, ki je stalo blizu, tako da smo skozi široka okna čakalnice lahko sledili celotnemu odpravljanju. Vsi potniki so se vkrcali in skozi okna ■si jih videl, kako se vsedajo. Le strežnica v prilegajočem se kostimu j'e še stala ob vratih, da jih zapahne. Mehanik se je motovilil na vrhu stopnic, dokler se mu ni posrečilo, da zaloputne vrata. Nato so ga odvlekli s stopnicami vred, kot na prižnici. Letalo je pognalo motorje, drugega za drugim. Propeler se počasi zgane, motor vžge, puhne oblak črnega dima in zavrti propeler v bleščečem kolobarju. Štirimotor-nik se je premaknil in se kot kit na kratkih nogah in z dolgimi rokami odpeljal proti vzletišču» Ko se je hrup motorjev nekoliko polegel, je nekdo rekel poleg mene: "Ajmo sada!1' Bil je 'Anglež' v športskem suknjiču, ki je odhajal iz čakalnice, ne da bi se ozrl» Srepogleda tovariša s črnimi očali sta mu sledila.
Kaj je bila ta tajinstvena trojica ali kdo so bili spremljevalci ostalih skupin, lahko le ugibljem. Dejstvo je, da sta Atena in Bejrut dve postaje na zračni poti iz Beograda na Bližnji vzhod,kamor potuje vedno več delegacij, strokovnjakov in zastopnikov različnih podjetij iz Jugoslavije. JAT jih potegne do Aten, kjer morajo prestopiti. A veliko letališče v Bejrutu je središče lokalnih letalskih zvez za arabske dežele. Vse kaže, da imata jugoslovanski poslaništvi v obeh mestih precej dela s prehodnimi potniki. Skrbi jih pač, da ne bi kdo zgrešil predpisane poti.	PEREGRIN
S kongresa je bil v imenu hrvaškega naroda poslan apel vsem demokra tlonim državam in javnemu mnenju svobodnega s veta,z običajnimi frazami. Med ostalim pravijo: "Hrvaški narod pričakuje z zaupanjem,da mu bo svo bodni svet omogočil izvršitev pravice na lastno samoopredelitev v sre dišču Evrope, kakor priznava to pravico teoretično in praktično vsem narodom sveta in jo dnevno izvaja v Afriki in Aziji."
Vsekakor se mi zdi dobro,da se že zdaj v ospredju pojavljajo tako na hrvaški kot na srbski strani razni Lumumbe,Gombe in M0bute.
VEKOSLAV FARKAŠ
OD MESECA DO MESECA
-Zvezna skupščina je sprejela zakon o tisku in drugih oblikah-informacij, ki je nadomestil 'zakon iz 1.19li6. Novi zakon pravi dobesedno: "Vsi državljani Jugoslavije, ne glede na razlike v narodnosti, rasi, jeziku ali veri, imajo pravico, da s sred = •stvi informacij svobodno izražajo in objavljajo svoja mnenja, pravico, da uporablja^ jo sredstva informacij za svoje lastno obveščanje, pravico, da širijo informacije, pravico, da izdajo časopise in druge oblike tiska, pravico, da ustanavljajo ustanove in druge organizacije za objavljanje in širjenje informacij, kakor tudi pravico, da sodelujejo pri upravljanju s sredstvi javnega objavljanja informacij - OB POGOJIH,
KI SO PREDVIDENI S TEM ZAKONOM."
