Naročnina mesečno ^^ ^ ^ ^^^^^^^ ^^ Cck. račun: Ljub- ^^^^^ ^^^^^^^ ^ ^^^ Ijana št. 10.650 in stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/01 o /^^v m \ r inozemstvo 140 Din ^^ H ^^^kš 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 205o!°— nočna'^29%,^2994^n'2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Eharističen kongres v Zagrebu od i4. do 17. avgusta 1930 Msfsr. Ilermenegild Pelestrinetti, apost. nuncij v Jugoslaviji in papežev delegat na kongresu. Po ljubezni k resnici Jugoslovanski evharistični shod, na katerega so se zbrali katoličani naše države v Zagrebu, je pomenljiv dogodek. Evharistilni shodi so manifestacije najbolj pristne katoliške misli, izraz pravega cerkvenega duha in čiste religioznosti, ki se v katolicizmu od nekdaj osredotočuje okoli svetega rešnjega Telesa. Tiuti mecl dobrimi katoličani, ki se pač vplivu, časa popolnoma ne" morejo odtegniti, v marsikaterem vprašanju ne vlada vedno tista jasnost, ki katoliški nauk kot sistem resnic in normo življenja posebno odlikuje. Največja nevarnost je, če se katoliška religija kot nadnaravno razodetje resnic, ki večno za vse ljudi in čase veljajo, zamenjuje s kako posebno časovno obliko življenja, ki se je pod vplivom katoličanstva, oplojena z njegovimi vrednotami, razvila v mogočno kulturno stavbo. Da taka nevarnost danes v gotovi meri obstoja, kakor je na primer obstojala za časa velikega Avguština, kojega lisočpelsloletnico letos praznujemo, in potem periodično ob vseh velikih kulturnih razdobjih, io pač nikomur ne bo prikrito. Kadar se majejo gotove osnove naravnega človeškega življenja, družabne oblike, politični sistemi, gospodarski pogoji, potem je v izvestnem obsegu tudi religiozni človek prizadet in začne kolebati; se lahko zmedejo pojmi tudi v katoličanu, ki je z vsemi vlakni svoje duševnosti zraščen s kulturnim o sred jem svojega naroda in časa. In da je danes naš čas zelo sličen onemu, ko se je rimski imperij zrušil, ko so vdrli v Evropo »barbari« in barbarski vplivi, ko je grško-rimska kultura zatonila in navadno oko skozi strašno anarhijo na vseh poljih človeškega udejstvovanju ni moglo zapaziti obrisov bodoče dobe, tega nihče ne bo tajil. Toda kakor je Cerkev, ki je božanstvena ustanova med ljudmi in in ima poroštvo obstanka do konca vekov, takrat premagala splošno krizo, brez-vladje in bresličnost po svojih večnih, nadnaravnih, od časa in prostora ter od vsake kulture in kulturne oblike neodvisnih resnicah, tako pozneje ob vsakem zgodovinskem prelomu, tako tudi danes. Naj tudi eni vidijo rešitev človeštva v tem, kar imenujejo romanizem ali latiniteto, drugi v neki obnovljeni romantiki in tradicionalizmu; tretji v oboževanju forme, zopet drugi ravno nasprotno v dinamičnem, kaotičnem vrenju neprestanega iskanja in menjavanja, v mističnem itd. itd. katoličani dobro vemo, da nas bo Cerkev varno privedla preko vseh mnenj, struj, časovnih form in borbe najrazličnejših duhov in kulturnih vplivov v obnovljeno katoliško dobo človeštva - če ji bomo brezpogojno zaupali kot mističnemu telesu Kristusa na zemlji, o d katerega edinega je odvisna, dolini je vsaka druga institucija kulturnega človeštva in vsaka kultura sploh odvisna od brezštevilnih, čisto naturnih, prigodnih in minljivih faktorjev in okoliščin. K temu čisto nadnaravno religioznemu ?le dan ju stvari, ki mu je itroblem samo eno: ako odrešiti dušo, kako se bolj in bolj po milostnem življenju bližati Bogu, kako sodelovati k odrešenju vsega človeštva, nas v prvi vrsti navaja češčenje svete Evharistije in prav radi tega so evharistični shodi v moderni dobi