Lšfcaja rsak četrtek in v«tta • postnima vr«d ali « Mariboru s poftilja-mjem na dom za cela le-32 D, pol leta 16 D, rtrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naroč-iina se pošlje na nprav-aifttvo »Slov. Gospodar-.« v Mariboru, Korofc-cesta 5. List se do- Posamezna številka si« ne 1*59 din. Poštnina plačana v gotovini. pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon Inter- urbaa št. 113. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništva je v Mariboru, Koroška cesta fct. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema ■aročnino, inserate ift reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratni' •glase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun urada Ljubljana lOi Telefon interurb. fct. 113. 13 šte-vllJea. MA.BIBOI2, d.ne ±. apxila 1928. eo. letnllc. Tvoj je vstajenja dan! Naš človek, sin slovenskega naroda, njegov duhov-aik, pesnik Simon Gregorčič, je v svoji pesmi »V pepel-»ični noči« zapel slovenskemu narodu velikonočno voičilo: Tvoj je vstajenja dan! Ko se te dni širi po vseh poljih in domovih prijeten vonj blagoslovljenega ognja in veje božji blagoslov a blagoslovljenega lesa, vemo, da so velikonočni prazniki. Odmor je v naših vsakdanjih skrbeh, oddili je v našem nepretrganem delu. Opravili simo svojo velikonočno dolžnost, obhajali svoje notranje vstajenje in praznično se počutimo v svetem razpoloženju milosti božje. Naša vera nam je te praznike združila z našim vsakdanjim življenjem, da zaupamo v novo, na vedno «rečno Velikonoč vseh vernih in pravičnih. V teh praznikih pa se tudi mi s pesnikom spominjamo milega slovenskega naroda. Težka je še njegova usoda, težka, kakor za veliki petek. Razdeljen je v tri države. V Jugoslaviji bi moral biti njegov pravi dom. Pa tu jih je komaj nad 1 milijon. In še ti se morajo v lastni državi boriti za svoje najnaravnejše narodne pravice. Nad 600.000 Slovencev je pod Italijo. Tam jih zatirajo, da se bo komaj kje slišala slovenska pesem za. Velikonoč, da bodo skrito morali vršiti svoje narodne običaje in proslave. In tam na Koroškem jih je že nad 100.000. Težko jim je, da tožijo po pravici 3 Avstriji, ki ravna z njimi kot mačeha s tujimi otroci. Pa še so naši bratje, daleč tam preko morja jih je veliko, tudi nad 100.000, in še v Nemčiji na \Vestfalskem in v Franciji po rudnikih, in drugod, da nič več ne doseže jih naše oko. Zemlja, ki je prepojena z znojein naših pradedov, ki je shranila v sebi njihova trupla in jih shranjuje, da bodo nekoč vstala, ta zemlja je tako majhna za nas, 5ako uboga, da ne more vseh prerediti. Ta zemlja je nadalje, kakor da leži sredi velike ceste, ki pelje iz srednje Evrope na jug in na morje; na sredi velike ceste, ki pelje iz zahoda na vzhod. Tako jo hočejo ti in oni in so nas raztrgali na tri dele. Mešetarijo za našo sveto zemljo in za nas same. In mi? Ali nismo boječi, ko pravimo, malo nas je? Ali nisi* o počasni, ko ne vidimo preko mej nekdanjih dežel, pa poznamo še Kranjce, Štajerce, Prelonurce, Korošce, Primorce in tako dalje? Ali nismo malo-idušni, ko ne pogledamo preko državnih plotov, ki jih je po slovenski zemlji postavila tujčeva sila? Velikanoč nam je prinesla moči in opore. Mi hočemo nekoč obhajati Velikonoč. Slovenski narod kljub svojemu težkemu položaju ni obsojen na smrt! Jasno mu kliče njegov pesnik in prerok: Tvoj je vstajenja dan! Da se bo pa čimpreje približal ta dan, naj živi v ma$ zavest naše notranje moči, ki je naslonjena na živega Roga, naj živi v nas naša vera. Da ho ta dan čim preje prišel in bo čim lepši, naj bo v nas prava trdnost in odpornost zoper vse, kar hoče nam vtisniti drug pečat in nam ne pusti, da smo to, kar smo. Zato bomo znova vzljubili svoj mili jezik, ki nam v svoji blago-£ lasni pesmi oznanja novo življenje, Velikonoč. Zalo se bomo oprijeli sivoje zemlje, jo gojili, da nam bo dajala, kolikor nam bo mogla. Ovenčana, kakor za Velikonoč, bo lepa, da jo bodo hodili občudovat in si iskat zdravja v njene gore in k njenim studencem. In slovenski narod bo vztrajal in delal, da se na svoji zemlji združi ves, kot družina za velikonočne praznike, da se izpolni prerokovanje: Tvoj je vstajenja dan! Državna politika. JUGOSLAVIJA IN DRUGE DRŽAVE. Dr. Ninčič je zunanji minister v naši državi. Njegova naloga je, da urejuje razmerje med Jugoslavijo in drugimi državami. Zdaj je dalje časa potoval po svetu in se razgovarjal z oblastniki drugih držav. Ker pa je pri proračunski razpravi prišlo na vrsto njegovo ministrstvo, je prišel domov in je govoril v narodni skupščini o razmerju Jugoslavije do drugih držav. Splošen položaj. Najprej je dr. Ninčič omenil pogodbo, ki so jo države Anglija, Francija, Belgija, Nemčija in Italija sklenile v mestu Locarno. Tam so sklenile, da ostanejo zdaj take državne meje, kakor so. Mi moramo biti seveda tiho, da si z mejo na Italijanskem in Koroškem in tudi na Štajerskem nismo zadovoljni. Pa tega ni povedal dr. Ninčič, pač pa naš poslanec dr. Hohnjec, ki je govoril za dr. Ninčičem. Dr. Ninčič je nadalje poročal o Društvu narodov, kako so prišli v Genovi zastopniki raznih držav skupaj, da bi Nemčijo sprejeli med se, pa se ni posrečilo. Glasovanje za sprejem mora biti enoglasno, pa je Brazilija glasovala proti sprejemu Nemčije. Zastopniki držav so se razšli domov brez uspeha. Jugoslaviji nima svojega sedeža v tej zvezi, pač pa ima razne zastopnike pri raznih komisijah. Mala ¡.ntanta. Mala antanta je zveza med Jugoslavijo, Čehoslo-Vaško in Rumunijo. Mala antanta nima tako prirod-nih zvez, da bi mela kak večji pomen. Zato v preteklem letu niso več zborovali, letos pa so bili februarja državniki teh držav skupaj in so imeli koristne razgovore. Malo antanto so dolgo časa smatrali kot celoto, kot neko prav tesno zvezo teh držav. Zdaj pa že vsaka država hcdi bolj svojo pot in vsaka dela na svojo roko svoje pogodbe, tako da je ta zveza le bolj na papirju* kot pa v resnici. Italija. Dr. Ninčič se je precej časa mudil, predno je prišel domov, ravno v Italiji. Italija je zelo pohlepna ravno po naših krajih. Ni zadovoljna s slovenskimi primorskimi kraji, ki jih že ima. Hoče celo obal Jadranskega morja. Italija hoče na Balkanu prvo besedo imeti. Preko Albanije in zdaj tudi preko Grške sili na Balkan. Nas zato najbolj zanima, kako,je razmerje do Italije, ki je ni sram povedati, kako velik apetit ima po naših krajih, ki je ni strah zatirati Slovence in Hrvate, katere ima v oblasti. In kaj je minister rekel? Da smo si najboljši prijatelji! Dr. Hohnjec, poslanec SLS, mu je pozneje nro-j ral ugovarjati. Kako naj bomo z Italijo dobri prijatelji, ko pa tako žatira Slovence, da o materinem jeziku ne sliSijo ničesar v šoli in se ne smejo učiti slovenski pisati in brati! Dokler Italija teh krivic" ne popravi, hi zunanji minister države Slovencev, Hrvatov in Srbov ne smel tako govoriti! — Soseda Bolgarija. Pravzaprav je minister o tem prav malo povedal, dasi je Bolgarija tudi nekaka jugoslovanska država. Vse dobro ji želi, pa ne pove, kako. Ker tam ljudje veliko trpijo, ne bi škodilo, Če bi Jugoslavija kot dohra ¿oseda pomagala Bolgariji na noge. — Druge države. Minister pravi, da smo z vsemi v prijateljskih od-nošajih. Torej, kaj hočemo še več? Države nam zaupajo, ker smo jim dolžni, tako Francija in Anglija. S Turčijo smo se pobotali, z Albanijo ni nič. posebnega, Grška se bo že pomirila, Nemčija nas prijazno gleda. Torej sami prijatelji krog in krog. Zato pa se tako ob-orožujemo, da stane vojska nad dve milijardi dinarjev. Rusije ni omenil, čeprav je Rusija največja slovanska država v Evropi. Res, tam še niso najboljši ministri, so še boljševiki, pa kdo more reči, da so po drugih državah samo najboljiši možje ministri? Vatikan. Države, kjer prebivajo tudi katoličani, so dolžne, da so v dobrem razmerju s poglavarjem katoličanov, s papežem, ki stanuje v Vatikanu v Rimu. Naša država se že dolgo pogaja, da bi se napravil medsebojni dogovor ali konkordat, pa še nič ni. Kadar se začnejo pogajati, pa se že kje spodtaknejo, da ne gre s pogodbo do kraja. Dr. Hohnjec je moral v imenu katoličanov reči, da se to malo preveč počasi dela, da katoličani v državi hočemo,, naj se čimpreje sklene konkordat Zahteve SLS. Dr. Hohnjec je odločno povdarjal, kaj zahteva slovenski narod glede zunanje politike. Že pri posameznih odstavkih smo omenili njegove ugovore, ki jih je podal na tak način, da so jih zelo vlekli na ušesa, če jim je bilo prav ali tudi neprav. Glavna zahteva slovenskega naroda je: mir med državami in pravica vsem narodom! Posebno pa je hranil dr. Hohnjec v imenu slovenskega naroda pravice Slovencev, ki so še v drugih ■državah. Govoril je tudi, da ne scie nobeden Slovenec priti pod Nemčijo, če bodo kdaj Avstrijo razdelili. Avstrija namreč težko shaja, pa se misli priklopiti Nemčiji, če bi se to zgodilo, tedaj se mora meja na severu malo popraviti. Taka je naša zahteva, da mora Koroška pripadati Jugoslaviji, enako tudi Radgona s celo železnico Špilje—Radgona. Mi smo slišali poročilo zunanjega ministra. On in pa vlada in zastopniki naše države in drugih držav so pa slišali, kaj hoče slovenski narod v svetovni politiki. Njegove zahteve so življenjske in zato pravične. In zvesto jih branijo le poslanci SLS. V DRUGIH DRŽAVAH. Grčija je brez vladarja. Je republika. Bivši kralj je šel zdaj iz Jugoslavije v Rumunijo. Na Grško ne Matija Malešič: Pobožal ga je . . . Prelepo pojo zvonovi — samo na sveti večer, ko vabijo k polnočnici, pojo tako. Na dolgi, dolgi poti so bili Skoro cele tri dni, v Rimu so bili. In ko da se veselijo, da so se vrnili domov, pojo veselo in prešerno; in ko da hočejo pripovedovati o lepotah, ki so jih videli na dolgem, dolgem potovanju, pojo prelepo; in ko da vidijo v srca ljudi, ki se zgrinjajo k cerkvi, pojo milo in v nestrpnem pričakovanju tistega velikega in veličastnega, ki vstrepeta v srcu slehernega, ko zadoni izpred aitarja: Aleluja. Topiči pikajo. Ženske hite s polnimi jerbasi iz cerkve od blagoslova. Trobenta kliče gasilce. Na prostoru okoli cerkve je vse živo. Iz oddaljenejših vasi so že prispeli v gručah možje in fantje, žene in dekleta, otroci, iz bližnjih vasi hite, da ne zamude. iVsa pota, vse steze, vsi dohodi do farne cerkve so polni ljudi, ki jim žari iz oči veselje in sije iz obrazov praznično razpoloženje. Zvonovi vabijo, milo, ubrano, veselo in prešerno vabijo, prelepo vabijo. Za hrbtom očetov, po bližnjih dvoriščih se preriva mladina. Sekajo pomaranče, sekajo pisanice, sekajo jabolka. Nove obleke imajo fantički. Kako bi bilo Vstajenje, kaka Velika noč bi bila to, če bi ne imeli novih oblek? Samozavest in razposajenost gleda iz mladih oči, ko presojajo nove obleke tovarišev, ko presojajo njihovo izvežbanost v sekauju; ko premišljujejo, komu bi ponudili sekati pomarančo, da je ne bi zasekal, seva iz mladih oči samovoljnost. Misli so pri novih oblekah, pri sekanju, pri pomarančah, pri pisanicah, pri jabolkah in pri računanju, kako bi izvlekel iz sekača čim več denarja, pa bi vkljub denarju prinesel domov tudi pomarančo. Nekateri nimajo novih oblek, nedeljske obleke nosijo — imajo pa vsaj nov klobuk in se postavljajo z njim. Nekateri nimajo novih oblek, nimajo niti novega klobuka — imajo pa vsaj nove čevlje in se postavljajo z njimi. Janezek nima nove obleke, nima novega klobuka. Niti nedeljske obleke nima, v vsakdanjo, ogulje-. no, pokrpano obleko je oblečen, oguljen, pomečkan, preluknjan, poklapljen klobuček ima na glavi. In bos je. Hladno je. Noge ima zelene in so vse vijoličaste od mraza. Stopica z noge na nogo, plazi se od sekača do sekača, vriva se v kroge, ki obdajajo se-kače, in pazno presoja, kateremu bi ponudil pisanico sekati in bi mu je ne zasekal. V hlačnem žepu tišči rdečo pisanico in velo jabolko. Pomaranče nima. »Ti, Janezek janezasti, kaj pojdeš tak k procesiji?« Tonček drži roke v žepih novega suknjiča, pogleda svoje nove čevlje in prezirljivo pomeri Janeze-ka od oguljenega, preluknjanega klobučka do ozeb-lih, vijoličastih nog. Bahato in glasno govori Tonček, kot da hoče še druge opozoriti na Jauezeka, ki nI ob- lečen za procesijo in ki ne sodi bos in v zakrpani obleki med nje. Janezku olane rdečica v lica. Povesi oči in se hoče splaziti s Tončkove bližine. »Kaj se ne preoblečeš?« »Saj je še časa . . .« reče Janezek tiho. Pa ve, da nima nove obleke, ve. da nima nobene druge lepše in nepokrpane obleke, ve, da nima nobenega drugega klobuka, ve, da so čevlji raztrgani in zevajo, kot da so lačni, ve, da ne bo mogel k procesiji. »Še časa? Kaj ne čuješ pritrkavanja? Kaj ne vidiš ljudi? « »Nimam daleč do doma! Hitro se preoblečeni.« Janezek se pomeša v polkrog, ki opazuje sekača, ki seka pomarančo pod najtežjimi pogoji: Visoko na steni, kolikor visoko more stoječ na prstih stegniti roko, mu drži fantiček pomarančo; poldrugi korak je odmeril sekaču od stene; novec se mora ves skriti v pomarančo, če ga bo le del gledal iz nje, ga dobi fantiček. In samo z enim zamahljajem mora pognati novec v pomarančo, da se skrije v njej. Težki pogoji in domišljavost sekača, ki je sicer med najboljšimi, vzbuja splošno pozornost. Tišina vlada v polkrogu, vsi opazujejo sekača, še Tonček, ki očividno hoče zbadati Janezka, umolkne. Silno zamahne sekač, novec zasika po zraku, prebije fantičku kožo na palcu in pade na tla. Fantiček naglo dvigne roko k ustnicam, sesa kri, ki mu brizga iz pa!ca, nt hlastno pobere novec. y Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila'-Naposled se boste odločil} vendar le za Elsa-mila. T« mila rdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno m peneča toaletna mila* ampak imajo * »ebi »udi Se medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine ter BO torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se pet vrst Elsa mit EIsb lilijino mlečno milo, Elsa glvcerinsko milo, Elsa bo- rafcsno milo, Elsa milo za britje, kobrami» aH Šam. pon milo. Za proefcuSnjo 5 kosov Bha mila ob enen « zavojnino in pofilnino za 52 din. proti v naprej posla» nem denarju. Po povzetju za 10 din. več (ca poštnino}. Naročila upimviti: lekarnarju Eugen V. Feller T Danki Stubici, Elsa trg 541, Hrvatska. »me. Dosedanji predsednik je odstopil. Zdaj volijo novega. Taka majhna državica, pa toliko političnih tkrbi. Ni čuda, da Italija leze preko Grške na llalkan. Na Francoskem je vlada v vedno težjem položaja. Davki tarejo ljudi, da so zadnjič v Parizu štraj-l>ali, tako da so imeli trgovci in gostilničarji en delavni dan vse zaprto. Kmetje zelo trpe vsled velikih davkov. Uradniki so nezadovoljni, ker so preslabo plačani. Notranji minister je odstopil. Čehoslovaška je slišala prvo besedo svoje nove vlade. Vlada je sestavljena iz uradnikov, upajo pa, da bo imela v skupščini zaslombo, da bo lahko delala. j • } IT Poljska država je velika slovanska in katoliška država. Zahtevala je v Zvezi narodov svoj sedež. Njena zahteva se bo obravnavala šele v jeseni. V skupščini so mnogi govorniki nastopiti za tesnejšo zvezo z Rusijo. Nemčija ima domače težave. Taka kot je sedaj, je itak še prav mlada država. Preje so bile razne kraljevine in kneževine. Zdaj so imeli glasovanje, ali naj se tem bivšim vladarjem njihova posestva pla čajo ali ne, pa je 12 milijonov ljudi glasovalo, da ne. Nemčijo vodi zdaj Hindenburg, bivši general. Zato je Nemčija vojaška, čeprav bi tega ne smela. Italijan, ki je zadnji čas malo roge pokazal proti Nemčiji, jih je že skril. Zdaj že Italijani hvalijo Nemce, Nemci pa Italijane in nimajo — nobenih nasprotij. Italija je imela pretekli teden svojevrsten škandal, ki je madež za celo Evropo. Neki od fašistov najeti morilci so umorili poslanca Mateotija na prav grozen način. Zdaj pa so jih sodili. Dva so čisto opro stili, ostale pa obsodili in kralj jih je takoj — pomi-Jostil. Tako so udarili pravici v obraz. Pa dolgo se ne drži taka stvar, ki je s človeško krvjo oškroplje-na. Italijanski prestolonaslednik se je tudi že menda nstrašil pred fašizmom. Javno v istih ga je začel hva liti. To je slabo znamenje. Razorožitvena konferenca bo v kratkem zborovala, kje, se še ne ve. Morala bi v Švici, pa Rusi tja ne gredo. Na tem zboru se bodo pogovarjali, kako nhajati brez tako drage vojske in da države pri svojih prepirih ne bi rabile orožja, ampak pameti Uspehov je pričakovati ravno tako malo kot pri Zvezi narodov, čeprav bi bilo to zelo dobro. Pisma iz domačih (¡rojev. 