Kakšnimi-pogoji? Medtem ko zakon pravi, da ni cenzure in da ni potrebna nobena prijava odn. dovoljenje za objavljanje informacij, obstoja pogoj, da je potrebna pri java republiškemu organu, pristojnemu za informacije, 15 dni pred pričetkom izhaja= nja časopisa. Ta prijava mora vsebovati gotove podatke - kot n0pr. da ima predvideni glavni urednik "ustrezne kvalifikacije", da obstoja upravni odbor časopisa in - v slučaju, da časopis izdaja skupina državljanov - da obstojajo tudi pravila o izdaja= nju in urejevanju časopisa. Zakon tudi vsebuje uredbe, ki prepovedujejo širjenje do= 1 oŠenih -informacij, kadar predstavljajo "kaznivo dejanje" proti narodu ali državi-ali oboroženim silam, ali kadar povzročajo "vznemirjenost državljanov" in ogrožajo javni mir in red, t.j, kadar so te informacije "lažne in alarmantne". V tem sl u'šaju se la h ko svoboda informacij "omeji v interesu družbe in države". Te odredbe vsebuje baje tudi "vešina zakonov o tisku drugih držav".	:
' Viri infOrmacij Lodo dostopni vsem pod enakimi pogoji, toda odkrivanje "uradnih skrivnosti", državnih ali gospodarskih, ne bo dovoljeno. Novinarji se morajo ravnati "po pravilih poklicne etike in družbene odgovornosti in‘v duhu spoštovanja resnice, človeških pravic;in razvijanja miroljubnega sodelovanja med narodi". Ce bo Zveza no= vinarjev Jugoslavije izključila kakega novinarja iz svojega članstva, bo le-ta 'še -vedno lahko nadaljeval svoj poklic, dokler mu tega ne bo prepovedalo sodisŠe. A kar se tihe uvoza, tujih časopisov v Jugoslavijo^ ni potrebno nobenega posebnega dovolje= ja, razen ce gre za časopise na jugoslovanskih jezikih, ker ti "očitno predstavlja=
jo t-ujc propagando".	•	' -	...	•	. n1
iv-o-.	, ' '	vd	r; v,.er- rrrrd. - r ;	...o: rr '
'v ret ' r: r, . rv r ;r A-i-5;A(eBHHHHC-xeKC-=5:=s=;
Kot sem poročal v pretekli številki,so katoliški škofi v Jugoslaviji predložili zvezni vladi memorandum s predlogi' za xz= 'bbljšarije idnesajev med katoliško Cerkvi= jo :ih'državo. Memorandtimr-baje vsebuje na= Slednje štiri toŠke: 1) Cerkvi naj se pri zna pravica, da izdaja svoje verske publi kačijej 2) Otrokom naj se dovoli, da nemo teno prisostvujejo verskemu pouku in kaz= aujejo naj se vsi oni, zlasti učitelji,ki skušajo to prelrešitij 3) Cerkvi naj se vrne nekaj imovine, ki je bila podržavije na, in h) Razgovori o ureditvi- odnosov med Cerkvijo in-državo naj se vršijo di= rektno, ne pa potom duhovniških društev.
Avstrija je sprožila v Združenih Naro^ dih vprašanje južnega Tirola in priznanja manjšinjskih pravic avstrijski manjšini v Italiji. Sprejeta je bila resolucija, ki priporoča obema prizadetima državama, Ita liji in Avstriji, da sporazumno rešita ta .spor. Jugoslovanski delegat Osman Djikic Je pri tem izjavil, da jugosl. vlada upa, da se bo tudi vprašanje jugosl, manjšina 'y Avstriji rešilo na enako sporazumen na= čin v skladu z načeli, ki jih je navedla
-cq.i--. ;	..!..i.uC'.cic r,j;-.y. ,r ■. U-C-LCe
avstrijska vlada v zvezi z Južnim.Tirolom.
Na obisku jo bil afganistanski kralj ■ Mohamed Zanir, s katerim so si jugosl.vo= diteljlj Izmspjali odlikovanjac'Obenem so potrdili, da ne'pripadajo biokorni
[i3-lotnica oktobrske revolucije je mi= nila, kot da je nikdar'ni bilo. Sovjetski veleposlanik je priredil sprejem, na kate= rem so bili Stambolič, Rankovid in drugi. Tito je poslal pozdravne brzojavke Hruščo vu in Brežnevu.
Bivši predsednik OF, Josip Vidmar, ki je sedaj predsednik slovenske akademije za znanost in umetnost, je postal heroj socia listiČnega dela.
V Konicah blizu Tržiča (Monfalcone) so navdušeni Italijani odkrili 30.oktobra spo menik pesniku D'Annunziu, kar so pretolma= čili v Jugoslaviji kot znak oživljenega Šovinizma in moralnega pritiska na jugosl,. manjšino v Italiji.
Zahodno-nemška strokovnjaka Wilhelm
Meier in Herbert Hoffman, ki sta bila za= poslena pri izgradnji nove topilnice v Bo ru, sta se ga na dan proslave osvoboditve Bora pošteno nacukala in se v skladu s pra vilom "in vino veritas" pošteno sporekla s svojo partizansko okolico. Nato sta se Še povzpela na knjigarno Prosveta, potegnila s nje jugosl. zastavo s petokrako in jo vlekla za seboj vso pot do hotela. Za ka= zen sq ju vtaknili za en teden v ječo in nato izgnali iz Jugoslavije.
PROSVETA: V Ljubljani so odprli višjo šolo za socialne delavce. V Piranu pa so odprli višjo pomorsko Šolo s 56 gojenci.
V Srbiji je ostalo zaprtih mnogo Šol zaradi pomanjkanja u'ćiteljev - in to: 33 v kraljevackern srezu, 16 v leskovaŠkem in 16 v zajecarskem. V Srbiji primanjkuje cca 2.000 učiteljev, medtem,ko okrog 5.000 uši teljev srednjih šol ni specializiranih.Le= tos so odprli celo vrsto novih fakultet beograjske univerze v posameznih mestih Serbije. Dobili so od vlade tudi dovolj finančnih sredstev za namestitev kakih 700 novih predavateljev - toda fakultete Šivo= tarijo, ker predavateljev enostavno ni.