tolikega pomena. Sveta Evliaristija je, ki še danes najmočneje veže krščanski zapad in vzhod; okoli katere se kot družina popolnoma enako-veljavnih božjih otrok v ljubezni brez vsakega pridržka zbirajo vsa plemena sveta in vsi narodi kateregakoli kulturnega območja; katere tajnost je tako globoko-preprosta, da nobena filozofija, noben način življenja in nobena Otvoritev kongresa Prihod papeževega delegata — Srbska delegacija 300 oseb Zaključek škofovske konference Dr. Ante Bauer, uadškof zagrebški in predsednik kongresa. posebna kulturna obeleženost ne more bili ovira, da ne bi prevzela vsake duše, ki otroško k Bogu. v resnici in duhu stremi. Pred veliča-slvom božjega Sitia, vedno realno pričujočega med nami v sakramenlu ljubezni, umolknejo vsi dvomi, se umiri duša, se očisti duh, da skozi kopreno telesnosti, zemskosti in časov-nosti gleda večno in neminljivo. In če komu te besede zvene že čisto vsakdanje, če se mu zdijo samo pobožne fraze, ne sme misliti, da. nimajo danes prav tako globokega učinka kakor pri agapah v rimskih katakombah; čim bolj je razrovan naš čas, tem bolj živo se resnica in moč Evharistije vtiskuje v duše, ki čakajo zopet mogočnega razodetja krščanske resnice na svetu in njegove obnove. Nič drugega kot lo je, kar bo posvedočil, kar želi in hoče tudi jugoslovanski evharistični shod v Zagrebu. Seveda je pa tudi ogromnega pomena za vse življenje: za narodovo prav tako kakor za posameznikovo. Saj vemo, da katoličanstvo ni to, kar se v juridični terminologiji laične države nespretno naziva »kon-fesijada katoliška cerkev ni pietističen »cer-ele«, da ji njen univerzalen značaj nujno nalaga poslanstvo, da v sebi kot vidnem občestvu zbere vse človeštvo v priznanju resnice, česčenju Boga in v uravnavanju vsega življenja po krščanskih normah: da vse le k Bogu meri, njegovi volji odgovarja, Njega v vsakem individualnem činu in v življenju vsake socialne edinice, vsakega naroda, vsake države razodeva. To je nikoli, ne premineva joča, vedno ista naloga Cerkve na zemlji. Je pa nalogo, ki jo vrši s pomočjo brezkončne ljubezni, z duhovno preobrazbo in posvetitvijo duš, z »razsvetlitvijo vsakega človeka, ki pride na svet«. Ta luč odzgoraj ne trpi zmote, ne zavrača pa nobenega človeka, naj se še tako moti in greši, vse ljudi smatra za brate, ki so vredni in potrebni izveličanja. Ni je dobe, pa naj bi bila še tako temna, še tako burna in kaotična, da bi la luč božanske resnice ne svetila; tudi nobeno omalovaževanje, noben mraz indiferentizma, nobeno preganjanje je ne ugasne. Saj je odsev tiste ljubezni, ki je v Evharistiji vedno živa, vedno učinkujoča, vedno aktivna med nami. Res — veliko jih je, ki v Evharistijo ne verujejo, ki jim je Cerkev samo neke vrste kulturen pojav, ki r azo d e t e, nadnaravne religije ne priznavajo. Marsikater pojav v sodobni Evropi, ki nas katoličane boli in osupne, ki ga pojmiti ne moremo, bi nam bil razumljiv, če bi pomislili, da izhaja iz miselnosti, za katero Cerkev kot ustanova Boga, kot nezmotljiva oznanjevalka religiozne resnice, kot voditeljica vsega duhovnega življenja ne obstoja. Pa to nas ne sme zapeljati v malodušje kakor ne sme naše vere in gorečnosti poko-lebati, če sredi nas samih, v občestvu Kristusove cerkve, opazimo napake, mrzlolo in motive sebičnosti. Saj moramo vedeli, da na zemlji Cerkev trpi, da se tudi v njej vrši borba dobrega z zlim, da po svoji človeški strani ni popolna, ampak se izpopolnjuje v mukah in bridkostih, da ona za svojim Mojstrom nosi težak križ naših hib in grehov iz stoletja v stoletje do svojega končnega poveličanja. Pomagajmo ji ta križ nositi, se v trpljenju in borbi očiščati, za vero evharističnega Kristusa pogumno pričevati vsak časi S temi mislimi pozdravljamo jugoslovanski evharistični kongres in smo prepričani, da bo pomagal v duhu ljubezni, vzajemnosti in miru, ki se iz Evharistije razliva v vsako srce, utrditi tudi vezi, ki nas spajajo kot brate v eno državo. Zagreb, 13. avg. p. Jutri se otvori evharistični kongres. Jutri prispe v Zagreb tudi nad 10.000 udeležencev. Največje število je pričakovati v nedeljo. Ako bo ta dan lepo vreme, je pričakovati, da bo v sprevodu do 130.000 ljudi. Kongres se bo otvoril s prihodom papeškega odposlanca nuncija Pelegri-neltija, kr bo prišel jutri popoldne. Na postaji ga bo sprejel zagrebški nadškof. Nuncij sc bu s kočijo odpeljal v škofijski dvorec. Pri katedrali ga bo čakal kler. Pozdravil gu bo škof dr. Preinuš. Nato bodo zvonili zvonovi po vseli cerkvah. S tem se bo objavilo, da se jo kongres pričel. Papeževemu delegalu se pripravlja svečan sprejem. Po navedbi upravnika postaje, so bo odposlancu svetega očeta otvorila dvorna čakalnica. Pri sprejemu bodo navzoči nadškof dr. Bauer, župan dr. Srkulj, zastopniki civilnih in vojaških oblasti v paradnih oblekah. Zagreb, 13. avg. p. Danes je prispel v Zagreb tajnik-belgrajske nunciature msgr. Paccini. Nastanil S0'je v nadškofijskem dvorcu. Popoldne je odpotoval v Vgraždinske Toplice, kjer se jc sestal /. nuncijem Pelegrinettijem. Od lam sla se oba podala v Kriiev-ce, odkoder bosta prišla v Zagreb na kongres. Zagreb, 13. avg. p. Včeraj |>opoldne ob petih se je nadaljevala konferenca katoliškega episko-pata', lii je trajala do 7. Današnja se|ja je pričela ob 9 in je trajala do 12. Obravnavala so se vsa vprašanja, ki se tičejo versko-cerkveiiega življenja, vprašanja agrarne reforme, šol, katehetov itd. Program konference se jc danes dopoldne izčrpal iu so bile popoldne na dnevnem redu samo še slučajnosti. O lej konferenci se verjetno ne bo izdal noben komunike. Na dnevnem redu konference niso bila nobena izredna vprašanja, ki bi zahtevala dolge razprave. Belgrad, 13. avg. z. Nocoj ob II odpotuje jkv! vodstvom patra Arhangelja srbska deputacija na evharistični kongres. V deputaciji je nad 300 oseb. Ob priliki evharističmega kongresa se bo v Zagrebu otvorila razstava ročnih del in protialkoholna razstava v umetniškem paviljonu. Na tej razstavi bo vsak dan predaval po en zdravnik. Cehoslovaška za trgovsko pogodbo z Jugoslavijo Glasovi čeških listov o agrarni reformi Praga, 13. avg. as. V poučenih praških krogih se računa s tem, da sc trgovinska pogajanja z Jugoslavijo lahko začno še meseca septembra. Po konferenci v štrbskem Plesu so na obeh straneh pripravljeni, Irez.no presojati obojestransko stališče. Utemeljeno je nazirarije, da pri pogajanjih ne bo nobenih večjih težkoč. Češkoslovaško priprave za pogajanja so gotove in čakajo sedaj samo na konkretne predloge jugoslovanske vlade. Praga, 13. avg. as. Agrarni voditelj dr. Ilodža je izjavil na nekem shodu v Košicah, da je za rešitev agrarne krize potrebno sodelovanje \sr Evrope. Jugoslovanska in romunska vlada hočeta zaenkrat sprejeti v svoj načrt samo še enega kontra-henta. To za rešitev krize ne bo zadostovalo. Samo s složnim sodelovanjem vseh srednjeevropskih držav se more ustvariti zadostno močen faktor proti Ameriki. Na solidarnosti vseli kmetov temelji nova organizacija Srednje Evrope. »Venkov« piše, da ima biti rezultat razgovorov v Sinaji carinska unija, ki ima stopiti v veljavo že 1. septembra t. I. Na skorajšnjo realizacijo tega načrta sili najbolj Jugoslavija, ki bo imela v lem več dobička