8v. Peter pri Maribora. — Pri nas smo pokopali 69 let starega Janeza Fras iz Dragučove! Rajni si je oskrboval kurjavo s tem, da je hodil izkopavat štore, ter je v svojem življenju silno veliko drevja podrl. Pred par dnevi je podiral hrast in ko se je hrast že nagibal, je opazil, da bo padel tja, kjer je imel od južine posodo. Hoteč isto rešiti, da se ne zdrobi pod padcem drevesa, na kar se je Fras spodtaknil in padel. Hrast, ki je počasi lezel, akoravno ga je njegova žena z vrvjo držala, je med tem padel in suha veja je ubogega starčka tako oplazila, da so ga morali aesti domov. Rajni je bil dobra duša, mož stare korenine. »Slov Gospodar« mu je bil stalen gost! Ob času volitev je bil odličen pristaš SLS. Kot žganjekuhar je bil znan daleč naokoli. Kot »moleč« namreč, ako je kdo umrl, je bil s svojim rožnim vencem prvi, ki se je umrlih usmilil. V vsaki procesiji, ob vseh priložnostih je svoj glas povzdignil v čast roženvenski Kraljici. Molil je pač kaj rad, zato pa je ob smrtni uri tudi v zadnjih vzdihljajih še kaj glasno pri molitvi rožnega venca odgovarjal, ter so bile zadnje njegove besede molitev. V življenju je bil bolj reven in skro- i • Moino je, da to nekatera mila dobrt.. bolj Je, kakor Schicht-ovo ni nili eno. Najboljše je edino: Schlchtovo milo «naroka „Jelen". Kupujte Ir najboljše milo ! Pri uporabi »e izkaže, da jc najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot „ravno tako dobre, kakor Schichi-ovo." Za naj boljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka „JELEN". . | men, potrpežljiv in ponižen povsod, zato mu je plačilo nebeškega raja zagotovljeno. Jarenina. Dne 21. marca Je preminul 83 letni starček Ivan Sekol, Bil je eden izmed najstarejših in navzornejših jareninskih kmetov. Rodil se je na mali kmetiji, kjer je tudi kot mož gospodaril. S svojo marljivostjo si je pripravil lepši dom z obširnim posestvom v Gačniku. Pa tudi kot veleposestnik je ostal ponižen, pobožen ter zaveden slovenski kmet. Tu in tam je popeljal svoje prijatelje v svojo ljubljeno gorco, kjer je živahno in šaljivo pripovedoval svoje doživljaje. Večkrat je omenil, da je pričel svojo srečo s par sto goldinarji, a je iste tudi dosegel, ker je znal varčevati. Mnogo je deloval v naših društvih. Bil je več let predsednik Bralnega društva, član načelstva jareninske posojilnice od njene ustanovitve. Brezdelja še celo v sivi starosti ni poznal. Njegovo čednostno življenje ni bilo brez težav! V najlepši dobi mu je umrla ljubljena žena, starejši sin Tone je postal žrtev vojne. Sedaj upamo, da se nepozabni naš Ivan z obema vred raduje v večno lepih nebesih. Sv. Rupert v Slov. goricah. Posnemanja vredno! Na sedmini po rajni Marjeti Knezar pri Paulu Korošec se je nabralo za kruh sv. Antona 456 K. Bog naj povrne vsem darovalcem stoterokrat! Domačim in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! Polenšak pri Ptuja. Po več ko enoletni težki bolezni, previden s sv. zakramenti, je umrl Martin Kvar iz Lasigo-vec, v starosti 64 let. Pokojni Martin je vse dneve svoje težke bolezni prenašal z najlepšo potrpežljivostjo in ndanost jo v voljo božjo. Bodi mu žemljica lahka! Polenšak pri Putju. O Božiču lanskega leta je poteklo 4 leta, odkar sta bili v Slomih umorjeni dve ženski, Treza in Albina Visenjak. Kljub skrbnemu poizvedovanju orož-ništva se ni moglo dognati, kdo da je ubijalec. Se le sedaj po štirih letih je na smrt obsojeni večkratni morilec Cič, nahajajoč se v mariborskih zaporih, izpovedal, da je on v družbi z Zlahtičem umoril ti dve nedolžni ženski, pod pretvezo, da ima gospod Visenjak veliko svoto denarja. Kakor je izpovedal morilec Cič, je bila odločena tudi smrt gospo- darju Antonu Visenjaku, kar pa se ni moglo posrečiti, Kec je slučajno Anton ta dan odšel po opravkih v Ptuj. Sv. Urban pri Ptuju. Ze dolgo ni bilo nič slišati iz naie fare. Tokrat moram poročati en grd zločin, ki se je zgodil 15. marca 192G. Kopali so v vinogradu pri Benku in iz starega sovraštva je že po dnevi obljubil Franc Urbanja Tomažu Zeleniku, da bo njemu glavo razbil. Da se ne bi nii zgodilo, sta odšla Zelenik in njegova žena brez večerje domov. Za njima prileti Urbanja in začne Zelenika s pestmi biti po glavi, žena Zelenika hoče svojega moža iztrgati i» rok Urbanje in v tem hipu prileti žena Urbanje, Jožefa ia udari s krampom svojega brata Zelenika po glavi, da ae ta nezavesten zvrne na tla. V istem hipu zgrabi Urbanja Zelenikovo ženo in jo bije z vso močjo po glavi tako, da sts oba v največjem delu za delo nezmožna. Žalostno, da gre sestra nad svojega brata s krampom! Sv. Andraž ▼ Slov. goricah, Smrt se kaj pogosto oglaia pri nas, Skoraj nagloma je izstrgala iz rok staršev edinega sinčeka, 11 letnega Henrika Šešerko. V pondeljek je bil še v šoli zdrav in vesel, v petek pa je podlegel vnetja možgan. Vsi šolarji pa tudi odrasli so ga spremili h grobu, na katerem mu je Ozvatič Janez govoril žalostno slov». Po poslovilnih besedah kateheta, so mu šolarji zapeli gin-ljivo nagrobnico. Počivaj v miru, dragi Henrik. In zopet je prišla smrt k nam in odpeljala seboj t večnost spoštovanega moža, Franca Nedeljko. Pokojni je bil prijatelj dobrih knjig in krščanskega časopisja in je veliko bral »Slov. Gospodarja«, knjige Mohorjeve družbe, »Bogoljuba« itd iz teh je izčrpal tisto živo vero, ki ga je krasila. Bil je tudi član tukajšnjega Apostolstva mož, in se redno udeleževal svetega obhajila. Izdihnil je svojo blago dušo ravno tiste dni, ko so naši možje v farni cerkvi opravljali duhovne vaje — tridnevnico. Silno je želel, udeležiti se teh duhovniki vaj v cerkvi, pa Bog ga je vzel k sebi, da mu s svojo ljubeznijo vrne njegovo ljubezen do Njega. Znanci in prijatelji so na sedmini zbrali lepo svoto za oslepele invalide in Dijaško semenišče v Mariboru. Počivaj v miru blagi mož; odpočij si na božjem Srcu od težav tega življenja» — Pa tudi nekaj veselega moramo poročati. Odkar se nam je vsiljevala »Domovina«, raste število naročnikov »Slov. Gospodarja«. Le v vsako pošteno hišo pošten list! Slovenjgradec. Dne 19. marca se je v večnost preselil v 77. letu starosti po kratki, mučni bolezni in z Bogom spravljen gospod Mihael Rener, ki je nad 40 let nepretrgoma zvesto in pošteno služil Gollovi hiši. Dolgo vrsto let, ko še ni tekla železnica skozi našo dolino, je rajni Miha kot postiljon prevažal pošto med Slovenjgradcem in Dravogradom. Na njegovi zadnji poti ga je poleg ostalega občinstva lepo počastilo tudi poštno osobje, ki je s predstojnikom vred k večnemu počitku spremilo svojega nekdanjega dolgoletnega postiljona. Tudi krsto so nosili štirje nameščenci našega poštnega urada. Naj v miru počiva. Sv. FrančiSek r Savinjski dolini. Protiverska »Dom® vina« si skuša tudi med nami pridobiti naročnikov, a ji bo temeljito izpodletelo. Njene židovske vsiljivosti in proti-krščanskega hujskanja pošteni Ksaverjani ne maramo in se bomo držali našega starega bojevnika za dobro stvar »SI Gospodarja«. — Izobraževalno drutšvo si bo s pomočjo vseh faranov postavilo Društveni dom, ki naj bo spomenik za prosvetno delo vnetih župljanov. Zato pa je dolžnost vsakega, da po svojih močeh pomaga. Res, da živimo v težki gospodarski krizi, ki jo živo občutimo, vendar bo pri dobri volji vsem mogoče, vsaj nekaj prispevati. Dom ne bo morda last kakega posameznika, marveč cele župnije. Izobraževalno društvo in Orel se bosta potem veliko lažje razvijala in delovala. Krščanska društva so pa v sedanjih časih za mladino neobhodno potrebna, če jo hočemo ohraniti na pravi poti. Zato proč z vsemi pomisleki in vztrajno oa delo za Društveni dom! — Mnogo družin v naši župniji »e pripravlja na posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. TJpame, da se bo sad posvetitve tudi dejansko pokazal in da se bo versko življenje čimbolj poživilo. Koprivnica. Dne 21. marca je priredilo naše društvo predavanje o zdravju, Naprosilo je higijenski zavod v Ljubljani. Gospod dr. Mikš je s pomočjo lepih primernih, slik pojasnjeval v temeljitem predavanju vzroke in pošlo dice tuberkuloze ali jetike pred dvestopetdesetimi poslušalci; delil nam je tudi dobrohotna in potrebna navodila, kako se je treba varovati; strasten kadilec in alkoholik se »Hočeš še?« »Šel« V drugič prebije novec fantičku kožo na kazalcu, v tretjič mu jo prebije na dlani, četrtič mu jo prebije ropet na palcu, petič mu jo pribije med palcem in kazalcem .Krvavi fantičku roka in oteka, pa ne odneha; občudujejo ga; tudi sekač ne odneha. Mož, ki gre mimo in vidi razmesarjeno fantičko-vo roko, razžene polkrog in zapodi fantička in se-kača. »Takole, da, takole bi dal sekati svoje jabolko, tudi pisanieol Prinesem i pisanico i jabolko domov. Ne bodo zapazili mati, da sem ju dal sekati! Kaj ranjena rokal Rane se zacelijo same od sebe I« premisli Janezek in išče z očmi sekača, ki seka pod tako težkimi pogoji. »In za denar, za pridobljeni denar si kupim pomarančo. Če že nove obleke nimam, če že ne morem za procesijo, vsaj pomarančo bi imel, kot vsi drugi v novih in nedeljskih oblekah, ko vsi drugi, katerih starši so premožni. In vsaj malo, malo bi pri vsej revščini doma občutil Veliko noč tako, kakor jo čutijo vsi ti srečni po dvorišču, ki imajo nove obleke, ali vsaj nove klobuke in čevlje.« Ko komar siten in nadležen je Tonček, lazi za Janezkom in ga zbada in mu greni že itak žalostne trenutke. »Kaj ne razbereš r»o pritrkavanju, da vsak hip pride procesija iz cerkve? Glej, ljudje ae že raz-v. včajol Kdaj se nreobločeš? Janezek ne reče ničesar in se mu skuša izmuzniti izpred oči. Tonček ga je vzel na piko in ga ne spusti. »Saj se sploh ne preoblečeš! Saj niti ne misliš na to! Saj nimaš nove obleke!« Glasno in strupeno govori Tonček. Ko da mu preseda, da se upa bosi Janezek v vsakdanji, zakrpani obleki mešati med nje, ki so vsi praznično oblečeni. Ko da mu hoče sedaj povrniti vso tisto sramoto, ki jo je pogoltal, ko mu je zadnjič v šoli učitelj očital nazadovanje in lenobo, namesto njega pa hvalil Janezka, ki ga je prekosil. Janezku je bridko pri srcu. Za hip se mu vzbudi kes, zakaj ni ubogal matere in ostal doma. Drugi hip mu pride na misel pomaranča, ki jo kupi, če pridobi denarja. Tretji hip mu vskipi v srcu silna jeza na ošabnega in zbadljivega Tončka. Le kaj mu mar? Planil bi nanj, ga položil v blato in vrgel njegov nov klobuk v gnojnico. Pa se naj pomazan in z mokrim klobukom baha! Pa se naj norčuje iz njegove revščine. »Pa se sploh upaš med nas — tak! In danes!« Rdečica plane znova Janezku v lica. Jezen pogled šine iz njegovih oči na Tončka, roka se mu krči v pest. »Saj resi Poglej ga, kak je! In bos!« reče fantiček za Tončkovim hrbtom. Hipoma začuti Janezek, da ga pomilovalno ogleduje in prezirljivo zaničuje več pogledov. Zave se svojega siromaštva. Jeza gine iz njegovih oči, rdeSica beži iz njegovih lic, prsti se mu ne krčijo več v pest »Sekat sem prinesel . . .« iztisne zamolklo iz grla. Ko da se hoče opravičiti, ker je prišel bos in pa v vsakdanji obleki med nje. »Pokaži! Kaj imaš? Pomarančo?« V Tončkovll» očeh zažari. Dober sekač je, kar ne upajo se mu dajati sekati. Vse zaseče, skoro nikoli ne zgreši. »Pisanico! In jabolko!« Janezek pokaže rdečo ■ pisanico in jabolko. »Kaj to!« Zaničljivo zamahne Tonček z roko. Janezek z veseljem občuti, da so pozabili na nje- j govo zakrpano obleko in preluknjan klobuk. Začuti, da je enak med enakimi in se sme spustiti v pogajanja o pogojih sekanja. Zaničljivega zamahljaja Ton čkove roke niti ne opazi. »Hočeš? Na steni! Na en mahljaj! Niti nočem, da se skrije novec v njo . . .« »To drobno pisanico, ki je morda pobarvan klo | poteč, sekati na steni?« Porogljiv je naglas Tončkove besede, njegov zaničljiv pogled meri Janezka ot! pohlapljenega, prelaknjanega klobuka do bosih, vijoličastih nog. Tudi drugi pritrjujejo Tončku. Janezku je vroče. Ve, da gine njegova veljava in pravica biti med njimi, ki so vsi novi; ve, da začne Tonček zopet z zbadaniem. če prekine pogajanja o sekanju. »Kaj govoriš o *Ioi>otcu! Pisanica je, ko vsaka drugal Mati so mi jo čs Al! hočeš da dva koraka? In da «o »,Vrije noveo v jjo?« jetlke najprej naleze; odpirajte in snažite kmečke hiše; škropite pred pometanjem in puščajte radi solnce in zrak v »obe, da uničijo tuberkulozne bacile! Zanimivo je bilo, da sine imeli ravno ta dan tudi sklep duhovnih vaj za naše može in fante. Gospod misijonar, organizator fantov je nam prav mnogo lepega in koristnega povedal za najlepši del človeškega bitja, to je za neumrjočo dušo, kako se obvaruje Jetike! Ako bomo upoštevali ta zlata navodila, potem bode adrava duša v zdravem telesu in sreča naša bode res velika' Hvaležni smo! — Naši fanti pa se tudi res gibljejo, pustili so gostilne in ponočevanje, pa vstopili v Prosvetno društvo. Prihodnjo nedeljo že bodo igrali značilno lepo pa iežko igro: Fernando. Močno se veselimo! Koprivnica res napreduje. Na svidenje v nedeljo! Remšnik. Tiho nedeljo, pondeljek in torek so peli naši svonovi v slovo razni kmetici pod Sv. Pankracijem pd. Hetlikar. Bila je posestnica na Remšniku in nekdaj gostil-itičarka ter mati več otrok, med njimi tudi sedanje žene gospoda Jožefa Koležnik. Pokopana je bila v Arvežu, ker je stanovala že preko meje. Zanimivo je, da je želela biti pokopana na Slovenskem, a kaj, ko so predpisi pretrdi in kruti. 2ivi pride težko preko meje, a mrtvega pa sploh ne pustijo drugod kakor preko Spilja. Naj v miru počiva. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Razne novice. Med ¡letošnjimi mrliči nam je posebno žal za dobrega Marijinega firužbenika Jožefa Vurcer, želarja v Zagajskem vrhu. Kmalu za njim je nagloma umrla soseda Ana Črnko; 28. februarja smo pokopali vdovo Jožefo Mlinarič, bivšo posestnico kmetije slavnega Dominika čolnika, kralja Slovenskih goric. Podedovala je 30.000 goldinarjev za svojim bratom Ja-aezom Nedok, sodnikom v Cirknici na Kranjskem. Za ta denar je kupila kmetijo, ki jo iflia sedaj nje hčerka, orno-Sena Ploj. Dne 11. marca je umrla v Obratu bivša kmetica vdova Katarina čuček, sestra nekdanjega župnika v Apa-iah, Jakoba Hanžiča. Dne 23. marca pa je v Ihovi umrl Jernej Ješovnik, zaveden in delaven kmetovalec. — V pustnem času smo imeli 13 porok. Neveste smo izvažali, kar 6 Jih je šlo iz župnije, med njimi Marija Zupe, dobra hčerka ftupana Franca Zupe, ki se je kot žena Franca Matko preselila v Mozirje v Savinjsko dolino. Bila je pridna družbe-oica in spretna igralka. V zameno smo dobili tri ženine iz sosednih župnij. — Načrt nove ceste Sv. Benedikt—Gornja Radgona je bil dovršen koncem leta 1925. Pričakujemo, da nam za njo naši poslanci izposlujejo državni prispevek. Ko se to zgodi, jo bodeta začela graditi okrajna zastopa gornjeradgonski in lenarški. Silno potrebni smo te cestne sveže. — Da je Sv. Benedikt zdrav kraj, pričajo stari ljudje. Vdova Barbara Kukovec v Stajngrovi je v 90. letu, vdovec Janez Tomažič na Bočici pa v 92. letu. — Veselimo ae 60 letnice »Slovenskega Gospodarja«, ki šteje v naši žup-aiji skoraj 200 naročnikov Zato smo dali liberalni in proti-verski »Domovini«, ki so je tudi k nam poslali nad 50 iz-tibov, returkarto v Ljubljano. List, ki tako grdo psuje našo tatoliško vero, naše škofe in duhovnike, ki hoče pokvariti aaš narod, ni vreden da bi prihajal v krščansko hišo. Črešnjevec—Selnica. (Neprevidnost ali zloraba.) Visoki gospodje demokratarji iz Ruš imajo v Črešnjevcu v oajem lov, katerega pa zlorabljajo s tem, da trosijo blizu •bivališč strup. Posebno v zadnjem času smo enega lovca videli okoli stopati, ne da bi bil prej naznanjen. Pravijo, da je strup za lisice, ali njihov namen je, več ko mogoče veliko psov in mačk ugonobiti. Ravno sedaj se je videlo aa več krajih ležati poginule pse, pa tudi par mačk se je ob zadnjem lovu ustrelilo. Ne pomisli se tudi, da bi lahko kakšna druga žival zašla ter bi se zastrupila. Zatorej se je sklenilo, da bodo imeli sedaj ti demokratarji iz Ruš zadnjikrat lov v najem. Naj si rajši v svojem kraju zastrupljajo živali. Gornja Radgona. Enaindvasetletni dimnikarski pomočnik Ivan Čižmesija, rodom Hrvat iz občine Kraljevac pri Zagrebu, je dne 20. marca do smrti pobil 19 letno Jo-tefo Lovrec, hčerko Fišerjevega kočijaža v Zlalorogu v Plitvičktm vrhu. Baje ga dekle ni maralo in se je nad njo tak o nečloveško maščeval. Zločinec se je zbal svojega groznega dejanja ter skočil v Muro. Voda pa mu je bila premrzla, zato si je premislil in priplaval \ia suho. Tu pa so ga zgrabili orožniki in spravili v mariborske zapore. — V nedeljo, dne 21. t. m., po rani sveti maši je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju hotelirja Kolerja v Gornji Radgoni. Na pomoč sta prihiteli domača in mestna požarna fcramba. Da ogenj ni objel sosednih poslopij, gre zahvala tudi občinstvu, ki je pod spretnim vodstvom par strokovnjakov dalo na razpolago vse moči, da prepreči večjo nesrečo. — Na cvetno nedeljo je uprizorila tukajšnja Dekliška eveza v posojilnični dvorani tridejansko igro: »Iz tmin proti Solncu«. — Razmere v opekarni so tako daleč dozorele, da tudi nasprotniki uvidevajo, kako nemodro so rav-flali, ko so nastavili Markoviča za ravnatelja in so mu to- »Na dva koraka že! Da se skrije novec, nočem! Saj niti pomaranče ne sekam pod takimi pogoji!« Janezek se pogaja, pogaja, popušča, slednjič še skoro prosi Tončka. Iz strahu, da mu začne zopet oponašati preluknjan klobuk, zakrpano obleko in bose noge, ne prikne pogajanj. V dnu srca klije upanje, da Tonček le ne zaseče. Upanje klije, da prinese domov i pisanico i jabolko i pomarančo in morda še kaj denarja. Nato se zgodi naglo in pobliskovito, da se Janezek skoro ne zave, kedaj se je zgodilo: Tonček zamahne, rezko zahrešči lupina pisanice. Janezek se naglo skloni in zgrabi za pisanico. Ko da ne verjame, da jo je zasekal Tonček. Ko ris se vrže Tonček nanj in mu jo iztrga in pokaže drugim, ki ugotovijo, da jo je pošteno po vseh predpisih zasekal in da je njegova. »Pa mi jo je hotel vkrasti . . .« bruha Tonček ogorčeno in jezno {»ogleduje Janezka. »Samo pogledati sem hotel . . .« se opravičuje Janezek. Vidi, da vsi pritrjujejo Tončku. Vroče, vro-ie mu je pri vsem mrazu, rdečica mu piane v lica, nemiren ogenj gori v njegovih očeh, ves zbegan in ko v vročici reče: »Hočeš še jabolko?« In pozabi navesti težje pogoje. Eurno inu bije srce. Ko da ga je Izguba pisanice brez dobička, za katerega bi si kupil poir irančo, čisto zmedla in še vedno ne more ver je ti, da jo je res izgubil. Položi jabolko v klobuk. liko zaupali. Naša kritika ▼ »Slovenskem Gospodarju« je bila popolnoma pravilna. Celje. Papirna trgovina Slomškove tiskovne zadruge v Celju, tik Marijine Cerkve se vedno lepše razvija. Kako tudi ue, saj dobiš tukaj vse, kar ti more nuditi te vrste trgovina. Novejši čas ima na razpolago tudi krasne molitveni-ke, rožne vence, križe, kipe itd. Takšnega blaga ti ne nudi v Celju nobena druga trgovina. Danes ima v zalogi že toliko blaga, da prodaja tudi na debelo. Kadar prideš v Celje, ne zamudi si ogledati čedne Slomškove trgovine pri Marijini cerkvi. Celje. Kramarica pri Sv. Jožefu je pripovedovala, da so jo romarji na praznik sv. Jožefa vpraševali, kdaj je bila v Celju tako velika povodenj, da je odnesla brv čez Voglajno. Ko jim je povedala, da lansko jesen, so se silno čudili, kako da še do tistega časa ni bilo mogoče postaviti nove brvi, ki je tako nujno potrebna. V pomirjenje razočaranim tujcem lahko povemo, da se vrše dalje časa velika pogajanja med okoliško in mestno občino, koliko naj vsaka prispeva za novo brv. Če bodo pogajanja tako naglo napredovala, je upanje, da bodo prihodnje leto že lahko hodili romarji sv. Jožefa čez popolnoma novo brv. Gaberje pri Celju. V sredo, dne 24. marca smo pokopali 25 letnega fanta Karola Sredovnik iz Gaberja. V nedeljo zvečer, dne 21. marca ga je ustrelil vojak pri smodišnici blizu okoliškega pokopališča, ker se ni zmenil za klic: »Stoj!« Kadar vas vodi pot mimo vojaških objektov, bodite pozorni in previdni! Ta žalosten slučaj je pač dovolj glasen opomin. Sv. Krištof pri Laškem. Dne 20. marca med 7. in 8. uro zvečer je bil napaden od treh maskiranih roparjev mladi posestnik na Strnici št. 31, gospod Vladimir Kačur. Roparji so ga zvezali, z gobo zamašili usta, mu odvzeli 121 dinarjev gotovine, 1 škatlo globina, 1 škatlo vžigalic, nekaj kovanega drobiža, pol rokava od suknje, ga na to razvezah in odšli. Malo poprej je plačal strešno opeko v trgovini gospoda Puncerja. Ko bi tega ne bil, bi bil ob večjo svoto denarja. Da se mu ni še kaj hujšega zgodilo, smo vsi veseli, kdor ga pozna. Rop se je izvršil na okrajni cesti na prostoru, kjer se od te odcepi občinska cesta, ki vodi proti hiši gospoda Peteka. Pred 14. dnevi je glasoval občinski odbor o naknadnem povišanju občinskega proračuna za 100.000 dinarjev namenjen zgradbi bodoče ubožne hiše. Občina ima danes v Hiralnici v Vojniku šest oseb. Kdor pozna občinsko gospodarstvo, ta ve, kaj stane za toliko oseb biralnična oskrbnina. S poviškom proračuna s to svoto bi bil naš kmečki in obrtniški stan malenkostno obremenjen, pač pa milijonski kapital rudnika. Možje, kateri so se na to spomnili, so vredni, da se jim vsak človek, ki malo razume socijalno vprašanje, odkrije. Pomiljujemo tiste može, ki ne razumejo tega vprašanja, ne znajo ugodnega finančnega položaja občine izkoristiti v človekoljubne namene, so se pridružili onim gospodom občinskim odbornikom — uslužbencem rudnika — ki so dolžni, da rudnik zagovarjajo, in ga hočejo tudi ti zagovarjati. Po mnenju pametnega in razsodnega ljudstva ne zaslužijo druge nagrade, kot da bi posameznemu protiglasovalcu izročili enega ali pa več v brezplačno oskrbo nekaj onih oseb, ki so po božji in človeški postavi vredne in potrebne že zdavno# hiralične oskrbe. »^■■■■■■■■■MaBHaaBMMimMHHIB Za proglasitev Slomška—blaženim. »Oglasnik« lavantinske škofije je prinesel naslednje: Iz nabožnega in drugega časopisja preteklih 4 mesecev je znano, kako jasno in silno se je ob 125-letnici Slomškovega rojstva pojavila želja vernega slovenskega ljudstva in njegove duhovščine, da bi mogli tega svojega nepozabnega škofa častiti na al-tarjih kot svojega nebeškega variha in priprošnjika. Kot »tolmač teh splošnih želj« je skupščina duhovnikov III. reda sv. Frančiška v Mariboru vložila dne 1. decembra 1925, kakor njena podružnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. že dne 9. novembra i. 1., dobro utemeljeno prošnjo, da naj škofijski ordinariat stori potrebne korake za beatifikacijo škofa Antona Martina. V zmislu cerkvenopravnih predpisov je na sestanku dne 17. marca 1926 izvolila za. zastopnika svoje prošnje ali za postulatorja pri škofijstvu prela-ta dr. Ivana Tomažiča, katero izvolitev sem dne 22. marca 1926 odobril in potrdil. Z dvorišča odhajajo šolarji, šolska zastava že vihra pred šolo, učitelj že zbira mladino. »Sekaj!« Skoro prosi Tončka. Ve, da v temi po procesiji ne bodo več sekali. Ali naj se vrne brez pisanice, brez pomaranče in brez denarja domov? O, saj mora, mora zgubiti Tonček! Če vidi Bog njegovo revščino, njegovo skrb, njegov strah in njegove želje, ne bode dopustil, da zaseče Tonček tudi jabolko. »Naj bo!« Skoro milostno se odloči Tonček. Zamahne. Jabolko v klobuku se zaziblje. Urno se skloni Janezek, ga zgrabi in krčevito stisne z obema rokama. Tonček plane nanj in ga zgrabi za vrat. »Pustiš jabolko, ki je moje? Zasekal sem ga!« »Ne spustim! . . . Saj to ni mogoče! . . . Oboje izgubiti, pa brez dobička . . .« Janezek hrope in stiska, stiska jabolko, da mu se lušči vela koža. Prsti se mu vsesavajo v mehko ja bolko. »Tončkovo je jabolko! Po vsej pravici in resnici! Pa mu ga hoče odnesti!« je enoglasna sodba vseh gledalcev. In v ogorčenju pomorejo Tončku, da se dokoplje do jabolka in izvleče iz njega novec. »Napol gnilo je in vso zmečkano!« reče in ga zažene v gnojnico. In v jezi se zopet zakadi v Janezka. Na Janezka padajo drobne pesti, Janezka se nemilo dotikajo novi čevlji. Obupno se brani. Ni samo obramba, ki ga sili k obupu, več je: Izgubil je pisanico, izgubil je jabolko brez dobička! Domov naj gre Postirtatorjeva naloga je, da začne zbirati Slomškove spise in podatke o njegovem življenju in delovanju ter tako pripravi gradivo za škofijsko komisijo, ki se bo svojedobno sestavila, da zadevo natanko preišče, presodi in predloži na pristojnem mestu v Rimu. Ker živo želim, da bi se delo pospešilo, in bi I-meli — če je božja volja tako — ob 7001etnici lavantinske škofije leta 1928 pokazati že neka; -ozitivnih uspehov, zato vabim in prosim drago mi častivredao duhovščino: 1. Sleherni, kdor je v srcu za to, da bi se nam naša želja izpolnila — in kdo bi ne bil za to —, naj si brez odlaganja zabeleži bodi lastne spomine na škofa Slomška, bodi to, kar je o njem slišal od even-tuelno še živih sodobnikov in drugih njegovih častilcev, ali kar je bral o njegovem čednostnem življenju in blagoslovjlenem delovanju. 2. Naj zbere na posebnem prostoru, kar se nahaja Slomškovih pisem, spisov, knjig ali drugih pred metov, v njegovi lastnini ali v tamkajšnjem župnijskem arhivu ali od drugod. Tu sem bi spadali tudi tozadevni sestavki v časopisju v Slomškov spomin, ali vsaj beležke, v katerih listih se najdejo te vrste sestavki in poročila. 3. Gospodje dušni pastirji naj vzbujajo med verniki zanimanje za to važno in sveto stvar, pa naj jih povabijo, da se oglasijo tisti, ki vedo kaj povedati o Slomšku, ali imajo v svoji lasti kaj sličnega, kakor je navedeno pod točko 2. — Imena in naslovi prigla-šencev naj se škofijstvu že sedaj naznanijo ali vsaj zabeležijo. V teku enega ali dveh mesecev bodo župnijski uradi prejeli vprašalne pole, ki jih bo treba izpolniti ter vposlati, da tako dobi postulator potrebnih podat kov za svoje nadaljnje delo. Med tem pa hočemo vsa skupaj, duhovniki in ver niki, moliti k ljubemu Bogu, naj po svoji sveti Previdnosti poveliča svojega zvestega služabnika Antona Martina Slomška — v svojo slavo in v duhovna korist, kakor lavantinske škofije, tako vseh vernih Slovencev! V Mariboru, na praznik Marijinega oznanjenja, dne 25. marca 1926. f Andrej, škof lavantinski. To izporočamo p. n. javnosti s tem namenom in s to željo, da bi tudi lajiki, častilci Slomškovi, ki jih je gotovo zelo mnogo, po svoje pomagali pospešiti to važno zadevo. Kdor ima kakšne podatke, spomine ali spise, ki se nanašajo na tega našega vzor-moža, naj v smislu zgornjih, v prvj vrsti duhovščini namenjenih naročil, ki pa v istem obsegu veljajo vsem ver nim Slovencem, to naznani pristojnemu dušnemu pa stirju ali naravnost lavantinskemu škofijstvu. Kaj je novega? NAROČNIKOM IN CITATELJEM »SLOVENSKEGA . GOSPODARJA« ZA VELIK0N0C 1926. Nikdar še ni moglo uredništvo in upravništvo »Slovenskega Gospodarja« s takim veseljem svojim naročnikom in čitateljem, pa tudi pridnim sotrudni-kom voščiti radostne Velike noči, kakor letos, ko pošilja to voščilo v tako lepem in vsebinsko bogatem »Slovenskem Gospodarju«. Upamo, da smo vas s to številko razveselili za lepe praznike. Zagotavljamo Vas, da Vas bomo za naprej vedno v določenih presledkih. Ravno tako pa smo prepričani, da nas boste tudi Vi razveselili in bomo skupno razširili »Slovenskega Gospodarja« v vsako hišo po naših lepih krajih, ki naj jih od mrtvih vstali Gospod milostno blagoslavlja in čuva vse, ki v njih prebivajo! Obhajajte veselo Veliko noč! Uredništvo in upravništvo »Slov. Gospodarja.« brez pisanice, jabolka in pomaranče? In mati mu je branila iti z doma, da ga ne bi zbadali! In jabolko, ki ga je hranila vse od jeseni, da mu ga da za Veliko noč mesto pomaranče, ki je ni mogla kupiti, to jabolko je zagnal Tonček v gnojnico! Janezek suje, grize, se oteplje z glavo, z rokami, z nogami udarcev, ki dežujejo nanj. Njegov bes in obupna bramba le podžiga napadalce, zlasti tiste, ki občutijo ostrino njegovih zob. Deset jih napada. Oster klic mahoma razprši klopčič, ki se vije okoli Janezka. Ko se zave, da ne padajo več udarci po njem in ga ne suvajo novi čevlji, opazi na sebi strog učiteljev pogled. *Tako torej! To mi napraviš ti, Janezek . . .«■ reče učitelje jezno in žalostno, ko vidi njegovo po-krpaon in v ruvanju raztrgano, vsakdanjo, z blatom uamazno obleko, njegove bose, višnjeve noge, njegov od udarcev marogast obraz in v blato poteptan, zmečkan klobuk. »Gospod učitelj . . .« zajeclja Janezek in se dvi ga s tal. Ničesar ne reče učitelj, obrne se in odhiti k Šolarjem. Janezka silno zaboli pri srcu, stisne ga v grlu, zapeče ga v glavi. Pobere zamazan, pomečkan klobuk in se plazi čez plotove in po dvoriščih domov. Opazi, da hiti France k cerkvi v ozki obleki, ki so mati posodili pri .sosedovih, iz žepa mu gloda jabal- delu Slovenskih goric. Velika noč je tu, a moke nil Vrli župan občine Polička vas g. Jvan Breznik se je v imenu drugih obrnil do podpisanega s prošnjo, da izposluje zopetno dovoljenje za uporabo avstrijskih mlinov. Posrečilo se mi je, dokazati oblasti, da tistih par malih mlinov med Muro in Dravo na noben način ne more zamleti vse pšenice, rži in drugega boljšega zrnja, kar ga ljudje v tem ozemlju potrebujejo za živež. Saj imajo tukajšnji mlini vodo samo kadar se sneg tali ali pa ob velikem deževju. To priznavajo pametni mlinarji sami. Naš kočar ali viničar pa ne more trohico zrnja nositi ali peljati 30 do 40 km daleč v Fram. Nismo proti poštenim mlinarjem, ali gla vne so zahteve in potrebe prebivalstva. Radi tega .'. » y s* ■-■ ■ - «kinri kmeti. No, Šentpeterčani 50 se zanj in njegovo »vjgašvaga-politiko zmenili toliko kot za babje pše-no, ki ni dež in ne sneg. Prepričani smo, da g. Lipov še.k pri vsej svoji podjetnosti ne bo vragu repa miri. Židovsko vstrajnost pa ima, to mu priznamo. Vsi, ki prejmejo danes »Slovenskega Gospodarja« na ogled, naj takoj po položnici pošljejo naročnino! D« tistega časa, dokler ne prejmemo naročnine, ne moremo pošiljati lista. Prosimo za točnost in mi se bom« gotovo tudi potrudili, da hodemo vedno točni. Naročnin a znaša: za celo leto 32 dinarjev, za pol leta 1(5 dinarjev, za četrt leta 8 dinarjev. Uprava »Slov. Gospodarja« v Mariboru. Kristusovo življenje (Pasijouske isre) predvaja kino »Apolo« z Mariboru, Slomškov trg 17, v krasnem filmu pod imenom I. N. R. I. Film je popolnoma nov, izdelan pod protektoratom francoske, belgijske in nemške višje duhovščine ter je kot tak odlikovan z zlato kolajno in z briljantno zvezdo ter se nikakor ne sme primerjati s starejšimi filmi podobne vsebine. l>a se omogoči ogled pas ¡jonskih iger tudi prebivalstvu z dežele, se vršijo predstave vsaki dan od 9. do 12. aprila ob 4., po! 7." in pol 9. uri, v nedeljo, dne 11. aprila pa tudi ob pol 11. uri dopoldne in ob pol 3. uri popoldne. Cene so: 3, 6, 10, 12 in 14 din. za osebo. — Še nikoli nam ni bilo trpljenje Jezusovo tako krasno in naravno prikazano, kakor v tem filmu, katerega izdelava je stala velike milijone denarja v zlatu. Velike pasijouske igre, posnete v Jeruzalemu in Betlehemu ter na grobu Kristusovem, pomenijo za vsakega kristjana pomemben dogodek, ker odpadejo sedaj draga in s težkočami združena potovanja v bavarski Amergau, kjer se vršijo svetovno-znane pasijouske igre. Nikdo naj torej ne zamudi te prilike in na jsi ogleda ta prekrasen film o Jezusovem rojstvu, življenju trpljenju in smrti! Shod SLS v Gornji Polskavi. Na praznik dne 25. marca, je imel poslanec F a 1 e ž politični shod. Govoril je nad dve ure. Podal je obširno poročilo o političnem in gospodarskem položaju in o mučnem delu Jugoslovanskega kluba v skupščini. Ostro je kritiziral nelojalno in škodljivo politiko Radiča in Pucelja. Navdušenje in zanimanje ljudstva je bilo splošno in ko je govornik med burnim odobravanjem končal, so se culi klici: »škoda, mi bi še dalje poslušali!« Po shodu se je en del ljudstva okoli poslanca zbral in dolgo časa so stali v živahnem političnem razgovoru. Shod je bil brez vsake agitacijske priprave izredno dobro obiskan in so mnogi prejšnji nasprotniki danes v našem taboru. Od tega lepega shoda se je samo en pristaš Pucelja nekaj osramočen in godrnjaje odstranil. Da, v Gornji Polskavi ima danes SLS glavno besedo! Šentiljske novice. Prvo darilo efektne loterije Prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Sv. gorami je dobil Šentiljčan. To je vrl mladenič Ignac Šef iz Selnice ob Muri. Dobi hišno opravo, ki je baje vredna 7000 dinarjev. Čestitamo! — Po Ceršaku in Selnici najbolj širi protiversko »Domovino« nekdanji Orel Kari Hercog, katerega oče je bil pred leti najbolj spoštovani mož v fari. Zdaj pa se je vdkiil s svojim sinom popolnoma brezverski in velesrbski demokratski stranki. Nihče od naših se ne bi smel dotakniti »Domovine«, ki širi strup. — Znana agitatorja v Ceršaku Rudolf Hamer in Kari Hercog prideta sedaj kmalu pred okrožno sodišče. Bodo jim malo roge odbili. Že ni bilo mogoče več jima v okom priti. Ker sta bolj srbofila, bosta najbrž sojena po paragrafu 104 srbskega kazenskega zakona. Katehetske nagrade. Veliki župan mariborske oblasti je izdal dne 21. marca 1926 P. br. 1512 I 26, naslednji razglas: Vse veroučitelje, dušne pastirje, tKftteljo na ekskurendaiih šolah in oddelkih za oddaljene otroke ter nestalno nameščene učiteljice ročnih del poživljam, da predlože vsaj do 5. aprila t. T. prijave za nagrade in potnine, na posebni poli vsako, v smislu razglasa bivšega viSjega šolskega sveta v »Uradnem listu« št. 8 iz leta 1923 (Lav. šk. ur. list 1920 II) s to razliko, da navedejo samo eno razdobje, in sicer čas od 1. januarja do 31. marca 1926. Veroučitelji naj pošljejo prijave naravnost računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, vsi ostali pa uradnim potom po sreskih poglavarjih velikemu županu mariborske oblasti. Žlahiičevi zakladi. Pred dobrim tednom je bil v Mariboru usmrčen roparski morilec Žlahtič iz Brega pri Ptuju in njegov pomagač čič. Po mestu se. sedaj širijo govorice, da je Žlahtič pred smrtjo izdal, da ima zakopanega veliko denarja, ni pa hotel povedali mesta, kjer se denar nahaja. Baje bo na teh govoricah nekaj resnice, kajti splošno je bilo znano, da je bil Žlahtič zelo premožen mož. Pri ropanju je moral nagrabiti lepe svote denarja, katerega pa pri najbolj natančni preiskavi v njegovi hiši niso nikjer našli. Tudi v nobenem denarnem zavodu ni imel denarja naloženega. Ljudska govorica mora imeti tedaj sigur no kako podlago in ni izključeno, da bodo nekdč ti zakladi zagledali beli dan. Proč z liberalno