Poročal sem se o pomanjkanju Šolskih knjig. Ljubljanski PAVLIHA je k temu pri= pomnil: "Letošnjih šolskih knjig ne bo Še tako kmalu. Zdaj bodo Šele tiste dotiskä^ ne, ki so bile lani odobrenega letos ne veljajo vec."
Toda nie ne de: gradiliški partijski komitet na automobilski cesti bratdva in edinstva v Srbiji in Makedoniji je pripo= rocil 6*165 fantov in deklet za članstvo v zvezi komunistov.
GOSPODARSTVO: Poljedeljska Banka je dobila odobrenje, da posodi poljedeljskim organi= zacijam, ki so utrpele izgubo* Štiri mili= jarde dinarjev, katere bo treba vrniti v teku 10 let z 1.5$ obrestmi. Zakaj je pri= šlo do izgube? Zato, ker niti v socialistic ni Jugoslaviji niso iznašli načina, ki bi .preprečeval, da bi kmet je ne zašli v dol= gove in pa ker so mnoge zadruge verno spro vajale v življenje partijsko linijo brez oaira na gospodarske pogoje in rentabilnost poslpvanja. 0 tem je spregovoril tudi Kar=
■ delj na zborovanju v Valjevu, kjer je poka ral one zadruge, ki sedaj, mečejo krivdo na kmete in s tem vzbujajo slabo voljo. Neka= tere zadruge tudi niso izpolnile obljub, ki so jih dale kmetom, ko so jih povabile, da sodelujejo ž njimi. Kardelj je zagoto= vil, da bodo zadruge izpolnile svoje obvez nosti in izjavil, da pričakuje, da se bodo .tudi kmetje drhali svojih obvez. Njegov go vor je bil v precej drugačnem tonu, kot smo ga bili navajeni od njega v preteklih letih. Kar naprej je poudarjal, da se ne sme vršiti pritisk na kmete.
Ljudski odbori v Srbiji dolgujejo zdravstvenim ustanovam okrog dve in pol milijarde dinarjev na račun zdravniškega zavarovanja. Splošna bolnica v £upriji je prišla celo tako daleč, da ne more več nabavljati zdravil in da hrani svoje bol nike s krompirjevo juho. Edino zdravilo, ki ga še ima na razpolago, je aspirin. Krajevni odbor pa ji dolguje 19 milijo= nov dinarjev. Svetozarevski odbor dolgu= je svoji splošni bolnici 26 milijonov di nar jev, a bolnica dolguje svojim dobavljal cem 20 milijonov dinarjev. Dobava zdravil je bila ustavljena tudi bolnici v Djako= vici, ki dolguje 17 milijonov dinarjev, medtem ko ji krajevni odbor dolguje kar 58 milijonov diiarjev. Bolnica za kostno jetiko v Banji Koviljači dolguje 36 mili jonov dinarjev, a krajevni odbor ji dol= guje 37 milijonov dinarjev. Itd. Medtem pa krajevni odbori Še naprej pobirajo prispevke za zdravstveno in socialno za= varovanje.
V	teku razprave o uporabi sredstev iz letošnjega proračuna v proračunskih odbo rih zvezne skupščine pa je Zoran Polic, drzavniPfiajnik za finance, izjavil, da proračun izkazuje višek, ki ga bodo upo= rabili za pokritje deficita v raznih zvez nih fondih, posebno v investicijskem. De jal je, da proučujejo mere, s katerimi bi "odpisali" stare dolgove ljudskih od= borov, zlasti v pogledu bolniških stroŠ kov,- Kot trdijo, bo letošnji proračun prvi povojni proračun, ki bo izkazoval prebitek. To pa je seveda nujno,ako naj Jugoslavija dobi potrebne kredite na za= hodu, da izvede toliko potrebno denarno reformo.
V	Jugoslaviji se istočasno Širijo ne= potrjene vesti, da bodo z novim letom za menjali sedanji denar v razmerju 100 sta rih dinarjev za enega novega.
Dolgoročni načrt ljudskega gospodar= stva v Sloveniji od 1961 do 1965 predvi deva povprečno letno povečanje proizvod nje, nacionalnega dohodka in investicij za 10.5$. Osebna potrošnja naj bi se po55 večala vsako leto za 8$. Število zaposle hih na socialnem sektorju gospodarstva naj bi se do 1965.leta povečal za 100.000 oseb. Odstotek prebivalstva, ki naj bi še po 1965.letu še nadalje pečal s polje deljstvom, naj bi se znižal na 30$.
TOvarna TOMOS v Kopru je končno le do bila dovoljenje za izdelavo francoskih automobilov znamke CITROEN. Večino delov, vključno motorje, bodo uvozili iz Franci je. - In na koncu ^e ena vest: Igralce ma riborskega BRANIKA so oprostili obtožbe, da so zastrupili igralce iz Karlovca,žara di pomanjkanja dokazov. IVAN STANIČ