kakor Romunija. Ta neenaki interes pri carinski uniji ustvarja za Češkoslovaško kot tretjega člana male antante zelo delikaten program. Rešitev tega programa bo za Češkoslovaško prinesla razčiščen,je politične situacije v okvirju male antante. V pomirjenje industrijcev Belgrad, 13. avg. z. Radi bojazni industrijalcev. da bi sinajski sporazum oškodoval domače industrije, [toročajo z nierodajnega mesta: Sinajski sporazum ne bo škodoval interesom domače industrije, ki se ji nn merodajnih mestih posveča največja pozornost. Na merodajnih mestih se prav tako posveča posebna pozornost industri-jalizaeiji države. V lej smeri so se storili vsi koraki. ki so mogoči in potrebni. Namen sinajskegH sporazuma je, da se podpre kmetijstvo, ki se nahaja i tenki krizi in olnm pričeli pogajanja o možnosti formalnega priznanja sovjetgk,, vlado. Za hmeljarje Belgrad, 13. u\g. V zvezi z letino hmelja In radi velikega zanimanja na inozemskih tržiščih •/.a ta naš pridelek j< zavod za pospeševanje zunanje trgovine pozval interesente, ki se bavijo /. izvozom hmelja, naj mu sporoče svoje naslove, da bi jih mogel dostaviti uvoznim tvrdkam v raznih državah. Naslovi /. ostalimi podatki naj se pošiljajo inforinacijsko-komercijalnemu oddelku zavoda z; pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu. Železniška nesreča Belgrad, 13. avg. in. Kakor poročajo iz llerceg noviga se je tam zgodila velika železniška nesreča Eksplodiral je parni kotel na lokomotivi, ki se je radi tega prevrnila iu |M>d seboj pokopala strojevodjo in kurjača. Strojevodja je bil na mestu mrtev. Kurjač je težko ranjen in je njegovo stanje brezupno. ZngrchškA vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa se bo zjasnilo, zmerno toplo. Nestalno. Vojska v Mali Aziji skoro neizbežna Turške čete so vkorakale v Perzijo « Velesile se posvetujejo - Mobilizacija perzijske armade - Stališče sovjetov Istambul, 13. avg. or. Poročila, ki prihajajo iz Ankare in iz perzijsko-turškega obmejnega ozemlja, so ustvarila tukaj in po celi Turčiji strašno razburjenje. Na obzorju se je pokazala krvava bojna baklja, armade zopet marširajo, ultimati se pošiljajo, železnice prevažajo vojni materijal, in to deset let po svetovnem klanju, ki je po mnenju vseh narodov izključilo vojno možnost za dolga desetletja. Ankarska vlada je poslala tridnevni ultimaium v Teheran, general Šalih Paša, krvoločni poveljnik armade, ki že dva meseca pustoši po kurdski domovini, je vkorakal v perzijsko ozemlje, ne da bi čakal odgovora perzijske vlade na ultimatuni. Perzija je predlagala, naj se konflikt predloži Društvu narodov, a Turčija ie to zavrnila in hoče sama for-sirati rešitev. Njene čete sedaj zasedajo doline v gorovju Ararat, kjer se še skrivajo zadnji ostanki kurdskega plemena. Tukaj vlada vtis, ki se ne da izbrisati, da stoji za Turčijo neka velesila, ker brez inozemske pomoči bi si Kemal Pašina republika ne upala v kljub pacifističnim stremljenjem, ki se pretakajo po celi Evropi iz zunanjega ministrstva v zunanje ministrstvo, potegniti meč in na tako flagranten način kršili najprimitivnejše pravice mednarodnega prava. V Istambulu se vrše posvetovanja med diplomatskim zborom. Angleški in italijanski veleposlanik sta se odpeljala v Ankaro. V zadnji uri se bo napravi! še pritisk na Turčijo, da odneha in prepreči bojni požar, ki bi ne mogel ostati omejen na Malo Azijo. Istambul, 13. avg. or. Iz Anatolije poročajo, da je vojno ministrstvo zasedlo vse železniške proge, ki so začele prevažati vojni materijal v smeri proti Araratu. Teheran, 13. avg. or. Riza Khan je sklical ministrski svet, da