kugo! Od Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: Malo daleč od Ljubljane smo tu za mejo, pa so se nas slednjič vendar spomnili in nam zadnji teden poslali cele kupe »Domovine«. Nekatere družine so dobile kar po dva ali tri izvode. Priložen je bil listek, na katerem se je bralo, da »Domovina« ni brezverski list, ampak da so to prazne čenče. Šent-jakobčani pa mislimo, da so tisto same prazne, povrh pa še1 hudobne čenče, kar »Domovina« piše. Zato naj le gre, odkoder je prišla. Da vsak goljuf svoje prave namene skriva, to pa že tako vemo. Sicer pa nas zadnje tedne že dosti nadleguje influença in druge bolezni, in zato še manj potrebujemo te liberalne kuge iz Ljubljane. Glas proti Žerjavovi »Domovini« iz Huma pri Ormožu. Kakor je že našim čitateljem znano, hodi »Domovina« širom Slovenije na ogled. Tako se je pritepla in vsilila tudi našim občanom, a naletela je ponekod na hud odpor, nekje je zabredla celo med ljudi, ki sploh nimajo smisla za časopise. Mi smo jo kaj hitro obsodili. Pravi volk v ovčji obleki! Naj gospodje okoli »Domovine« rajši sebi izboljšajo velikonočne praznike, nam pa naj ne kvarijo velikonočnega okusa, ker pristašev vse eno zaman iščejo. Nakopa-vajo si s svojo vsiljivostjo le še večjo sramoto. Zatreti in omajati nam hočejo našo vero, toda zastonj! Rajši v vsako hišo »Slovenskega Gospodarja«, ki je že tako kakor večina po Sloveniji gospodar tudi naše občine. Če hočejo s tem malovrednim listom ustreči naši želji po pisankah, se zelo motijo. — Fant iz Huma. Tatovi v Bukovcih pri Ptuju. V noči dne 20. mar ca t. 1. so dosedaj še neznani tatovi vdrli v hišo tuk. krojača Martina Janžekovič ter mu odnesli vso njegovo, od žene in otrok obleko, zraven pa še v delo donešene in na polovico izdelane obleke. Ker je g. Janžekovič mlad in skrben gospodar, je šival na stroju do polnoči, nakar je tudi trdno zaspal, tako da ni slišal popolnoma nobenega ropota. Tatovi so vdrli skozi okno, izdrli železne križe in odnesli blaga v vrednosti čez 3000 dinarjev. Razne novice od Sv. Marjete niže Ptuja. Imeti smo na Jožefovo pa do nedelje tridnevne duh. vaje za fante! Vodil jih je častiti gospod pater Hazimali iz Ptuja. Z lepimi pridigami je pridobil vse fante in tudi može k sv. zakramentom Č. gospodu patru za njegov velik trud iskreni: Bog plačaj! — Regulacijska dela, ki so bila obljubljena za to zimo na Dravi, se še niso pričela, razen, da se je zajezilo Dravišče. To pa precej daleč od izstoka iz Drave, da je tako, ko če bi kje v vasi začela goreti hiša, da bi začeli braniti pri tretjem sosedu, pa ne zraven pri prvem. — Malo snega smo dobili, ki je zadržal nam 1'oljancem kopanje v goricah v Halozah. Pa bomo morali pozneje bolj zavihati rokave pri delu. Tudi dejstvo, da ni mogoče prodati vina, ker je cena skoraj slabša ko preje o Božiču, ni tolažlijvo za naše vinogradnike. Bi res trebalo v krajšem času prirediti vinski sejem v Ptuju, kakor se je o tem svoječasno že pisalo v tem listu. Mogoče bi takrat bilo kaj izdatnejši: kupčije z vinom. Tukajšnji »lukarji« so tudi večinoma razvozili svojo robo. Bila je slaba kupčija, ker kakor povsod, tako tudi bratom Hrvatom, glavnim odjemalcem, primanjkuje denarja, ker je kupčija z njihuvo koruzo istotako slaba. — Misel o elektrifikaciji »Lukarije« (Spodnjega Ptujskega polja) je utihnila. Skoda1 Isto znamenje slabili časov! Usmrtitev v Celju. Dne 29. marca t. 1. je bil na dvorišču okrožne sodnije obešen Josip Hotko, trgovec iz brežiškega okraja. Hotko je dne 28. februarja 1925 zavratno umoril in oropal mesarja Kraljica, ker je slutil pri njem večjo svoto denarja, in ga je zaradi tega že dalje časa zasledoval. Usodno noč se mu jo nudila ugodna prilika, da se polasti njegovega denarja. Počakal je Kraljica, ki se je vračal s kolesom iz gostilne proti domu, za železniškim nasipom blizu Dobove. Ko se mu približa na kakih 20 korakov, ga je ustrelil z lovsko puško. Zadeti je zakričal: joj, jo(, ter še tekel kakih 20 korakov. Nato je Hotko ustrelil drugič in Kraljic se je zgrudil mrtev. Hotko je zavlekel mrliča na železniški tir, ko mu je še poprej vzel 11.000 dinarjev. Brzovlak je truplo popolnoma raztrgal. Sum je takoj padel na Hotkota. Orožniki so ga aretirali in on je tudi priznal umor in rop ter je bi! pred celjsko poroto obsojen na smrt na vešalah. Obsojenec je simuliral blaznost ter celih 10 mesecev ni hotel niti besedice spregovoriti. Tudi duhovniku, ki ga je hotel pripraviti na smrt, ni hotel niti besede odgovoriti. Molče si je pustil zvezati roke, molče je stopil pod vislice. Tudi izreden slučaj! Smrt v visoki starosti. Iz Razborja pri Zidanem mostu smo prejeli: Preteklo soboto, dne 27. marca, smo položili k večnemu počitku najstareqšega moža v naši fari Jožefa Pompe v 91. letu starosti. Rajni je bil ugleden mož, korenit v veri, oče na vojski padlega dr. Franja Pompe. Kako je bil v fari spoštovan, je pričala obilna udeležba na njegovi zadnji poti na pokopališče. Še živeči isto stari njegovi ženi in obite-lji Vidmerjevi iskreno sožalje! Umor bogatega berača. Že oktobra 1. 1. je bil v Zagrebu umorjen berač. O morilcih se do sedaj ni ničesar izvedelo. Zdaj pa so oblasti ujele nekega To-mičiča, ki je priznal, da je sodeloval pri umoru tega berača. Glavni krivec pa je bil Simon Novak iz Rog. Slatine, ki pa se je ravno nahajal v mariborski jet-nišnici. Zdaj se je že toliko izvedelo o dejanskem stanju, da je berač imel samo v denarnici 50.000 D. Bržkone pa je imel doma še veliko večjo svoto. Upajo, da bosta morilca vse priznala. Cigan umoril cigana. Po Dolenjskem na Kranjskem se potika ciganska tolpa. Na praznik sv. Jožefa so se v neki gostilni med seboj sprli. Gostilničar jih je iz gostilne nagnal. Tam pa je eden cigan drugega zaklal. Nesrečnež je na mestu umrl. Cigani so ga zavili v rjuhe in ga vzeli s seboj. V Št. Rupertu so ga zapeljali v mrtvašnico, češ, da je umrl na jetiki. Pa orožniki so bili med tem že obveščeni o umoru in tudi o ciganu, ki je umrl za jetiko. Šli so v Št. Ru-pert. Ko so jih cigani zagledali, je zbežal morilec v gozd, orožniki za njim. Ko je mladi orožnik že tako dohitel cigana, da bi ga dosegel s strelom, je zakričal »Stoj!« Cigan je obstal in se je dal zvezati. Ostali cigani pa so pili in peli na sejmu, menda že vajeni takih dogodkov. Na luno bodo streljali. Razni učenjaki so izračunali, kako daleč je luna od zemlje. Drugi pa so začeli razmišljati, če bi se dalo streljati na luno. Že večkrat so take poizkuse storili, pa se jim niso posrečili. Zdaj pa izdeluje profesor Godard v Ameriki seveda, tako raketo, da jo bo izstrelil proti luni in upa, da bo raketa na luno dospela. Poizkus je hotel izvršiti že meseca februarja. Zdaj pa ga bo izvršil, kakor pravi, meseca julija. Zanimivo je pa to, da se zdaj priglašajo posamezni ljudje, ki so pripravljeni, se dati v tisto raketo zapreti in izstreliti na luno. Priglasilo se jih je že nad 70. Tstina pa je, da luna Prelepo petje zadoni Janezku na uho, takega petja še ni slišal. Dvigne glavo in ostrmi. Vrt je poln angelov in ozračje, do koder nosi oko, je polno angelov. V bela oblačila — ko meglice — so oblečeni in pojo, vsi pojo, prelepo pojo in se klanjajo proti skali. Silen ognjenožareč svit vzame Janezku vid. Za-tisne si oči, skozi prste pa poškili, odkod nenadoma ta silen, ognjenožareč svit. O . . . Janezek zapre oči in udari s čelom ob tla. Tam med razpoko v skali stoji On, On sam . . . Gospod . . . V beli obleki, snežnobeli, častitljivi, ves mil in dober, veličasten, od mrtvih vstali . . . Njemu se klanjajo angeli, njemu pojo prelepe pesmi,, le njim ne jemlje ognježareč svit, ki ga obdaja, vida . . . Janezek trepeta v svetem strahu in grozi. Ne upa si dvigniti čela z zemlje, ne upa si Ga pogledati, ve pa, čuti, ko da vidi vse, kar se godi. Groza in strah raste, ko začuti, da je Gospod prestopil in gre naravnost k njemu. Angelom prijazno pokima, onesveščenih vojakov niti pogleda ne, na ravnost k njemu hiti, noge se pa ne dotikajo tal. Janezek se ves trese. Čuti, ua ga gleda Gospod žalostno. »Ker sem tako reven in-£>šo mati revni . . . Ker nieem imel nove obleke . . . fn ker nisem imel po- maranče ko drugi ... In ker so me zbadali in se norčevali iz moje revščine, sem storil . . .« jeclja. Prizajnejši je Gospodov pogled, vendar čuti Janezek, da je v njem še vedno sled žalosti. »Žal mi je, dobri Gospod, o, kako mi je žal! Nik dar več ne bom, nikdar, nikdar več!« Gospod se nasmehne, mil, dobrotljiv, usmiljen, in ves božji je njegov pogled. Sklone se k Janezku in ga poboža po laseh, poboža ga po obrazu, poboža tudi po tistih marogah, ki so mu jih pri pretepu naložili Tonček in drugi ... — Jočejo mati, begajo o trdni noči s svetiljko po hiši, po veži, po dvorišču, po hlevu, okoli hiše, kličejo Janezka, tečejo k potoku. Silneje jočejo, za božjo voljo preprosijo sosede, da ji pomagajo iskati Janezka. »Naredil si je nekaj! Nove obleke mu nisem mogla kupiti ... Še pomaranče ne! Kako bi mogla v tej revščini in š poico otrok in sama? Bolelo Na£a 1 kri«. Veržej. Dekliška zveza priredi na belo nedeljo v pro-| štorih Marijanišča pretresljivo igro: »Goslarica naše ljube Gospe« in veseloigro: »Nagačen stric«. Vabimo k obilni udeležbi! Ponikva. (Materinski.dan.) Dne 25. marca je priredilo tudi naše katoliško prosvetno društvo Materinski dan. Prireditev je bila sicer skromna radi pomanjkanja prostora in sredstev, a prisrčna. Mladina je povila svoja srčna voščila v venček ter ga poklonila svojim materam v znak hvaležnosti in ljubezni. Vrstile so se deklamacije s petjem, majhnimi prizori ter govorom. Vsi so dobro rešili svojo nalogo. Vsi, ki so bili navzoči, matere in lepo število dobrih fantov in deklet, ki so napolnili zadnji kotiček, so odšli domov z zavestjo: Bilo je lepo; a mi hočemo vse storiti, da bo v prihodnje še lepše. Zato pa ponkovški fantje in dekleta, korajžno na delo! Celje. Naše dobre mamice so bile zelo zadovoljne z Materinskim dnevom. Točno ob določeni uri je bila velika dvorana Narodnega doma v resnici nabito polna. Vse občinstvo je bilo s celo prireditvijo zelo zadovoljno in splošna želja je bila, naj Bi se v bodoče vsako leto na način obhajal Materinski dan, kar se bo po možnosti tudi zgodilo. V Šmarju pri Jelšah smo obhajali dan naših dobrih mater prvikrat, a zelo slovesno in s prav ganljivim sporedom. Zjutraj so imele Orlice in matere skupno sv. obhajilo in preč. gospod župnik jim je navdušeno govoril na prižnici. Popoldne po večernicah se je pa Katoliški dom napolnil dobrih Šmarčanov, ki so bili skoro vsi, ki so spored dobro zasledovali, do solz ginjeni, posebno pri govora č. gospoda Strmšeka» o zlati mamici. Ivan- Turk je med zadovoljnimi udeleženci nabral za Katoliški dom 180 D. Za drugo nedeljo po Velikinoči se pa zopet fantje pripravljajo za prekrasno igro »Garcia Moreno«. Torej, zopet na veselo svidenje! Bog živi! Št. Vid-PIanina. Naši vrli Orli nam priredijo s pomočjo Dekliške zveze za Velikonoč, dne 5«. aprila, ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu v Št Vidu prelepo Ja-lenovo igro »Dom«, dramo v štirih dejanjih. Igra je pod-učna in jo je priporočati zlasti našim kmetskim družinam. Sosedje in domačini, ne zamudite si ogledati te prireditve, ne bo Vam žal in sicer vsi do zadnjega. Bog živi! Materinski dan v Vidmu. Vsa Slovenija se je letos dvignila, da je na Marijin dan, dne 25. marca pokazala, kako spoštuje slovensko mater. Tudi naše izobraževalno društvo ni pozabilo na to, ni pozabilo naših mater, katerim se ima tudi zahvaliti, da sploh obstoja. Zbral® je po možnosti svoje skromne moči in priredilo Materinski dan. Poslužili smo se župnijske dvorane v Krškem, ki je, neravno majhna, bila polna občinstva1. Spored je obsegal osem pestrih točk. Zadovoljne so se vračale naše mamice iz dvorane. Za razvedrilo. Cigan Žida, Žid cigana. Pred hišo nekega kmeta sta prišla skupaj cigan in Žid. Cigan je imel konja in zid bi ga kupil. Kupčija je bila gotova, zmenila sta se, da da cigan konja za 1000 dinarjev. Kmet je gledal skozi okno in je poklical eigana: »Si prodal Židu konja?« — »Sem«, je rekel cigan, »za 1000 dinarjev.« — »Ali si nor«, mu reče kmet, »saj je konj več vreden!« — »Ni«, odvrne cigan. »Konj je šepav.« — Sedaj je poklical kmet Žida in mu je rekel: »Cigan ti je prodal šepavega konja in ti, Žid, ga kupiš!« — Žid pa je odgovoril: »Konj ni šepav, le slabo je podkovan, zato šepa!« — Kmet je znova poklical cigana: . naj bi ga bil videl? Kubiki, hlodi, deske, vagoni, denar, denar! — In mešetar ji in krčme, polito vino, razrezgetane babe in njihove objemajoče roke-- Kako naj bi ga bil videl? Ko mu je povedala žena, da je prišel iz mesta, da je moral pustiti gimnazijo — šesto že —, da je zbolel in da leži, je zamahnil z roko in se zadri: »Umrje naj, če je za nič!« In spomnil se je profesorja, ki ga je bil nekoč srečal v mestu in ki ga je bil ustavil ter mu dajal žalostne, proseče besede: »Gospod Podbregar, vaš sin je priden, toda na pljučih je bolan, Vi imate denar, lahko mu še rešite življenje! Saj denar ima samo toliko vrednosti, v kolikor moremo druge rešiti z njim. Rešite mu življenje in pošljite ga k morju za eno leto!« »Kaj pa mislite!« je odgovoril tedaj profesorju, »kaj pa mislite! To stane in za denar je hudo!« Po gostilnah pa je razmetaval s pijanimi ženskami. V eni vasi je tej dal toliko, v drugi oni toliko, tam zopet tisti črni, ki je imela tako vodene oči, toliko -- »Tonček!« je jeknilo srce. V grlu ga je tiščalo, mu lezlo počasi navzgor, da je zakašijal. Anica je pre plašeno dvignila glavo, široko razprla oči, ko je pogledala vanj. Na postelji se je zganila drobčkano koščena roka, napol priprte oči so "e odprle. Slaboten glas se 1 je s tež« o preril me' zokni: 1. aprila 1928. »Cuj, konj je vendar le za to šepav, ker je napačno podkovan. Te je pač žid goljufal!« — »Ni me«, reče cigan, »konja sem nalašč napačno podkoval, je v resnici šepav.« — In cigan je vesel odšel s 1000 dinarskim bankovcem. Kmet pa je še Žida poklical in rekel: »Torej, žid, zdaj te je vendar enkrat cigan dobil. On je konja zato napačno podkoval, da ti misliš, da res zato šepa.« — »Nič zato«, je rekel žid. »Jaz sem mu itak dal ponarejen tisočak.« Dva bratca pač, drug drugega vredna! Potrpežljiv mož. Neki mož je imel zelo hudo ženo. Še kruha si ni upal sam odrezati. Nekoč je prišel domov prav lačen, žena pa je bila pri sosedi. Poslal je po njo hlapca, a žena ni prišla domov. Poslal je de Ido, pa zastonj. Dalje ni mogel zdržati. Poklical je hlapca. Prijela sta omaro, kjer je bil kruh zaklenjen in sta jo nesla k sosedu. Tam je mož ženo poprosil, naj mu kos kruha odreže. Ko mu je žena to storila, sta nesla mož in hlapec omaro domov. Maščevanje. Neki kmet je hudo zbolel. Vse življenje je tnpel, ker se je nekoč spustil v neko tožbo in sta ga oba advokata, njegov in nasproten, prav pošteno, oziroma nepošteno z računom odrla. Ni jima mogel odpustiti. Zdaj, ko je bil hudo bolan, jima je sicer odpustil, a malo se je vendar le hotel maščevati. Dal je poklicati oba advokata k sebi. Ko sta prišla, jima je ponudil stole, da sta sedla na vsako stran ob njegovi postelji. Advokata sta mislila, da bosta delala oporoko in zopet mastno zaslužila. Tedaj pa jima kmet reče: »Vidita, da sem hudo bolan, mor da celo umrjem. Rad bi pa, ko sem vama odpustil, tako umrl, kakor Kristus, ki je tudi umiral — sredi med dvema razbojnikoma!« Advokata sta se debelo spogledala in jo molče odkurila. Kmet pa se je tako smejal, da je od smeha ozdravel, odpustil sicer, samo tožil se pa ni nikdar več. Prelrigani mož. Neki kmet je šel skoro vsak večer v gostilno. Žena je že bila jezna, pa je neki večer zaprla vrata. Mož je ostal vso noč zunaj, ni mu odprla, ko je prišel domov. Drugi večer si je mož pomagal. Ko je odhajal v gostilno, je snel vrata, jih zadel na ramo in nesel seboj v gostilno. Ponoči pa je šel z njimi domov in jih nataknil in zaklenil. Obema pa je tako ugajalo, da sta se v šali pobotala in je mož za naprej doma ostajal. Gospodarstvo. Z Avstrijo je naša država sklenila trgovinsko pogodbo. Ta pogodba pa je tako slaba, da je n. pr. na izvoz naše živine in mesa naložena previsoka carina. Na tisoče in tisoče glav goveje živine, konj in svinj imajo živinorejci na razpolago, a radi previsoke carine jo Avstrijci ne morejo kupovati. Madžari, Čehi in Poljaki ne pobirajo od živine, ki jo izvažajo, nikake carine, še voznino na železnicah znižajo. A naša Pašič-Radičeva vlada še pobira na meji carino na živino. Ali je to za kmeta dobro? Vidite, taka je »seljačka« vlada Radičeva! Še drugo zlo je napravila Pašič-Radičeva vlada. Na pluge, stroje, železje, platno, sukno in enako robo, ki prihaja iz Avstrije, so carino silno zvišali. Na ta način je vlada dvignila dra ginjo temu blagu. Čudno je samo to, da je istočasno vlada znižala carino na lišp (luksus), ki prihaja k nam za jaro mestno gospodo. Radičevci! Takole skrbi Radičeva vlada za kmeta! — Fran jo Žebot. Davčna pravila. Ob priliki državnega proračuna je dobro spomniti vlado in davčne oblasti na knjigo Adama Schmitha: »Bistvo in vzroki bogastva narodov.