se posvetuje o položaju. Per zijske čete na turški meji so dobile nalog, da ne odgovarjajo na napade turške vojske brez izrecnega dovoljenja vojnega ministra. Na šaha Pehle-vija se izvršuje pritisk, da bi odgovoril na turško provokacijo kot zasluži. Osobito vojaški poveljniki na severni meji delajo na to, da perzijska armada izžene Turke iz perzijskega ozemlja. Mossul, 13. avg. or. Iraška vlada je zaukaza-la, da morajo garnizije na severni meji biti za vsak slučaj pripravljene, da branijo iraški teritorij. Vojno ministrstvo je zaprosilo angleške zrakoplov- ne čete, da se mu stavijo na razpolago v slučaju potrebe. Ankara, 13. avg. AA. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da ultimat, ki je bil postavljen Perziji, še ni potekel. Navzlic temu pa sodijo, da perzijska vlada ne bo mogla tolmačiti turške akcije kot sovražno. Turčiji gre le za to, da Perzija razveljavi obveze, ki jih je prevzela pred leti napram kurdskim gorskim plemenom glede vpadov na turško ozemlje. Moskva, 13. avg. A A. Turško-perzijski spor je izzval obsežne in številne komentarje sovjetskega časopisja. Listi sodijo, da bi utegnil vstanek Kurdov ogrožati predvsem avtonomno kurdsko državo v Rusiji. S tem v zvezi obžalujejo listi, da je turška vlada poslala Teheranu ultimat. Turčija in Perzija nimata kaj pridobiti z ev. vojno. Najboljše bi bilo, da se zainteresirani stranki sporazumeta s kurdskimi plemeni direktno. Edini, ki bo pridobil v primeru spopada, bo Anglija. Listi opozarjajo naposled i Turčijo i Perzijo na njihove skupne interese in velijo, da bi bila sovjetska Rusija pripravljena prevzeti posredniško vlogo. f Dr, Anie Verona Zagreb. 13. avg. p. Danes popoldne ob treh |je umrl v Zagrebu dr. Ante Verona, podpredsednik stola sedmorice, oddelek B, v pok., rektor visoke ekonomske šole in naš delegat pri internacionalni pomorski konferenci. Umrl je na poslcdicah operacije v 03. letu starosti. Rodil se je v Hereegnovem. Pravne študije je dokončal v Gradcu in na Dunaju. Nato se je posvetil sodniškemu poklicu. Po zedinje-liju je bil dodeljen stolu sedmorice odd. B. Obenem te bil profesor visoke ekonomske komercialne šole. Težak gospodarski položaj Trsta Belgrad, 13. avgusta, m. Današnja »Politika« prinaša pod naslovom »Težka gospodarska industrijska kriza v Trstu« ta-le brzojav iz Trsta: Več trgovskih podjetij, ladjedelnic in parniških družb je prišlo v nemogoč položaj. Propad velike trgovske hiše Brucker in transakcije, ki so se izvršile v paroplovni družbi Cosulich in Tržaški Lloyd, kakor tudi v vseh treh tržaških ladjedelnicah, bo imelo težke posledice za vse tržaško gospodarstvo. Število konkurzov v Trstu rapidno narašča. Prav tako tudi brezposelnost. Te dni se v Trstu raz-.fnašajo vesti, da se bo sedež Fordove industrije za ' Italijo prestavil iz Trsta. Te vesti so izzvale med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Današnji »Pic-colo« to vest potrjuje in naglaša, da so se povišale uvozne carine, kar je prisililo Fordovo podjetje, da premesti svoj sedež v Genovo. To ne bo imelo nobenih težkih posledic za Trst, ker je to veliko podjetje v poslednjih letih toliko reduciralo delo v Trstu, da se ta preselitev ne bo občutila. Ford v Trstu v poslednjem času uvaža avtomobile iz Barcelone, kjer se nahaja glavna Fordova tovarna za zapadno Evropo. Zato je sklenjeno, da se Ford preseli v Genovo, kjer bodo prevozni stroški importiranih avtomobilov nižji. Spor radi 100 letnice Franca Jožefa Dunaj, 12. avgusta, as. Avstrijska reakcija pripravlja na dan 18. t. m. velike proslave ob prilik« lOOletnice rojstva Franca Jožefa. V