« V tej knjigi navaja pisatelj ta-ie praktična navodila: 1. Davek bodi pravičen, to se pravi, vsak naj bo toliko obdavčen, kolikor res more v svojih gospodarskih razmerah plačati. 2. Davek naj bo natančno določen, ne odvisen od volje vsakokratne vla de ali celo od volje uradnika na davkariji. 3. Davek naj bo priročen, to se pravi, da naj se pobira takrat, .kadar ljudje najlažje plačajo, ne pa ob kateremkoli času. Ta pravila so prav pametna. Dobro bi le bilo, če bi jih naše davčne oblasti znale na pamet! Mariborski velikonočni trg dne 26. marca 1926. Radi bližajočih se velikonočnih praznikov je bil ta trg izvanredno dobro preskrbljen, pa tudi prav dobro obiskan in tržilo se je pridno celi dan, čeravno so bile cene, kakor je to vsako leto običajno, radi praznikov malo višje nego poprej. — Bilo je 46 slaninarjev, ki so pripeljali 46 vozov s 124 zaklanimi svinjami na trg in so prodajali meso in slanino na drobno po 12.50 do 28 din. za 1 kg, a v celih zaklanih svinjah po 15 do 17.50 din. za 1 kg. Domači mesarji so prodajali mesne izdelke po običajnih cenah. Krompirja je bilo 10 vozov po 3 do 3.50 din. mernik (7^ kg), oziroma 0.75 do 1 din. kg. Perutnine je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 60 din. za par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranom 60 do 135 din. komad. — Zelenjave in drugega sočivja je bilo v veliki obilici na trgu. Prodajalo se je: stročji grah 10 do 12 din., 1 karfijol 4 do 15 din. komad, dalmatinski 5 do 6 din. kg, čebula 1.50 do 5 din., česen 12 do 18 din. venec, kislo zelje 2.50 do 3 din., kisla repa 2 din. kg, ohrovt 1 do 4 din. komad, sveže zelje 0.75 din., endivija 0.50 do 1 din., glavnata solata 2 din. komad, špinača 1 din., gobe 1 din, kupček, mleko 3 do 3.50 din., smetana 14 do 16 din., oljčno olje 30 do 50 din., bučno olje 26 do 30 din. liter, maslo sirovo 44 do 48 din., kuhano 46 do 56 din., čajno maslo 50 do 70 din. kg, sirček 1 do 10 din. hlebček, jajca 0.75 do 1 din. komad, jabolka (bilo jih je 7 vozov) 5 do 15 din., suhe češplje 10 do 12 din., orehi 10 din., luščini 35 din. kg, oljčne vejice 0.25 do 6 din. komad ali šopek sadike (razne) 8 do 18 din. komad, cvetlice 1 do 8 din., v loncih 15 do 75 din. komad. — Lesena in lončena roba se je prodajala po 1 do 100 din. komad, brezove metle 1.75 do 5 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča, leseni ročni vozički 100 do 250 din., veliki vozovi 1500 do 2500 din. komad. Seno in slama: V sredo, dne 24. marca, je bilo 5 vozov sena in 2 voza slame, v soboto, dne 27. marca, pa je bilo 14 vozov sena, 3 vozovi otave, 6 vozov slame in 1 voz škopa. Cene so bile senu 70 do 85 din., otavi 75 do 82.50, slami 45 do 55 din. za 100 kg, škopi pa 2 din. komad. Sejmi v Martijancih v Prekmurju. V Martijancih se bodo vršili veliki kramarski in živinski sejmi in cer: 6. maja, 6. avgusta in 11. novembra. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 26. marca 1926 se je pripeljalo 179 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 90 din., 7—9 tednov stari 125 do 150 din., 3—4 mesece stari 350—360 din., 5—7 mesecev stari 400—450 din., 8—10 mesecev 550—560 din., 1 leto 1500 do 1700 din., 1 kg žive teže 10.50 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17 din. Prodalo se je 135 komadov. SUPERFOSFAT. Od različnih hranilnih snovi, katere rabi rastlina za svojo prehrano in uspevanje, je tudi velike važnosti fosfatna razstlinska hrana. Obstoja naravni zakon, po katerem se vrši tvore aje snovi v rastlini in po katerem rastlina proizvaja te nam za prehrano kakor tudi živalim za prehrano potrebne snovi. Seve bo proizvajanje teh snovi s strani rastline tem večje, čim več bode imela rastlina na razpolago njej dostop ne hrane, katero uporablja in predelava v že omenjeni snovi. Omenjeni zakon pa pravi med drugim, da je ena teh hranilnih snovi, potrebnih rastlini, fosfat. Ako tega ni dovolj na razpolago rastlini, tedaj ona ne more toliko proizvajati, ker se ta fosfat ne da zamenjati z drugimi snovmi, ki so morda slučajno v o-bilici na razpolago. Nekaj tega fosfata pa najdemo sicer v vsaki zemlji, toda dostikrat zelo malo in pa pretežni del v taki obliki, ki je začasno za rastline nerabna, ker ni namreč razkrojena. Sčasom se že razkraja, toda ta razkroj je tako počasen, da, ako bii hotel kmetovalec čakati na razkroj teh zemeljnih foss fatov, bi pridelal vrlo malo, tako malo, da bi dostikrat ne bili kriti niti pridelovalni stroški in bi ne moglo biti niti govora o kakem večjem čistem dobič-< ku. Sicer pride z domačimi gnojili ncKaj lažje raz> krojljivega fosfata v zemljo, toda ker gospodar s prodajo svojih pridelkov, izdelkov in živine odprodaja tudi fosfate, mora pač iste na nekak način vrniti zera; lji. Vrne jih pa na ta način, da spopolnjuje gnojenje svojih zemljišč z uporabo fosfatnih umetnih gnojil-V fosfatnih umetnih gnojilih je fosfat različno hitro učinkujoč, ker se nahaja v teh razkrojen več ali manj. Še najbolj hitro od vseh fosfatov v fosfatnih umetnih gnojilih učinkuje isti v superfosfatu. Fosfat v superfosfatu se topi že v vodi, zato pa učinkuje takoj. Čim se pomeša z zemljo, se v zemeljnii vlagi topi in rar.leze v zemlji ter pride tako do rastlinskih korenin. Kdor še ni preskrbel svoje zemlje dovolj s fos. fati že prej v jeseni in tekom zime, zamore to še se-takoj delovati, ker že začenja rastlinska rast in rabijo daj storiti, toda ker mora fosfat, sedaj uporabljen* rastline sedaj že njim takoj dostopen fosfat, tedaj zamore, hoteč imeti učinek od tega gnojenja uporabljati samo superfosfat. Za uporabo drugega fosfatnega, zelo znanega gnojila, t. j. Thomasove žlindre, je sedaj, ker je njen fosfat manj hitro razkrojljiv, že: iprekasno. Thomasova žlindra mora priti veliko časa prej pred setvijo, oziroma pred začetkom rašče v zemljo, da se tu razkroji in deluje pravočasno; uporabiti se jo mora jeseni in tekom zime. Isto velja za . razne kostne moke. f 4 ■ (Konec prihodnjič.) Današnji dnevi so že resni, komur olajšati si jih ne zna, gospodinjo skrbno to ne plaši, saj čaj »BUDDHA« zdaj ima! "kv, i JlJLtLA VZWANIIjJL Iščem kuharico pridno in pošteno, katera bi tudi opravljala vsa hišna dela. Prednost imajo z dežele. Plača dobra. Naslov: Ivan Krošelj, Ljubljana, Kette-Murnova cesta 15. 452 Dcžnikarna Josip Vranjek v Celju, Kralja Petra 25 sprejme učenca za dežnikarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši po dogovoru brezplačno. Nastop takoj!« 471 3—1 Dekle iz dežele, vajena tudi kuhanja, želi stopili v službo k mali družini. Naslov v upravništvu. 449 Odda se s 1. majem 1926 služba organista (in cerkovnika) v Novi cerkvi pri Celju. Prostovoljna bernja, lepo stanovanje in hrana. Prednost imajo samski rokodelci ali samo kot organist, vpok. uči-telj-cecilijanec. Drugo po dogovoru. 454 Vrtnarja za zelenjavo, izvež-ban tudi v sadjarstvu, izvrstno samostojno moč, sprejme grajsko oskrbništvo Novi-grad, Dobrna pri Celju. 455 Išče se inajer za večje gospodarstvo. Ponudbe na Tw ickel-jevo oskrbništvo, Grajski ma-rof, Maribor. 457 Krojaški pomočnik na deželi! izučen, išče delo. Naslov se izve v upravi. 460 2—f Postranski zaslužek - primeiv no za vsakogar. Pojasnila proti znamki 1 D. Propaganr da, reklamna d. z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-II. 464 , Zastopniki za razpečavanjfc švicarskega sira, se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogojL ¡Pismene ponudbe pod »sire na Propaganda, reklamna (L z o. z., Ljubljana, Šelenburgova 7-II. 465 Sirote brez staršev, pozor! — Sprejme se 14 letno dekle brez. staršev in brez vseh sorodnikov čedne zunanjosti, katoliške vere, pošteno, za 1 leto na poskušnjo. Po preteku I leta pa za svojo, ako bode ugajala. Pride v lep kraj Savinjske doline. Ponudbe na upravo pod št. 451. ¡Krojaški učenec, 15 let star, se sprejme. Koroška cesta št. 19. 36& Ora vrtnarska vajenca se »prejmeta; hrana in stano^ »a nje v hiši; vožnja do Ljub-)nne se povrne. Ivan Šimenc^ «rtnarstvo, Ljubljana, Gradile 12. 417 2-1 »Anica, še beri! Pasjon!« In Anica je privila luč, vzela knjigo, odprla in s trepetajočim glasom začela: »Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, svojim skazal ljubezen do konca-- Na Tončkovem obrazu je počival mil smehljaj. »Pred velikonočnim praznikom!« je sedlo gospodu Podbregarju v srce. Glej, mimo njega je šla Tiha nedelja, Cvetna nedelja, veliki četrtek s svojimi odmrlimi zvonovi, svečana žalost velikega petka in božji grob in vse. V srce se mu je zajedla bridka misel, vrtala je v njem in klesala: pijan, pijan, ku- biki, hlodi, denar!-- Naslonil je roko ob mizo, podprl glavo z njo in poslušal monotoni glas, ki je bral: »Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj ljubite! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj--« Misli so se mu pričele plesti, sedaj so se zaletavale sem, sedaj tja; nazaj so šle, dvajset let nazaj in 6o prebrskale vse njegovo pehanje, pregledale vse njegove korake, dejanja, besede in mu postavile pred oci različne obraze, pijane, ponižane, razočarane, o-goljufane, od strasti razdejane in potem dom in otroke in bledi, žalostni obraz žene Lize. »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje --«, je brala Anica. Pred oči mu je stopil profesor, ki ga je bil ustavil na cesti in prosil: Vi imate denar, rešite mu življenje! Nato je padel v boleče, napo! zavestne sanje. Slonel je ob mizi, obraz pa mu je zlezel v globoke gube. Predramil ga je glas hčerke Anice, ki je postajal vedno glasnejši, jasnejši, svežejši in čistejši: »Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala.« Nato je glasek postal bolj otožen, ko je govorila: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili —« Gospod Podbregar je nehote ponovil te besede in je vzdihnil. Sedaj je Anica dvignila glas: »Jezus ji reče: Marija! Ona se obrne in mu reče: Raboni! To se pravi: Učenik!« — Gospod Podbregar je vstal, sklonjen tiho odšel skozi vrata, po stopnicah doli v svojo sobo in je padel na posteljo-- Po vstajenju in po žegnu, katerega so jedli molče, brez besod, vsi z nekim čudnim, napetim trepeta-njem v srcih, je gospod Podbregar vstal in velel starejšemu sinu Andreju: »Naprezi!« Žena Liza je sklenila roke, se tožno ozrla van£ in poprosila: »Ne bodi danes od doma!« »Čez pol ure sem nazaj!« je s pridušenim glasom odgovoril mož. Odšel je v svojo sobo in se tam oblekel. Nato je skočil na voz ter pognal proti mest« v tem rosnem, solnčnem, velikonočnem jutru. V srcu se mu je dvigala pesem: Ptički po jo, zvončki, troben-tice, velikonočnice, Vstajenje, Vstajenje! — Doma so ga čakali brez besed, tihi vsi in zamišljeni. Čez pol ure je pridrdral voz nazaj, gospod Pod bregar je skočil doli, dvignil košaro, ki jo je pripeljal s seboj in jo nesel v hišo. Sklical je vso družino, odprl košaro, ki je bila polna pomaranč, odbral petero najlepših, druge razdelil vsem za pisanke. Onim peterim je pridodal še dve rdeči pisanki, zavil vse v bel svilen papir, položil v majhno košarico in počasi odšel po stopnicah gori. Pred vrati je postal, pomislil in ponovil, kar je sklenil reči: »Tonček, pisank sem ti prinesel--« Nato je odprl vrata, šel pioti postelji, tam pa je padel na kolena, držal košarico Tončku nasproti in zajecljal: »Odpusti mi, otrok moj pozabljeni, odpusti mil« Drobčkano koščena roka se je pomaknila na o-deji, se dvignila, se spustila na glavo očetovo in ga pobožala po laseh. "¿aradi smrti moje žene prodam posestvo, ki meri 27 ora-ilov, vse kakor leži in stoji. A. .ilager, Cerovec, Sv. Jurij ol> juž. železnici. 480 Lepo posestvo, 9 oralov v bližini Maribora, pripravno tudi za kakšno obr, se po-ceni proda. Naslov v upravi. 450 -—-- Dvonadstropna hiša na prometnem kraju v Celju, pripravna za vsako obrt ali trgo yino, se po ceni proda. Ponudbe na Lovro Čremožnik, Celje. Kralja Petra cesta 28-11. 161 Harmonika, trivrslna. nova, lahka, se proda za 1700 1). Josip Seme, Ptuj, Miklošičeva ulica 11. __ 147 — Prodam lipove hlode. Peter v bli- Supančič, Bistrica pri Lim- - 181 Proda se tako hiša z gostilno, veliki vrt in hlevi; tudi mesarija, brivnica in prodajalna 7. mešanim blagom je v hiši. Lešnik, Aleksandrova cesta 17, Studenci pri Mariboru. 46(5 Dvoje lepih posestev se proda •45 minut od Maribora, Cesta proti trem ribnikom. Vpraša se pri Rudolf Krajnc v Krč vini št. 54. rce-469 Večje lepo posestvo se kupi • (od 3—400.000 K). Naslov v - «pravi. 475 Proda se lepo posestvo, zelo ugodno za živinorejo, 10 km od Ptuja, v ravnici. Poslopja zidana, večinoma z opeko krita, dobri travniki, njive, gozdovi in vinograd; večina posestva je pri hiši; vsega skupaj 42 oralov. Na željo kupca se proda tudi manj. Naslov se «izve v upravi. 446 Teieposestvo sprejme pred-delavca, sposobnega obenem «a službo lovskega čuvaja. Ponudbe oženjenih reflektan-tov na upravo Strasenhof, p. Gor. Sv. Kungota. 439 Dvoje lepih posestev se proda. K minut od kolodvora, eno za »0.000 D, drugo za 100.000 D. [Vpraša se pri g. Pepelnak, »Dčinski tajnik, Poljčane. 435 Kovozidan umetni mlin s še- itimi tečaji, osem oralov zemlje, zidano poslopje ob veliki cesti se zaradi starosti takoj proda. Ferdo Zmazek, Grabe, iriževci pri Ljutomeru. 424 Proda se lepo posestvo. Cens ■0.000 D. Vpraša se pri Josfp Posiloviču, Zibika, Pristav« 383 3—1 Srgovina na prometnem kraj': Sobro upeljana, 10 minut od kolodvora, blizu cerkve, »c iaje v najem event. se tudi proda. Vprašati je na uprav«. 410 3-1 T »*ko vrtina sprememba pobiti. Kmečka in gosposka p» «estva 1—60 oralov v razbila krajih in tudi blizu Maribora, mlini, trgovine, žage, gostilne, $«d ugodnimi pogoji na pr« 4aj. Tudi nakup, zakup, izr® Mtev prostovoljne dražbe pt-»reduje »Marstan«, Maribor «etovški trg 1. 87« lločevarjeva aromatična železna ta tinktura, izborno preizkušena zoper slabo prebavo, slabokrvnost in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrasle in otroke! Ne kvari zob! 1'olliterska steklenica 20 D. Porabiti je tri steklenice po vrsti! Izdeluje in razpošilja z navodilom samo: Lekarnar Hočevar, Vrhnika 101. V zalogi vsa druga zdravila! Kolesi (Sleirerwagen) v najboljšem stanu, se proda po ceni pri špediciji A. Reisman, Maribor, Vojašniška ulica 6. 441 Prodajo se: vratica za dimnik na podstrešju, vrata za pepelno jamo, pločevinast štedilnik, stara pa se popravljajo: Tattenbacnova ulica št. 4. Maribor. . 443 Zamenjam kolesclj (Steirer-\vagen) za eno debelo svinjo. Ferk, Jugoslovanski trg 3. Marihor. 445 Obrabljen stroj, še v dobrem stanu za obračanje sena, se žeil kupiti. Naslov v upravi. 442 Okrogli les. hrastov, jesenov in orehov kupuje proti ta? kojšniemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tat- 472 za tenbachova ulica. Zaloga mlinskih kamnov in kamne (valcne) za sadne mline. Franc Slomšek, posestnik ^in kamnosek. Podgorje 20, p. Sv. Jurij ob juž. žel. 473 2—1 Hraeljski sadeži, zdravi in lepi »Golding« se dobijo pri g. Vinko Skafer, Hmeljevi sadeži po ceni na prodaj. Pisati na upravo lista pod »hmelj«. 450 Zlatnike. 10 kronske plačam po 100 in 20kronske po 200 D. Večje množine boljše! Naslov Poštni predal 6, Prevalje. 460 Kupi se sladko seno za konje in po ceni odpadki slame za steljo. Ponudbe je poslati na Celjsko opekarno inž. Unger-Ulhmann, Celje. 463 Kmetje, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja v Mariboru. Pod mostom št. 7 (južni breg Drave). Dobe se tudi otrobi. 174 r'inko Sk; Žalec. 414 2—1 2000 prvovrstnih, dvoletnih, lepo vkoreninjenih cepljenk modrega burgundca na Rup. Gothe št. 9 na prodaj po 2.50 dinarjev komad. Pojasnila daje Josip Zupane, Ptuj, Narodni dom. 421 4—1 Nudim večjo množino lepih hmeljskih sadežev. Reflektant je naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod »Golding«. 409 Kepi se večja nnoziaa »tekle nic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287 2—1 Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice Sv. Štefan pri Šmarju, ki se vrši dne 18. aprila 1926, ob i!, uri popoldne pri gospodu Fr. Pungeršek. Vspored: Poročilo načelstva in nadzorstva. Računski zaključek za leto 1925. Volitev enega člana nadzorstva. Slučajnosti. 168 ViiMitoc Jerič v Počehovi — odprt! Dobro mizno vino 8 dinarjev, silvanec 11 dinarjev. „TE I STILI JA" tovarniška z manufakturnega blaga Maribor.Gosposka ul.8 Ustanovila sva popolnoma novo trgovino z manufak-turnim blagom. Nudiva samo novo sveže blago, na primer: sukno, volno, druke, perilo, pletenine itd., po najnižjih dnevnih cenah. Prepričati) se bodete resnično sami, če naju obiščete. Se priporočava: Kari Worsche, Jakob Prejac. . , ....... _ t ||jr|. i „i,^- „ mi«f.r - - Slovenske pesmi za citre sestavil Ivan Kiferle, prodaja po originalnih cenah: Jok. Hofer, Maribor, Ulica 10. oktobra 2. Trte vseh vrst prodaja Martin Horvat, Gabrnik, pošla šinci pri Ptuju. J ur 327 v izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfrarn, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33. 