vseh kinih se bo predvajal film z naslovom »Cesar Franc Jožef kot regent in človek«. Dunajski magistrat je ta film tolmačil kot neprimeren za obisk mladine do 16 leta, ker predvaja Franca Jožefa samo v njegovih ugodnih lastnostih in predstavlja sliko inonarhiie, ki ne odgovarja zgodovinski resnici. Ta prepoved socialnih demokratov je seveda povzročila hud odpor vseh desničarskih krogov, ki bodo najbrže z rekurzom dosegli ukinitev prepovedi. Ker se je v Avstriji udomačila navada, da se ob posebnih spominskih prilikah kujejo srebrni novci po 2 šilinga (do sedaj so bili kovani taki šilingi la Schuberta, Billrotha in Walteria von der Vo-gelvveide), so sedaj monarhistri sprožili predlog, da bi se tudi za Franca Jožefa koval dvojni šiling. Ker njihov predlog ni bil sprejet, so sami začeli kovati privatne medalje, ki so zelo podobne starim srebrnim goldinarjem in imajo na eni strani glavo Franca Jožefa, na drugi strani pa zadnji grb Avstro-Ogrske. Izdajajo jih v bronu, srebru in zlatu, seveda pa nimajo nobene kurzne vrednosti, kakor zakoniti dvošilingski novci. Krakatoa bruha Batavia, 13. avg. AA. Vulkanski otok Krakatoa. ki je pred desetletji o priliki znane strahovite eksplozije njegovega vulkana izginil pod vodo, se Je ponovno prikazal nad vodo. Ognjenik je začel te dni bruhati in leti kamenje, lava in ostala vulkanska materija do 2000 m visoko. Otok je že 10 metrov nad morjem. Zračni akrobat v Ljubljani Prof. Artur Strohschneider je dospel iz. Zagreba, kjer je več dni proizvajal pred mnogoštevilnim gledalstvom akrobatske igre na razpeti lici. Danes v četrtek in naslednje dni nastopi ludi ▼ Ljubljani ob >ib in yii) in sicer na prostoru med realko in Glasbeno Matico. Igrala bo železnicar-ska godba in prostor bo razsvetljen z reflektorji. En del dohodka je g. profesor namenil tukajšnjim invalidom, Zračno brodovje vsipava tone bomb na Airide Nevarnost afridskega 'vpada v Indijo — Tudi druga plemena se gibljejo London, 13. avg. os. Polagoma prihajajo v javnost podrobnosti o borbah, ki se že v drugič tekom tega leta vršijo na zapadnein pobočju indo-himalajskih gora med britanskimi in vstaškimi četami. Dne 6. avgusta so biii že britanski zrakoplovi prisiljeni obiskati ogrožene kraje in obme-tati celo obmejno ozemlje, kjer se je slutila prisotnost Afridov, s tonami ia/strelilnih bomb, ki so napravile prav strašno opustošenje. Bombni napad se je nadaljeval do 8. avgusta zvečer, ko so se Afri-di v malih oddelkih začeli bližati 1 ortu Bara in Fortu Jamrud, na periferiji mesta Pešavar. V nedeljo so Afridi že obstreljevali mesto samo in sicer raztreseni v stotine malih skupin, ki so se skrivale po vrtovih in po razpoklinah skalovja. Vzroki za ta vpad so poznani. Maja meseca se je indijskim komunistom posrečilo organizirati med Afridi društvo »rdečih srajc«, z namenom napasti Pešavar s pomočjo pristašev Maji Turangzai, bojevitega derviša, ki je že večkrat bil v zapora radi revolucionarnega ponašanja. Prvi nemiri so izbruhnili dne 23. aprila. Britanski zrakoplovi so! takrat skoroda tri tedne obmetavali afridska selišča z bombami in tako vstaše prisilili, da so se vrnili nazaj v svoja selišča. Dne 5. junija pa se je zbrala skupina 5000 mož, ki je napad ponovila, ker je slišala, da je britanska vlada v Indiji definitivno končana in da so se britske čele umaknile iz indijskega cesarstva. Med Afridi se nahaja veliko število indijskih propagandistov, ki hujskajo proti Angležem, kažejo s krvjo oblite obleke mohame-dancev, »katere je britanski car dal masakrirati«. Žalibog starešine afridskih plemen niso mogli preprečiti