440 na. pIJ-cLČaii že tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji NOVI UMETNOSTI PREHRANJEVANJA, kj ie že mnoge rešila. Pri vsakem načinu življenja se lahko moja nova umetnost uporablja in pomaga, da se bolezen hitreje premaga. — Nočno potenje in kašelj zgineta, telesna teža se zboljša in vedno večje apnenje bolezen ustavi. RESNI MOŽJE zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se strinjajo ž njo. Prej se začne moja metoda rabiti, toliko boljše je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere se poučite o vsem potrebnem. Ker iirra moj založnik samo 10.000 komadov zastonj razposlati na razpolago, pišite takoj po njo, da še imate srešo, njo dobiti. Naslov: AUGUST MÄRZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 914. Lueerna, garantirano čista brez predenice 20 din. za 1 kg. Štajerska detelja, garantirano brez predenice» 23 die za 1 kg. Mamuth, dolga rdeča, 16 din. za 1 kg. Eckendorfska, rumena ali rdeča, importirana, 16 din, za 1 kg. Korenje poljsko za krmo 26 din. za 1 kg. Jesenska repa za kisanje 20 din. za 1 kg. Vse vrste semena za vrte, kakor tudi semena raznih cvetlic za vrte in sobe, dalje orodje, kakor noži za okuliranje, škarje, lopate, prave jeklene itd. Najboljše in najlepše vrste sadnega drevja v vseh oblikah in po najnižjih cenah nudi ,VRTk, Džamonja iti dr družba z o. z. Maribor, Koroščeva ulica 44 telefon interurban 150. ZDMV.LIŠČE ROGAŠKI SLAMA Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „Tempel" - „Styria" - „Omat". Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, srca, ledvic in jeter. 3C» Sezoni: wai-september. -m Cene zinemc. — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertna vojaška godba. — Največja udobnost. — Radio. — Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! S jbüfcidbübübfe Kupujem zlato, srebro, srebrne krone, stari denar itd. K. ACKERMANN, ur ar. Ptuj. Koncesijonirano inštalacijsko podjetje za elektrike Loiiis Dadieu, urar iu elektriker, Maribor. Najstarejše podjetje v Mariboru. Aleksandrova vesta št. le se priporoča za nove inštalacije in popravila luči,, silskih napeljav, telegrafskih, varovalskih in telefonskih napeljav, strelovodov in preizkušenj. Naročila se že sedaj sprejemajo. — Elektro-medicinski aparati. — Manometer in popravila. — Popravila vseh vrst ur in gramofonov, električni materijal za močni in slabi tok. — Vestna izpeljava. — Znano solidne cene. — Pojasnila in proračun na razpolago. Koncesijonirana zastavljalnica v Mariboru. Licitacija «■MPNMMIM V3AARRAPPAP StamMljke vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču. 1266 M. JBJEJRJfA.J S JJiaritHi» . Ustancdjen 1868. % Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. * ('n*tnr t»ri*nat%3e «„ isse. zastavnih predmetov se vrši dne 14. aprila ob 9. uri dopoldne. Prodali se bodo: efekti št. 24.040 do 25.238 dragocenosti št. 30.517 do 32.189 ki se do 10. aprila ne podaljšajo ali ne dvignejo. — Dne 12. in 13. aprila 1926 ostane zavod za vsak stran kin promet zaprt. = Za Teliko no S = prodaja manufakturna in modna trgovina F. DoboviSitik, Celje, Gosposka ulica 15. Sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, svilene rute po naJ-ULg-odneJšlla. cenah,. Vsak se naj pred nakupom prepriča, kar bo le do- tičnemu v korist. 44Č Ne j mar je za čevlje proti provizi se išče, morali bi nuditi jamstvo. Ponudbe pod: »P—183« na 1NTERREKLAM D. D., Zagreb, Strossmajerova ulica 6. PRODAJA v naši državi dovoljenih srečk. Vsaka srečka se izžreba. Letno obrestovan je po 2'* odst. Do žrebanja pride še 24 glavnih dobitkov po 1 milijon dinarjev, 72 glavnih dobitkov po % milijona dinarjev, 48 glavnih dobitkov po X milijona dinarjev, kakor tudi mnogo drugih velikih dobitkov. V najslabšem slučaju se kapital pomnoži za 100%. Srečke se dobe na mesečne obroke pri »Merkur«. Maribor. Miklošičeva ulica 6. 470 N. r L «frife. lSüt SLOVENSKI GOSPODAR, Stran 8, Vstrajne Pahna-kaučuk pete in podplati 60 napravljeni ta ¡rojbsljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trajanji! kakor usnje in omogočajo Vam elastičen hod. Ni ras-iašjo, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. Vabilo Bk redni občni zbor Hranili)iee in posojilnice v Dravogradu r. l i n. t, K «a vrSi dne 8. aprila 1926, v posojihnlčnih protftaMifc » SMvogradu štev. 5 ob pol dveh popoldne a sledečim A»»* nim redom: i, Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč, tbcnu. 3. Poročilo odbora za leto 1925. Citonje revizijskega poročila. 4, Odobritev računskega zaključka za leto 199S. ffl. Volitev načelstva in nadzorstva. a Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ns bil «ita* čan, is vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri ista« "dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa na jS*> hihni in čisti zvok se jamči. Vsa popravila se tovršuje|* v lastni delavnici, strokovnjaško Vaclav Schramm, O olje (pecijalna delavnica za izdelovanje godbenih glasbil. Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih, B99 Ustanovljena L 1859. Lamliret Chiba klobučama Celje, Kralja Petra eesta št, 14 trgovina klobukov in klobučarskih Izdelkov. Velik» »(toga domačih »uknenih čevljev. Popravila po najnižjih cenah, Vsled opustitve svoje trgovine manufakturnega in špecerijskega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prostora prodam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z opravo. Med tem eno sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto. Dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roletami FRIDERIK JAKOWITSCH, CELJE iieMinpVHSiHHiBiflanaaaaisei tožita denar 3« pri Ljudski posojilnici v Celju rcg. zifraai z ecoaiiua zikzs CMkarie?! ulica 4 poleg davki,rije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri. n ■ MMI0SIMMHVHM HIKDAM več ne menjam, ampak osia* nem stalen odjemalec za suk-no v veletrgovini R. STER-MECKI, CELJE, št. 24, kjersa letos prodaja močen melton m 45 dii»., modem ševijot 52 D, fini kamgarn 60 din., posebno fini in moderni kam-gairni im covercoati 100 do 300 din. Vzorci inanu-fakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa za>-stonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene. Neuničljiva tsbuvals je Suttcerjevo obuvalo, vsak čevelj pri stoj a kot umetjea. Izdelano le iz dobrega usnja, upogljivo, etegaatau, moderno in trajno. Velika i t hira moških in ženskih čevljev, polufie-ljev m sandal. V velikem ilustrovanem di vot ceniku svetovne tvrd-ke H Suttner v Ljubljani št. 992 bojte našli mnogo praktičnih potreb-ki \tf bodo zanimale. Dobite ga bresplačno. Naroiila vsakega lirika Ver Vam se nepovšečno takoj ▼amenjs. Mnogo denarja i truda in neprilike si lahko prihranite, ako bodete Vale pm | trebe v vsakovrstni opeki- portland-cementu in drugi«®' stavbenih potrebščin nabavili pri tvrdki t ■ j Artur Aglič, Rečiea ob Paki. Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi ea* ment nedosežene kakovosti iz najimenitnejših tovarn, jat stalno v zalogi po najnižjih cenah in najudobnejših nabav* nih prilik. 41S == J. KULLICH, = kainn-sešii mojster Celje, Aškerčeva uliea 12 priporoča najcenejše svojo veliko zalogo prvovrstnih m* grobnih spomenikov iz različnega marmorja^ granitov i* umetnega kamna. Plošče za pohištva (za umivalnike^, noč* ne omare itd. Okvire za grobe. 40® Cujtel G Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjter hiteti; tam v trgovini Sumerje^ i se blago jako po emtf dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam, Martin sumer, konjiče „aErmrirn- rg«11 n t. Pozorl Pohot:% Cenjenim odjemalcem uljudno naznanjam, da je da» spela večja množina lepega vomenega sukna za ženske in moške obleke. V zalogi imam vse v mano« fakturo spada oče potrebščine ter veliko zalogo gotovilč moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih sukenj, — Cene najnižje! — Solidna postrežbal — Pri nakupu če* 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — S«; pripor ročam najuljudneje j IVAN MASTNAK * Celje, Kralja Petra cesta 15. . rnrrinrTT!:TT iiiiiiiiinimiiiii' irm Dežni plašči (po znffoml «eni), parile, Eevlji itd de indijo najugodneje prt T Mmü>«.T, «oro fll Irt» 9. Siran 10. S LO V p; KSK! GOSPODAR. 1. aprila 1928. »f^fiaig»« mm mm Oglmi li reklamni uvid Voršiča naslednik ! Vinko Kovačiji Maribor» Slomška* trg 16 sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za Glavni trg, pri farni cerkvi vse tu- in inozemske ča • .... Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tavamo. «opise in revije, Ne nvečdte denarja proč! Prepričajte sel Zahtevajte brezplačna po-________________jasnila in reklamne načrte. Kadar pričete v Celje tal predivo nakupite mamufakturno blago, obleko, odeej, «ajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri „itaierikancu" ftkiiitHJiM ZLITO imite v hiši. Ee párete s ZLATOROG- terpeaittoovSm milom! tura! Južiio-štajer^ka hranilnica Oelje v kartni hiši Cankarjeva ulica štev. 11, nasproti pošte. - (Ustanovljena leta 188S tprejema hranilne vloge vsak delavnik od 6. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor nogoce najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica tarna. Za varnocS ^ j vlog jamčijo okraji: Gorajigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezerni za- [i; j k!««L Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne § j položnice na razpolage. mmsmmmmmm^mm^^rnmmm Priporoča se pni slovenski zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI Dunajska cesta 17 ki je edina te vrste. Dnnajska cesta 17 Podružnice: Celje, Breg 83; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, Koroščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka. Prva Jugoslovanska žična industrija d. z o. z. Celje lov. teieton ¿t. 117. Tor, telefon it, 117, Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznevrstne železne konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igrališta, Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelje itd, :ga pristni zlatnik po 10 frankov. Dosedaj se je že mnogo zlatnikov našlo! Kupite Zlatorog terpentinovo milo, prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti. — Mogoče, da najdete tudi Vi zlatniki ■mmsgEM&m .j* i 4 d r U* .. . Vy1-«* i Zadružna gospodarska banka d ; ,T tvtt rrrx-Mxixrt3L »xxjL£Xi žtttt rrroiLi3L«3:ry it«' m g i rr t mz. ¿Uiirlhora Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsaka vrsto pomladanskega, modnega, manufakturnega in sukn enega blaga s 1. marcem 1926 po znatno reduciranih cenah v Modni-manufaktumi trgovini 964 lili & Kfihar prej Kari Soss Prešernova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova e. 9. edino najboljši Telefon 813 «m»wjp»iiini— ii »m i»iii»h«w šivalni stroil Ju koles» so le Josip Petelfnc-a LJubljana (blizu Prešernovega spomewika ob ro«li) xoimke Eifaner, Adler i« Phönix za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Isiotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Duhloi,« Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago, Si fes m V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko >*• cerkvijo. t Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog j>« ■p. na knjižice in v tekočem računu. g gi »r<$ I Poobla&eni prodajalec srečk dri razr. loterije. § Íx4 MT uuijbolliíe 1». Tarnej i« SpodnjeStajers^l ljudski pcsojilnici t Mariborn, I.UIL, m m H Stolna ulica IU ti m m u m m Stolna ulica iti Dbmtnje branike vloge brez odpovedi po 8Jf, t' na trimesečno odpoved po 8Ä, i; i ^EBmseasaESEBE^^immaKSHGifsaEjaKaa Prva žebSJarska in železoobrfna zadrega v Krop; in temni gorici« ERB Pifcna: . bljarska zadruga Kropa (Jugoslavija). Telefon interuffban Podnart Brzojavke: Zadruga Kropa. £ bi ji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, čmi ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t d., žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. £e!e*ne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe L t. d. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kode, sode, mostove, plo-čenino, kolesa i. t. d. Vijačni čepi Verige. Izdeluje lahke transmisije, popravlja «(rokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline. V«i » našo «tif ko apadajoči železni izdelki po vzorih an rabah najcenei«. Ilustrovani ceniki na razpolago! — Prodaja se samo na debelo trgovcem. i. g. hI T'sktr: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: L.«o Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik .'anas Golee, novinar v Mariboru, Izdajatelj: Konzorcij »Si venskega Gospodarja«, predstavnik: Janus Galec, novinar v Maribora. Gospodarske novice Mesečna priloga »Slovenskemu Gospodarfu« Poljedelstvo. SEMENSKI KROMPIR. Kakor je za vsako rastlino, katero prideluje kmetovalec, zelo velike važnosti, kako je seme te rastline, katerega seje, istotako ni vseeno, kakšen krompir se sadi. Ne oziraje se na mnogo-brojne vrste krompirja, ali se uporablja ta ali ona vrsta, naj bo vrsta že kakšna -koli, za vsako pa velja, da se mora nje semenski krompir skrbno prirediti. Od dobrega semena zavisi mnogo, posebno pri krompirju. Povečan trud in skrbnost pri izbiranju krompirja za seme se nam v pridelkih zelo izplača. Predvsem je paziti pri izbiranju, da bode semenski krompir zdrav. Krompir napadajo dandanašnji tolike mnogo-brojne bolezni, da radi močnega nastopanja teh bolezni se pridelek krompirja občutno zmanjšuje. Razumen gospodar pa mora računati tako, da ako ga stane obdelovanje, gnojenje, saditev, okopavanje, spravljanje pridelka toliko, mu je vsaj takrat izplača pridelovanje krompirja,, ako pridela več, kakor pa ima stroškov in mu vsak na-daljni kilogram pri istih proizvajalnih stroških poveča čisti dobiček. Ker pa krompir tako rade napadajo bolezni, ki zmanjšujejo pridelek izdatno, bo razumljivo, da bo gospodar skušal omejiti nastopanje teh bolezni v času rasti krompirjeve na polju, na vsak način pa ne bode sadil bolnega krompirja; ker bi v tem slučaju s krompirjem vred položil v zemljo tudi kal krompirjeve bolezni. Da ga v tem slučaju, ako sadi od kali bolezni okužen krompir, pridelek ne zadovoljuje, je razumljivo. Torej za seme povsem in popolnoma zdrav krompir. Pri sajenju nezdravega krompirja se ne pojavljajo močnejše rastlinske bolezni na krompirju istega leta samo in na pojedinih rastlinah, temveč bolezni pridejo tudi na zdrave rastline in poleg tega se s kalmi bolezni okuži tudi zemlja tako, da, ako bi se isto polje uporabilo naslednje leto za krompir, se ne more, ker je okuženo in radi tega nesposobno za pridelovanje krompirja. Nadalje je treba vzeti za sajenje gomolje, ki še niso sploh pognali klic, ali pa zelo malo. Ker s poganjanjem klic v kleti gubi krompirjev gomolj na hranilnih snoveh; pri sajenju se pa rada klica odlomi. Zguba je dvojna: ena, ker odlomljena klica je gomolji odvzela hranilne snovi, druga, ker je prva klica na gomolju tudi najjačja in se najhitrejše razvija v zemlji. Vse druge klice, ki ji slede, so slabejše. Zato je tudi napačno, ako se potrgajo prav male prve klice pri izbiranju semen-»kj* gomolj«!, _______ . ........ . Za seme je vzeti take gomolje, pri katerih so očesca posebno dobro razvita in take gomolje, ki imajo veliko očesc. Dobro razvita očesca imajo tudi j večjo moč kalenja, ter dajo lepše rast-1 line, posebno začetkom rašče, ki so odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Izkušnja uči, da da nerezan krompir, uporabljen za seme, večje pridelke. Jasno je, da dajo večji gomolji tudi večji donos. Večji in lepše razviti gomolji imajo boljše razvita očesca, katera zopet dajo boljše razvite rastline, ker dajo namreč močnejšo klico, ki pride preje iz zemlje, preje ozeleni ter začne preje razvijati liste in gomolje v zemlji. Mali in drobni gomolji so iz-rastli na polju pozneje ter so tudi slabše dozoreli, kot veliki gomolji; oni ne morejo dati tako krepkih rastlin, kot veliki gomolji. Mali gomolji imajo tudi manj očesc, dajo tudi manj klic. V malih gomoljih je natovorjeno tudi veliko manj rezervne hrane, katero rabijo mlade klice v njih prvi rastni dobi. V večjem gomolju je pa te hrane za klice veliko na razpolago, radi tega se za-morejo te že spočetka krepko razviti. Rastline od večjih gomoljev napravijo tudi mnogo in veliko gomoljev. Ako je zemlja slaba in slabo gnojena, in klice iz malih gomoljev ne morejo dobiti toliko hrane iz teh gomoljev kot one iz velikih gomoljev, tedaj so mlade rastline že spočetka slabo preskrbljene s hrano, same po sebi pa tudi slabo razvite, vsled tega pa tudi pridelek ne more biti velik. Čim večji gomolji za sajenje, pa le do gotove meje, tem večji pridelek se da pričakovati. Vendar bi pa bilo sajenje prav velikih gomoljev nedobičko-nosno, ker bi se porabilo preveč krompirja za seme, pa tudi prav veliki gomolji ne dajo vedno večjega pridelka, kakor srednje veliki, kakor nas pač uči izkušnja, pridobljena s pomočjo poskusov. Za sajenje so najprikladnej-ši srednje veliki gomolji, katerih teža naj bode najmanj 60 gr do 90 gr. Pri nas je zelo udomačeno rezanje krompirja za seme, dasiravno ni posebno priporočljivo, ker gomolj predstavlja zalogo hrane, ki je na razpolago mladim klicam,, predno si te razvijejo korenine, se z njimi usidrajo v zemlji in začnejo od tam zajemali hrano in predno si razvijejo listje, da morejo dobivati hrano iz zraka. Sicer mlade klice ne porabijo vse rezervne hrane iz celega gomolja, vendar pa v slučaju, ako v razvoju mlada rastlina zaostane radi kateregakoli vzroka, tedaj nima več iz rezanega gomolja na razpolago hrane, ker je isto že porabila za prvi razvoj. [ ge.san kiomplj p» lafcko Judi trpi, ker so rezare ploskve izpostavljene suši, vlagi in pa raznim boleznim. V suhi zemlji in suhem vremenu porabi gomolj precej svoje vode za začeljenje leh ran; v vlažni zemlji in ob vlažnem vremenu se rana okuži z gnilobo, gomolj gnije in mlada rastlina oboli. Ako se reže krompir za seme, tedaj se mora pač zelo paziti, kako se reže. Napačno je, ako se krompir razreže v toliko koščekov, da imajo poedini ko-ščeki samo po par očešc in pa prav malo mesa. Rezati se mora tako, da ostane pri očescih še dosti mesa, da ima mlada rastlina hrano na razpolago. Reže se na dva načina. Ako nam primanjkuje krompirja za domačijo, tedaj se reže krompir čez polovico povprek. Oni del, na katerem se nahaja več očesc, to je oni del, ki je navadno bolj priostren, se uporabi za seme, drugi del, na katerem je pa malo očesc, se pa porabi v domačiji. Ako nam primanjkuje od kake sorte krompirja istega za seme, tedaj se pa reže po-dolgič na polovico. Vsaka polovica se porabi za seme, ter si na ta način pomnožimo semensko blago dotične sorte. Narezan krompir se ne sme takoj, saditi, temveč se mora počakati nekoliko dni. da se rezana ploskev prevleče s sivkaslo plutasto tenčico, inače je krompir preveč podvržen gnilobi id boleznim. — i SAJENJE KROMPIRJA. Za sajenje krompirja imamo več načinov. Ne more se reči, da je vsak način za vse kraje, zemlje in gospodarske prilike enako dober, temveč ponekod je boljši ta ali drugi način. Predvsem je odvisen način sajenja od zemlje, ako je ta težja ali lažja, od vlage, vlažne in suhe zemlje, pa tudi od lege same, ako je lega bolj suha ali bolj vlažna. Vsak teh načinov, oziraje se rame tega še na zemljo, je prikladen, ako ni predrag; ako zemljo dobro pripravi in prerahlja; ako se pozneje lahko zemlja obdeluje, da omogoči sajenje gomoljem enako globoko v pravo globočino in % jednakomernih razdaljah. Sajenje na grebene. Ta način se uporablja samo ria zelo vlažnih zemljah. Napravijo se jarki z osipalnikom, a v grebene med jarke se sadi krompir z motiko. Grebeni ostanejo, s temi grebeni je površina polja povečana tako, da prevelika vlaga vlažne zemlje izhlapeva. Za bolj suhe, o i. manj vlažne zemlje ta način ni, ker bi v teh zemljah na tak način sajen krompir, ne dobil dovolj vlage, bi slabo kalil in vsaka mala suša bi mu iko-doiaU, K« drugi način, U Jfl fclfr*]« in Stran 2. GOSPODARSKE NOVICE 1. aprila 192«. k manj stroški izvršljiv, se obavi sajenje na grebene tako, da se napravijo najprej z osipalnikom plitvi jarki, v te se pojneče krompir, nato se pa greben med jarki razorje z osipalnikom, vrže tako z vsake strani zemljo v jarke ter na ta način pokrije krompir. Kjer je bil poprej jarek, nastane sedaj greben» Ta način sajenja je uporabljiv v vlažnih zemljah. Ako je zemlja poleg tega zelo težka, tedaj se ne dela jarke za saditev 2 osipalnikom, ker bi v tem slučaju prišel krompir pregloboko v zemljo, temveč te jarke se napravi plitvo z razčrtalnikom; nato se jih pokrije zopet na ta način, da se zemlja nad jarki razorje z osipalnikom. Pri taki saditvi se, ker se zamore uporabljati vprežno orodje, veliko hitreje sadi, poleg tega se pa zemlja tudi boljše prerahlja in zmeša z gomolji. Saditev na platna Ta način gnojenja je izvedljiv na vseh manj vlažnih, povprečnih zemljah. Njega izvedba ne zahteva tako mnogo dela, poleg tega se pa mora ta način sajenja smatrati kot zelo dober. Izvede se na ta način, da se napravijo plitvi jarki z osipalnikom, v te se pomete krompir, nato se pa zravnajo in zasujejo jarki tako, da izgleda njiva po saditvi ravna, ne v grebenih. Zarav-navanje jarkov se izvrši z motiko, ali pa tako, da se gre z narobe obrnjeno brano poševno čez jarke. Okvir brane vrže zemljo z vrha grebenov med jarki v jarke, ter pokrije krompir. Zemlja se pri taki saditvi zelo dobro prerahlja, premeša z gomolji in uniči plevel. Samo po sebi je razumljivo, da je treba za vse dosedaj omenjene načine sajenja, pred sanjenjem zemljo z branami zravnati, še bolje, ako se še poleg tega tudi povalja. Saditev pod plug. Ta način je sicer vrlo enostaven in eelu hitro izvedljiv, toda ne da se uporabita v vsaki zemlji. Da se s pridom uporabi le v taki zemlji, ki se pri oranju mrvi in siplje, torej v lahkih peščenih zemljah, in pa v zemljah, ki so v stanju godnosti, da ne delajo pri oranju kep in grud, da ne ostane brazda nerazpadla, temveč da se lepo zdrobi. Ne samo, da krompir slabo izhaja, ako pride na krompir nerazpadla brazda, ker se mora klica preriti skozi in okoli nerazpadle brazde, temveč krompirjevo seme se tudi slabo pokriva, ako se brazda pri sajenju ne mrvi. Pri tem načinu sajenja je paziti še na sledeče: Brazde se mora natančno rezati, jedna-ko oddaljene eno od druge, da se dobro izrabi prostor in da je pozneje delo lažje. Krompir ne sme priti pregloboko v zemljo, zato se mora orati plitvo, ali pa ako se ne more orati plitvo, tedaj se mora polagati krompir na stran brazde, ne na dno. Polaganje seveda mora Hti zelo natančno T «meri, da niso pozneje vrste vijugaste. Po saditvi se mora polje še prebranati, da se zemlja na vrhu brazd prerahlja, zmrvi, polje zravna tako, da ne more toliko škodovati suša, da zemlja ne zatrdi in da se nahaja nad semenom zrahljana tzemlja, da lažje prodre skazi to krompirjeva klica. Saditev v jamice. Je to način saditve, ki je zelo uporabljiv za manjše posestnike. Pri tej saditvi se ne uporabi dosti vprežnega dela, na pripravljenem polju se poprej označijo podoljič in povprek vrste, kjer se vrste križajo, tam se sadi z motiko. Z motiko se zaseka v zemljo, isto privzdigne, v nastalo jamico se vrže krompir ter na njega spusti zemljo z motike, katero se še malo potlači. Porabi se sicer precej ročnega dela za tako saditev, pri izvežbanih delavcih pa se delo vseeno še precej hitro opravi. Tudi je saditev v jednakih natančnih razdaljah bolj izvedljiva. Vporabljiva je ta saditev tudi v vseh povprečnih zemljah. LUCERNA ALI NEMŠKA DETELJA. Izmed skoro vseh krmskih rastlin je Iucerna ali nemška detelja v marsi-kakem pogledu največje vrednosti za kmetovalca. Zato naj se jo upošteva v veliko večji meri, ter naj bi jo sejal vsak gospodar, ako le ima zemljišče, sposobno za njo. Dobro negovana, raz-raščena in primerno gnojena nam da množinsko velik in kakovostno dober pridelek v krmi, oziroma senu. Posebno bi jo moral oni gospodar spoštovati, kateremu primanjkuje travnikov, ki radi tega pridela premalo sena, da bi prekrmil svojo živino preko zime. •V tem slučaju mu seno od lucerne nadomesti manjkajoče travno seno. Pa tudi oni gospodar, ki je v posesti travnikov, se s pridom zamore okoristiti z lucerno na ta način, da isto krmi preko poletja zeleno, seno si pa spravi za zimo. Kar posebno odlikuje lucerno, je njena velika redilna vrednost Zelena Iucerna je med zeleno krmo na prvem mestu; krmljenje z njo je izdatno; seno dobro posušene in spravljene lucerne je pa glede prebavljivosti in izdatnosti enakovredno najboljšemu senu iz travnikov. Lucerna prenaša dobro sušo. Ker korenini globoko, ji suša ne more tako škodovati kot drugim krmskim rastlinam. To se posebno pozna v sušnih letih, ko je nam lucerna siguren pridelek, druge poljske krmske rastline pa trpijo pred sušo. Lucerna razkraja s svojimi globokimi koreninami odlično zemljo, poboljšava zemljo, nabira zračno dušičnato hrano, z njenim sejanjem si gospodar prihrani na itak pičlem gnoju, da lahko izdatnejše gnoji z njim drugim rastlinam, ki so močno potrebne gnoja, predvsem okopavinam. Ker je nemška detelja tolike važnosti za kmetovalca, naj bo v naslednjem podano nekaj najvažnejšega izmed pogojev, potrebnih za uspešno pridelovanje te rastline. Predvsem je ona nekoliko izbirčna glede zemlje, ter ne uspeva na vsaki zemlji. Najlepše se razvija na toplih, sprsteninskih srednje težkih ilovnatih zemljah, pa tudi na težjih glinastih globokih zemljah. Te zemlje zanjo morajo vsebovati nekoliko apna; ter ne smejo biti preveč vlažne, posebno ne sme v njih zaostajati talna voda (močvirne zemlje). V zemljah, ki nimajo apna v sebi, ne gre z uspehom lucerna, ker ona rabi veliko apna za hrano. V zemljah, v katerih zastaja voda, ne more lucerna pognati svojih globokih korenin, ko prirastejo te v zastajajočo vodo v zemlji, odmrjejo. Spodnja plast zemlje mora biti propustna za vodo, ne sme biti kisla in ne preveč kamenita, oziroma gruščanata ali prodnata. V takih zemljah, ki nt odgovarjajo lucerni, je boljše sejati druge krmske rastline, katerim prej ugaja taka zemlja. Na zemljišču, na katerem je bila sejana že lucerna, naj se nova setev iste ne izvrši poprej, kakor po osmih letih, odkar je bila prejšnja lucerna preorana. Med prejšnjo lucerno in setvijo nove naj se omenjena leta sejejo druge rastline. Preje kot po tem roku na isto polje sejana lucerna, bi uspevala zelo nezadovoljivo. Kar se tiče gnojenja in priprave zemlje; je predvsem prikladen zanjo fosforna-ti, kalijev in apneni umetni gnoj. Hlevski gnoj ni toliko prikladen zanjo, ker se ji s hlevskim gnojem gnoji tudi z dušikom, ki se nahaja v tem; dušik si pa lucerna sama zamore preskrbeti. Zakaj ji torej dajati dušik, katerega druge rastline tako potrebujejo? Hlevski gnoj, ki je itak poln plevelnih semen, pa zapleveli lucernišče, po gnojenju z njim se rade vgnezdijo v lucerni trave. Plevel in razne trave posebno manjvredne so velik sovražnik lucerne, pred njimi izgineva lucerna in traja radi tega manj časa. Priprava zemlje naj bo čim skrbnej-ša. Oranje v jeseni, da se do spomladi razkroji zemlja, spomladi je pa treba površino zemlje skrbno pripraviti, da bo dala dobro kališče za dobro seme lucerne. Polje mora biti po možnosti čim najbolj brezplevelno, inače se zna zgoditi, da se plevel razvije bohotnejše, kot pa mlada lucerna ter isto zaduši. Seme lucerne naj bo dobro kaljivo; vsaj 5/6; seveda čim več tem boljše, ker se rabi manj semena. Mora biti brez predenič-nega semena (plomba na vreči), brez 1. aprila 1926. GOSPODARSKE NOVICE Stran 3. drugih primesi (zemlja, pesek, plevel-no seme), ne sme mu biti primešano podobno seme drugih manjvrednih detelj. Važno je tudi za dolgotrajnost lucerne, da je seme pridelovano od večletne stare lucerne, ne pa od mlade, parletne lucerne. Tudi ni vseeno, iz katere pokrajine je seme. Seme iz južnejših, toplejših krajev (Italije, Južne Francije), da pri nas lucerno, ki ne traja dolgo let, ker ne prenese tako dobro zime in suše, kot Iucerna iz semena iz mrzlejših krajev. Kar se tiče negovanja starejše lucerne je predvsem potrebno, da se jo obvaruje, da je ne prevlada trava in plevel, da zemlja ne postane trda ter se ne izsuši. Doseže se to s primernim gnojenjem, še bolj pa z brananjem spomladi in po vsaki košnji. Na predenico je treba posebno paziti, čim se ista pojavi, jo je treba zatirati. Kositi se jo mora pravočasno, ne prekasno, zadnjo košnjo — kar velja posebno za mlado lucerno, ki sd še ni razvila močnih korenin — se ne sme jeseni izvršiti tako kasno, da bi prišla neobrastla v jesensko deževje in mraz. V tem slučaju gni-jejo rade korenine in nastopi pozeba. Paša na lucerni spomladi tudi ni priporočljiva že zaradi tega ne, ker se zakasni prva košnja. Seme za setev je treba skrbno pripraviti. Predvsem naj bo čisto, brezplevelno, saj že inače dela plevel dosti kvara, pa ne da bi še sejali plevel. Z dobrim tri-jerjem se da očistiti iz semena plevelno seme. Toda ni dovolj, da se spusti semensko seme enkrat skozi trijer, ker vprvič se ne izloči ves plevel, temveč s ponovnim spuščanjem se dobi čistejše semensko blago. Poleg tega se mora upoštevati pristnost, nepoškodovanost semena, duh in barvo, posebno je pa paziti na kalji-vost semena, ker čini manj je seme kalji-vo, tem več se ga mora sejati. Na čisto preprost način se prepriča o kaljivosti, da se na krožnikovo dno nasuje malo drobnega peska, ter v istega potakne 100 zrn semena. Pesek mora biti vedno vlažen in krožnik na mestu, kjer vlada navadna sobna toplota. Po 14 dneh — pri žitih po 10 dneh — se lahko prešteje, koliko zrnc od 100 je skalilo, to je število kaljivosti v odstotkih. Za setev koruze se vzame seme od takih storžev, ki so do obeh vrhov zadelani z zrnjem, tako da ni praznega mesta nikjer na štoržu. Zrno na storžu mora biti poleg tega lepo razvito, zdravo in jednakomerno, ter v jednakomernih ravnih vrstah, ne da bi bile vrste zrnja iz-premenjene. Odbirati je seme od takih štoržev, ki imajo kolikor mogoče veliko teh vrst (16). Zrna ne smejo biti nikakor poškodovana ali pa pokvarjena. Seme se tudi ne vzame od celega storža, temveč od srednjih dveh tretjin. Zrnje zgornje šestine in spodnje se porabi za druge namene. Storži, od katerih se jemlje seme tudi ne smejo biti sušeni na peči, temveč na suhem kraju. Kako globoko se sadi krompir. To je odvisno predvsem od zemlje. čim težja Id rvcznejia Je zemlja, tem manj globo- ko smemo saditi, ker drugače primanjkuje gomolju, ki odganja, zraka, ter bi krompir slabše in kasnejše odganjal. Na težki zvezni zemlji se sadi 5 do 6 cm, na manj težki, bolj propustni zemlji do 10 cm, na lahki peščeni zemlji tudi nekoliko globokeje, toda ne nad 15 cm globoko. Valjanje žitnih strni je zelo uspešno, ako se obavi na takih strnih, katerim je srež privzdignil korenine, ker se z valjarjem pritisnejo iste zopet v zemljo. S takim valjanjem se tudi zaustavi nekoliko strn v razvoju, da ne odganja prerano in da se jednakomernejše razvija. Valjanje je pa mogoče izvršiti, in sicer z gladkim valjarjem samo do takrat, ko je žito še v razraščanju. Čim bi se kasneje valjalo, ko začenja odganjanje, bi se žito poškodovalo. Ne obdeluj premokre zemlje. Pri obdelovanju posebno težke zemlje je strogo paziti na to, da se je ne obdeluje še premokre, temveč takrat, ko se da pri obdelovanju drobiti. To velja za oranje, kakor tudi za brananje in skopavanje. Mokra zemlja se pri obdelovanju zamaže, nato napravita veter in solnce svoje delo in kmalu je taka zemlja postala trda, se prekomerno suši in rastiinske korenine ne morejo tako lahko prodirati v njo. Spomladna paša na travnikih. Bodisi vsled pomanjkanja krme, ali pa s tem namenom, da bi živina popasla nadležni travniški plevel, se nažene ista na pašo po travnikih, komaj da nekoliko ozeleni trava, je pa to škoda. Ne samo, da se lahko zgodi, da ako je zemlja mokra, jo živina preveč zgnete, da postane trda, sc tudi prva košnja zakasni, plevel pa, posebno ako ga je veliko, ne uniči živina tako, kot bi bilo želeti. Na ta način se preganja eno zlo z drugim. V zemljah, v katerih ne uspeva dobro čista detelja, in kateremu dejstvu je večkrat vzrok zemlja sama, ki ni prikladna za dotično deteljo, se naj seje mešanica detelje s travo. Ako je lanska črna detelja mestoma pognila ali pa pozebla, naj se tam podseje laško ljulko. Da bo hlevski gnoj kaj vreden, ter izdaten, se mora ž njim, predno se ga rabi, dobro ravnati, da ne izgubi na svoji učinkovitosti. Predvsem se ga ne sme puščati dolgo časa v hlevu, ker tam zelo hitro zgublja na moči; plini, ki nastajajo iz "jega, so v nadlego živini. Na gnojišču se ga ne sme puščati v malih kupih, temveč mora se ga takoj razgrniti, ter vsak dan nagnati za pol ure na gnoj živino (govedo), da ga ista stlači, če je namreč na gnojišču gnoj preveč prepojen z zrakom, se začne razkrajati ter gubiti na moči; gnoj se ugreje, iz njega uhaja vsled razkrajanja predvsem dušik v zrak. S tla-čenjem se pa izžene iz gnoja zrak, mesto zraka pa ga prepoji vlaga; prehitro razkrajanje preneha, gnoj se samo v toliko raztvarja, da postaja zrel do uporabe. Vinogradništvo. STANJE VINOGRADOV. Glasom poročila ni povzročila letošnja zima na trlah nobene večje škode; očesa niso pozebla. Mnogi pa tožijo, da rozge vsled dolgega deževja niso dozorele in da so do polovice su- he. To se opaža posebno v legah, ki so po peronospori močno trpele. Rez je že končana, in primerno verne je dopustilo, da so že do Jožefovega mnogt skopali prvo kop. Do Velike noči je ne bo več veliko ostalo. Letos se je pr dno gnojilo in splošno se opaža, da se dela v vinogradih opravljajo vestno in z večjo vnemo. V solčnih legah se je rano trsje že začelo gibati in se solzi. No'ni mrazovi zadržujejo gibanje sokov, kar je le v korist. Stari vinogradniki sicer ne prorokujejo obilnega blagoslova za leta 1926, prosimo pa Vsemogočnega, da nain nakloni vsaj dobro kapljico kakor leta 1917 ali 1921. Saj je letos zopet — solnce letni vladar. VINSKI TRG V SLOVENIJI. Rob. Košar. Vinski trg v splošnem miruje, čeravno so prejšnje slabe leline izpraznile skoraj vse kleti in ni več starih zalog. Dobra vina pa se polagoma vedno iščejo in plačujejo po 8—11 D. Za srednjimi kvalitetami se tudi vprašuje in plačuje po 7—8 D. Samo za slaba, rano brana in kisla vina ni sedaj povpraševanja. Vinogradniki, prisiljeni vsled splošne denarne krize, so začeli s ponudbami in cene so padle za to blago na 5—6 D. V poletnih mesecih pa se bodo tudi ta vina, ki dajejo izvrsten »brizganec« (špricer) zopet iskala. Do jeseni se bode kislira precej izgubila in ob času trgatve bo nastalo živahnejše povpraševanje po starem vinu za zimo, posebno, ker banatski vinogradi letos niso imeli bogate trgatve. Tudi banaška vina se uvažajo sedaj na naš trg po 3—4 D in za rezanje se bode rabila kislina naših vin. Vse kaže, da so se vinske cene ustalile in da bodo šle prej navzgor nego navzdol RJAVENJE VINA. Ako purliš vino po en ali dva dni stati v odprti čaši, boš pri letošnjih vinih mnogokrat opazil, da spremene svojo naravno zelenkasto-belo barvo in da porumeni, večkrat se celo zgosti. Tako vino je bolno. Toda kako ga ozdraviti? Pretoči ga takej in hitre, da ne pride preveč z Trakom v dot i ko v snažen, dober sod, v katerem si prej užgal tri "veplene trnke. (To velja za polovnjak a 300 1.) Za 8—10 dni vzemi poskušnjo in pusti čašico zopet stati 2—3 dnii na zraku. Ako vino zopel spremeni barvo, idi v apoteko in si ku* pi tam tolikokrat po 3—4 gr »natrijevega bisolfita«, kolikokrat po 100 litrov imaš bolnega vina. (Za polovnjak 300 iilrov, torej 9—12 gr, za 400 litrov 12— 16 gr itd.) Ta natrijev bisolfit raztopi V približno pol litru čiste vode in vlif razstopino v sod ter dobro premešaj, V normalnih razmerah boš s tem vino ozdravil, toda vedno boš moral nanj Strah I. GOSPODARSKE NOVICI? 1 aprila \m paziti; še pred poletno vročino ga boš moral zopet pretočiti v slabo žveplani sod,-paziti boš moral, da bo vino vedno dolito in da pride v najmrzlejši kot kleti. Rjavenje vina povzročajo majhne glivice, ki pridejo v slabih letinah v mošt vsled gnilega grozdja. Zato je že pri trgatvi treba največje snage in previdnosti, 10 ZAPOVEDI ZA VINOGRADNIKA. Rob. Košar. 1. Stori vse, kar je v tvoji moči, da si pridelaš čim boljšo vinsko kapljico. 2. Skrbi za znižanje pridelovalnih stroškov, ne da bi s tem trpela kakovost (kvaliteta) vina. 3. Spoštuj načela umnega kletarstva. 4. Podpiraj vinarske zadruge, ker so tvoja bodočnost. V slogi je moč! 5. V gostilni zahtevaj dosledno samo domače vino in odkloni vsako drugo. Vplivaj na prijatelje in znance, da store isto. 6. Zahtevaj na vseh shodih, sestankih in sejah strogo izvrševanje vinskega akona, da se rešiš nereelne konkurence. 7. Zahtevaj, da se dovolijo tudi kor-poracijam in osebam, ki se bavijo z domačo vinsko trgovino, ceneni kredit Narodre banke. 8. Zahtevaj znižanje dosedaj prekomernega obdavčenja vina na predvojno višino. 9. Zahtevaj, da se država pri vseh trgovskih pogajanjih s tujimi državami ozira tudi na izvoz tvojih vin. 10. Študiraj te stavke, ravnaj se po njih in bodi neizprosen, mož jeklen. CKNK VINOGRADNIŠKIH POTREBŠČIN. Galka bo stala v nadrobni razprodaji okrog 32—34 D, ako se ne bo ukinila uvozna carina, ki znaša 12 zlatih dinarjev za 100 kg ali 1 D 32 p (5 K 28 v) za kg. Sicer bo za toliko cenejša. Do srede aprila bomo že sigurno vedeli, ali se carina ukine ali ne. Počakajmo toraj z naročili. 2veplo se je nekoliko podražilo in bo stalo okrog 4—4 in pol D za 1 kg. Ratija 12—13 D. Cene so v Zagrebu nekoliko poskočile. Škropilniki 450-500 D. Ročni žveplalniki 70—80 D. Gumijeve eevi za škropilnice 5—6 D za 1 m. Nove vinarske zadruge so se ustanovile v Dalmaciji, in sicer v Novem Gradu, Fi-iipjakovem, Janjini in Vrbovskem. Na si. Sfjerskem se je ustanovila »Osrednja 5iajerska vinarska zadruga« (r. z. z o. z.), s sedežem v Mariboru. V svojih velikih, moderno urejenih kleteh bo zbirala štajerska vina vseh vinskih okolišev, ter skrbela za izvoz Daših vin v inozemstvo, posebno v Nemško Avstrijo. l«p«h II. rinakeg* sejma v Središč« m kal» »edaj v lt«rUk»h »„k, u je ri primer od postaje Središče ob Dravi odposlalo v času od 19. jan. 1926 (dan vinskega sejma) do 1. marca 1926, sledeče količine vina v naveden kraje, in sicer: v Zidani most 9882 kg, v Hrastnik 3055 kg, v Ljubljano 34840 kg, v Prevalje 2163 kg, v Ptuj 6506 kg, Sv. Jurij 850 kg, Celje 3611 kg, Zagorje 462 kg, Maribor 15625 kg, Trbovlje 1825 kg, Laško 5291 kg. Skupna teža znaša 86.110 kg! Mnoga, na sejmu prodana vina pa so se tudi izvažala čez postaje. Ormož, Ivanjkovci in Ljutomer. Kolje: hrastovo 1.50—1.75 D klano, mehko 1.25—1.50 D, žagano 1—1.25 D. Koncem maja se kolje navadno poceni za 0.20— 0.30 p. Dalmacija, ki je letos producirala okrog 200.000 hI vina, beleži živahno vinsko trgovino! Posebno bela vina, so že skoraj razprodana! Cene se gibljejo med 6 do 8 D. Uvoz preko Susaka. V 61. številki »Slovenca« od 3. marca 1926 čitamo, da se je preko Sušaka uvozilo 12.587 ton vina ali 12,587.000 kg. Ako računamo na posodo 18 odstotkov teže, bi se toraj uvozilo čez to luko okrog 10,400.000 kg ali okrog HM.OOO hI (približno 34.000 polovnjakov). Sedaj pa nastane važno gospodarsko vprašanje! Ali je ta gromna množina uvoženega vina domačega izvora (Dalmacija) ali pa se uvaža tudi italijansko in grško blago in koliko? Prosimo naše mero-dajne oblasti, da nani pojasnijo to zadevo! Trgovska pogodba med Medžarsko in Nemško Avslnjo dovoljuje Madžaro n približno iste ugodnosti glede uvoza vin, kakor nam. S tem smo dobili na avstrijskem trgu novega konkurenta. Cehoslovaška je sklenila z Grčijo trgovsko pogodbo, glasom katere mora vsako leto uvozili iz Grčije 35.000 hI vina in 3000 hI pelinovca! Mora! V Nemčiji je državno finančno ministrstvo sklenilo ukiniti davek na vino. Pri nas pa razne trošarine, doklade, takse itd. presegajo večkrat kupno ceno vina samega in potem se ni čuditi, da si ubogi delavec v mestu ne more privoščiti niti v nedeljo pristne domače kapljice Z vedno večjim obdačenjem vina se ne bomo rešili vinske krize. Malo računa. Obdelovanje enega orala vinograda stane približno 24—26000 K, Lansko leto je zrastlo na oral povprečno 10—12 hI vina. Vinogradnika samega stane torej liter vina 22—24 K! Kje je njegov dobiček, od česa naj živi? Ker so vinogradi izpostavljeni raznim uimam, se povprečno investirani kapital ne obrestuje niti tako, kakor v posojilnici, pri sedanjih vinskih cenah. Čudno. Krčmar kupi pri vinogradniku vino po 20—24 K, prodaja ga pa po 48 da 56 K. Ali so taki profiti dovoljeni? — Kmetski radovednež. — (Op. ured.). Razloček v cenah pač ne bo v celoti pripadel krčmarju, ker ima pri vinu še velike stroške. Hočemo se obrniti na strokovnjaka, da pojasni to zadevo. Gospodarske zanimivosti Umetna gnojila: Apneni dušik (16—17 odstotni) 300-350 D, kalijevo sol (40-42 aditatog) 140—160 D, Koitoi .up»rf»»!at (18 odstotni) 140 D, razklejena kostna moka (26 odstot. fosforove kisline 2 in pol odstotka dušika) 125—130 D, tomaževa žlindra 135-140 D za 100 kg. Svetovno žitno tržišče. Na amerikan-skih tržiščih so cene žitu, predvsem pše-niti začele ponovno padati. Argentinija je v zadnjem tednu vrgla veliko množino pšenice na trg, da pospeši na ta način svoj izvoz. Tudi Avstralija jo izvaža v velikih količinah v Vzhodno Azijo, posebno na Japonsko. Tja pa radi tega, ker hoče ta država od 1. aprila uvesti uvozno carino na pšenico, da na ta način dvigne konsum domačega riža. Indija je že vse svoje žito izvozila in je sedaj pričela celo uvažati pšenico iz Avstralije. V Kanadi in Združenih državah so se zaloge žita precej zmanjšale. Bogata koruzna žetev v Argentiniji je vplivala tudi na trgovino s pšenico. Na evropskih tržiščih je promet oslabel vsled nejasnega položaja trga. V mlinski industriji pa se je položaj po celi Evropi znatno poslabšal. Tržišče z lesom v Ljubljani. Kupčija z lesom je še vedno bolj mrtva, ker stavbena sezona letos ne obeta ne pri nas veliko, pa tudi v Italiji ne, kjer vlada precejšnje pomanjkanje denarja. Na ljubljanski blagovni borzi se je prodajalo blago'V vagonskih množinah za kubični meter, postavljen na postajo ali na mejo po sledečih cenah: Bukovi neobrobljeni plohi, postavljeni na mejo 545 D; gabrovi hlodi na nakladalni postaji 440 D; hrastovi plohi na meji 1050 D; skorete monte na Vrhniki 560 D; hrastove podnice na meji 1300 D; hrastovi neobrobljeni plohi na meji 1100 D; orehovi hlodi na nakladalni postaji 850 D; hrastovi hlodi zdravi za na kladalni postaji 440 D. Strupen krompir. Spomladi, ko nastopi toplejše vreme, začne krompir v kleti in hramih poganjati precej hitro. Tak krompir, ki ima precej poganjkov, vsebuje tudi do petkratno množino strupenega so-lanina. Večina tega strupa se nahaja v kaleh krompirja. Množina solanina v krompirju raste od aprila do avgusta tudi tedaj, če ta ne poganja. Se bolj strupeni nego poganjki sami so pa mali krompir čki, ki zrastejo v vlažnih kleteh, zato se teh ne sme uživati in ne jih krmiti, ampak jih vreči na gnoj ali na kompost. Podatki o izrabljenju zemlje na Štajerskem (v mariborski oblasti). 186000 ha je njiv, 50000 ha vrtov, 111000 ha je travnikov, 22000 je vinogradov, 10000 ha je sa dovnjakov, a 275000 ha je gozdov. 3700O ha je nerodovitne zemlje, dočim je 70000 ha rodovitne. 80 odstotkov našega prebi valstva tvori kmetski stan in je poljedel stvo glavna gospodarska panoga v naši oblasti. Površina polj je izrabljena takole: 36000 ha pšenice, 25000 rži, 38000 ha koruze. Povprečni uspeh pa je dosti ugoden, kar dokazuje, da se naš kmet intenzivno peča s poljedelstvom. Na ha pride 13 in pol kvintalov pšenice, 12 in pol kvintalov rži in 15 kvintalov koruze. Gozdarstvo zavzema sicer največ površine, vendar dolga donosno doba (80—100 let) onemogoča tako izrabljanje gozdov, da bi zadoščalo za prehranitev prebivalstva. — Živinoreja se goji v zvezi s poljedelstvom in je le malenkosten vir dohodkov. Go ved imamo sicer veliko število (233000, 31000 konj, 201000 prašičev, 30000 ovac in 8000 kos). Perutnine je y oblasti 700000 «ebel «t 139«» Hll« _ NOVICE V SLIKAH PRILOGA DOMOLJUBA IN SLOVENSKEGA GOSPODARJA APRIL 1926 ,.ln slekli so ga in ogrnili s škrlatnim plaščem; sp/etJi so krono iz trnja in mu jo deli na glavo, v desnico so mu dali trst. In poklekovali so pred njim ter ga zasmehovali, govoreč: Pozdravljen, kralj judovski!" (Mat. 27, 2H •>!)). H« Ji9 spregoron, ,n reke, /e„om; Nc b fe 8g/ L i o" Sa- kniane9a! Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bi! rekel. Pnd.te m poglejte kraj, kamor je bi, Gospod položen." ' (Mat. -JU, 5-8). Procesija sv. Krvi. V mestu Hiiigge v za-padni Belgiji imajo vsako leto veliko procesijo sv. Krvi. Obhaja se z velikimi slovesnostmi, udeležujejo se je velike množice katoličanov iz cele Belgije. Naša slika nam predstavlja oni del te procesije, kateri vprizarja prihod Jezusov na Cvetno nedeljo v Jeruzalem. Naš Gospod jaha na oslu, ki ga vodi deček, pred njim in za njim pa gre množica s palmovimi vejami in kliče: ilosana. Gospoda na obeh straneh spremljajo apostoli. 0048232348230091482348010248000002000002010201534801015301014800010201530102010001020102025348 Ob 60 letnici „Slovenskega Gospodarja". iii_L *1 t i i 11 • v:- ; 1 kril Dr. Anton Jerovšek Naš „Slovenski (iospodar", veliki bojevnik za doin in vero v slovenskem Štajerju, obhaja letos 60 letnico svojega obstoja. Kdor ve, kakšen ogromen pritisk je izvajal germanski val baš na slovensko Štajersko, ta bo vedel ceniti nadčloveško delo, ki ga je izvršil „Slovenski Gospodar" v narodnem oziru tekom 60 let. Kje bi tekla danes narodnostna — lahko rečemo državna meja, ko ne bi „Slovenski Gospodar'" tako vztrajno in neustrašeno branil slovensko govorico pred nemško poplavo'? In ta boj ni bil lahak. Nemštvo je imelo vse na svoji strani: vlado, denar, ogromen tisk, šole, velikansko nemško zaledje — „Slovenski Gospodar" pa samo pravico, ki pa jo je branil z vztrajnim junaštvom in požrtvovalno ljubeznijo. Danes je narodnostni boj izbojevan, babilonski stolp, ki ga je zidal nemški napuh, se je razrušil A kakor so Izraelci, ko so zidali porušeni teni- pel, v eni roki držali meč, v drugi pa kelo, tako je „Slovenski Gospodar'' poleg boja naše ljudstvo učil in izobraževal. Zavedal se je, da je narod tem bolj odporen, čim večjo ima umsko in srčno izobrazbo. - Ne da se niti z be- rillllllllMIltlfllllf If f If f ffff Iff f fltff f ff f f f Mf f lllllllllff IMflftlMf f lltf If Iff I III Dr. Josip Hohnjec .............................................................................................................WI,,tHII,IMIII....... ............................................................■„„,■,, I,,,,,»,,,,„iT Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ..................................................................................................................................... sedanii niti s številkami povedati, kakšno ogromno nalogo vrši v tem oziru dober časopis med ljudstvom. Januš Goleč Knjioarna Kat. tisk. društvu r Mariboru Dr. Ivan Mlakar Jiitiitutiit.....mm................»ml.......»iiiHMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimliiiiiiiiiiiii.....iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniniini«miim......imimi........................m.........................«m.....m.........................mi...............................mi.....mi Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Tudi danes je „Slovenski Gospodar" ostal zvest svoji nalogi: za vero in dom. j'...............................................................................""".................' r Na rod brez vere je brezpogojno izročen poginu, tem prej, čim manjši je. Zgodovina | govori jasno in nedvoumno. Kdor se bori proti veri, se bori proti narodu. Žal da so \ danes med nami lastni ljudje in stranke, ki jim je glavna naloga v ljudstvu zatreti vero | in poštenje. .,Slovenski Gospodar" zvesto in neustrašeno stoji na straži. Vera je največja I narodova svetinja, največja svetinja vsakega posameznika, zato „Slovenski Gospodar" j nikdar ne bo pozabil, ljudstvo opozarjati na nevarnost, ki mu preti. „Slovenski Gospodar" je imet tekom 60 let šest urednikov. Vsi so bili duhovniki. | Iz tega je zopet razvidno, koliko je baš duhovščina, ki jo slovenski svobodomiselci ob vsaki I priliki grde, storila za obstoj in napredek slovenskega ljudstva že v času, ko je slovenska | liberalna inteligenca deloma sklepala zveze z Nemci, deloma pa samo pri veselicah | vpila narodu živijo. Slike, ki jih prinašamo na prejšnji strani, nam predstavljajo sledeče: Dr. Anton Jerovšek je ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru, kjer se tiska | Slovenski Gospodar. Dr. Josip Hohnjec, narodni poslanei-, je v 1. 1914-1918. nadomestoval v uredništvu f dr. Antoa Korošca, ki je bil listu urednik od 1. 1898-1918. Januš Goleč, urednik „Slovenskega Gospodarja" od 1. 1918. Dr. Ivan Mlakar, urednik od 1. Ih85—1894. Izmed slik na levi strani nam kaže gornja pročelje tiskarne sv. Cirila, katere I lastnik je Katoliško tiskovno društvo, spodnja pa knjigarno K. T. D. v prostorih I Zadružue gospodarske banke in ki je največja knjigarna v Mariboru. i l>ltMIIMIMIIIIIIIIMIIItlllllMIHIIMHIIIHHIM......MMIIMIMMMMIM......M1MMIMMIMIMMMIIIIHIM.....Illllll......MM MIMIMIMIUIMIMMIIMMIMMIMIIIIII.....H11 UM........................................I.............................IIIMI.......I.....HMIMHMMIltIIIIH......III.......IIIII llllllllll...... MfMIlilllMIlIHMIlllMMMIlliMMHIIIIIMtllMIHIMtIMIIMIIIIMIMMIMMIMIMMMMMiMHItMMMMMItllMMIMMMMMMMMMMMMMMMIMItMIMMM |,lt,||||l|MIMMMMIMMIIIIIIIIIIIIIMIMIIMI|IIMIIMIIIIIIMIMIIIIIMIIMIMIIIMIIIIIIMIMIIMMIIIIIIII|IIIIMII|IIIMII|IMIIMIIIMIIIIIII'liMII M Sv. Katarina je griček s prijazno cerkvico nad Bledom. Ima lep razgled čez vso gorenjsko ravnino. Zato je priljubljena izletna točka. Čez griček vodi pot v romantični Viatgar. Gruča članov in članic blejskega prosvetnega društva počiva na potu v Vintgar. Kraljevi skok je napravil neki konj v Nemčiji, ki je pri tekmi skočil čez tri druge konje. Amerika je dežela iznajdb. Najnovejša iznajdba je jeklen oklep, ki ga ne prodre nobena krogla iz samokresa. Oklep se nosi pod obleko. Slika nam kaže, kako amerikanski polkovnik Lavvton kaže učinek iznajdbe vojaški in policijski komisiji. Gad je umoril s svojim strupom miš, da jo pogoltne. S srečko Orlovskega stadiona lahko zadeneš 100.000 kron vredno sobno opravo, novo motorno kolo, šivalni stroj, navadno koto, kuhinjsko posodo itd. Vsi dobitki so vredni skoraj pol milijona kron. Srečka stane 10 Din.