divjanja, ki se je polastilo mladine, ker Afridi imajo najdemokratičnejšo ustavo, ki si jih je mogoče misliti. Starešina ni nič, odločitev pade na takozvanih »Jirga« ali plemenskih skupščinah, kjer je mladina prevladala. Tako je bilo mogoče zbrati relativno veliko vstaško armado, ki je pomenila resnično nevarnost za britanske postojanke ob trgovski poti v Pešavar. V Londonu prevladuje mnenje, da vstaja ne bo trajala dolgo, škoda je samo ta, da bo indijska vlada sedaj prisiljena poduzeti čisto druge korake, da zaščiti svoje afganistanske meje pred nacijona-listi in komunisti, ki se prav lahko mešajo med divjejša plemena in tam povzročjo stalne nemire. Do sedaj je britanska vlada stala na stališču, da se mora z vsakim obmejnim plemenom posebej pogajati in sicer zato, ker so si po značaju tako različna, v bodočnosti se bo vlada pa morala odločiti, da uvede čisto enotne smernice v obrambno politiko na mejah svojega cesarstva. Državni sekretarijat za Indijo je izdal komunike, v katerem naglaša, da indijska vlada popolnoma drži položaj v svojih rokah, a da bodo vojaške oblasti prisiljene ojačiti garnizijo v Pešavaru. Moskva, 13. avg. or. Sovjetski listi naglašajo velevažnost srečnega poteka afridskih bojev proti indijskim četam. Sovjeti priznavajo, da so voditelji vstaje prišli iz Rusije, in sicer iz visoke šole za azijatsko propagando v Taškentu. »Izvestja« pišejo, da sovjeti ne bodo nehali, dokler da zadnji britanski podanik ni zapustil indijskega teritorija. London, 13. avg. as. Po raznih poročilih, ki si deloma nasprotujejo, niso Afridi napadli samo Pe-šavarja in manjše okoliške kraje, temveč tudi 100 milj oddaljeni Karačinar in trdnjavo Badano. Kara-činar so ženske in otroci zapustili z letali. Na drugi strani pa poročajo »Times«, da so se Afridi že naveličali bojev in da se vračajo po ozemlju svojega zavezniškega plemena Kohar. Sosedni plemeni Oraksai in Massosai, ki sta bili pripravljeni, nastopiti skupno z Afridi, pa jih je vlada oplašila z grožnjo, da jih bo bombardirala z letali. London, 12. avg. as. V Ahmedabadu je prišlo včeraj do hudih spopadov, ko se je tam začelo zborovanje kongresnega odbora ter se je prodajala privatna sol in so se razdeljevali hujskajoči letaki. Pri spopadih je bilo 30 oseb ranjenih, 20 pa aretiranih. London, 13. avg. as. V Bombay prihajajo poročila iz pokrajine Sind, da razne tolpe dakoitskega plemena plenijo okolico. Vlada je poslala iz okoliških garnizij vse razpoložljive čete. Francila zniža proračun za 6 milijard Pariz, 13. avg. as. Ministerialna komisija za varčevanje, v kateri so ministrski predsednik Tardieu, finančni minister lienaud in proračunski minister Martin, se je posvetovala danes o zmanjšanju proračuna za 1.1931 za 6 milijard na okroglo skupno vsoto 50 miljard. Opozicija trdi, da se bo vlada zadovoljila z zmanjšanjem proračuna za 4 miljarde, ker sta 2 miljardi potrebni za nova bremena iz zakona o socialnem zavarovanju, invalidskih rent itd. V intervjuvu je izjavil finančni minister, da Turčija je dobila drugo stranko Ankara, 13. avg. A A. Danes v sredo je bil v narodni skupščini uveden sistem dveh strank. Bivši turški poslanik v Parizu Ferid bej je prijavil svojo novo liberalno stranko ter predložil vladi njen program. Stranka, ki jo bo podpiralo 65 poslancev narodne skupščine, zahteva v glavnem sodelovanje z evropskimi državami in tesnejše zveze z Društvom narodov, dalje svobodo tiska brez omejitve, znižanje davkov, splošno volilno pravico in naklonjenost do zunanjega kapitala. Očividno je Kemal paša sankcijoniral Feridov povratek v politiko in ustanovitev nove stranke, kar je tisk s simpatijami sprejel. Južna Amerika za Panevropo Pariz, 13. avg. as. Za Brazilijo je ludi Kuba z občudovanjem pristala na Briandovo idejo o Pan-evropi. Oba odgovora iz Južne Amerike sta Briandu posebno dragocena radi tega, ker ne samo že sama eksistenca, temveč tudi vsebina teh odgovorov pobija več evropskih ugovorov, češ da bi drugi kontinenti utegnili smatrali njegovo Evropo za ogrožanje. Dobra letina v Bolgariji Sofija, 13. avg. AA. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je izjavil poročevalcu >Zore , da sobranje ne bo sklicano nu izredno zasedanje. 0 letošnji žetvi je Ljapčev pristavil, da je prav dobra in .'a bi bila napaka, če bi se ne izkoristila za dvig bolgar-skeaa eksporlu. žalibog največji del večinoma diktiranih proračunskih izdatkov za to akcijo ne pride v poštev. 49% vseh izdatkov je namenjenih za obrestovanje državnih dolgov in za vojne pokojnine, 10% za socialna bremena, 25% za narodno obrarfibo, 4% za povzdigo gospodarstva, 11.8% za splošno uporabo in 0.2% za legislaturno in eksekutivno oblast (parlament, kabinet, predsedstvo republike). K temu je še pripomniti, da so plače za uradnike in pokojnine zelo narastle. Za rekordi! Newyork, 12. avgusta, as. Ameriška letalca Dale Jackson in Forest O Brien, ki sta lansko leto dosegla v St. Louisu rekord 420 ur trajnega letanja, katerega pa sta letos potolkla brata Hunter s 545 urami, sta že zopet od 21. julija dalje neprestano v zraku nad St. Louisom in sta danes popoldne ob 16.52 srednjeevropskega časa že potolkla Hunterjev rekord, Motor deluje še vedno odlično in ne kaže nobenih napak. Letalca napovedujeta, da hočeta ostati v zraku 1000 ur. Edina težkoča jima je financiranje podjetja, ker denar, ki sta ga nabrala z javnimi darili, ne zadostuje, tako da sta z zraka odredila, nai se prodajo njuni avtomobili. V zadnjem trenutku, ko sta se bližala rekordu, pa so darovi začeli prihajati obilneie in neka petrolejska družba jima je že obljubila po 100 dolarjev za vsako uro nad zadnjim rekordom. Silna povodenj na Bavarskem Miinchen, 13. avg. as. Nad Rechenhallom je bila včeraj katastrofalna nevihta. Silna voda in velike množine naplavljenega peska so preplavilo cesto in ulice in napolnilo kleli. Cesta v Berchtes-gaden ie prekinjena. Zasuta jn z gruščem in peskom več kot meter visoko. Tudi železniška proga je zasula, ker so se vdrli plazovi. Tako je proga Mitten-vald— Innsbruck zasuta 3 melre visoko, tako da je 1 vsak promet nemogoč. Pismo iz Pariza Pariz, 11. avg. 1930. Ni potrebno posebej poudarjati, da je nepriča-kovani izbruh nemškega ministra Treviranusa povzročil v Franciji veliko nevoljo. Razpoloženje do Nemcev je v zadnjem času postalo zelo ugodno. Tisti čusi, ko so pristaši nemško-francoskega sporazuma, kot recimo Marc Sagnier, morali piti ricinovo olje, so že pozabljeni. Danes so Nemci v Parizu dobrodošli, in nebroy Francozov je že šlo preko Rena, kjer so bili sijajno sprejeti. Po vseh večjih kavarnah in restavracijah so nastavljeni nemški natakarji, ki v elegantnem pozoru poslušajo naročila golo obritih in golo ostriženih gostov iz Nemčije. Povsod slišiš nemško besedo, malo bolj čisto okoli Etoile, nekoliko bolj mehko in skozi nos zategnijeno v tredlerskem delu okrog Hotel de Ville ali pa na Republique. Seveda so še nekateri listi, bolj iz tradicije kol pa iz slabega namena pisali o Nemčiji, ki je ostala ista, ki misli samo na osveto, na splošno je bilo ozračje za spoprijaznenje med obema narodoma zelo ugodno. Nemčija je klijub vsej svoji velikanski materi-jelni kulturi vedno trpela na tem, da ni vzgajala psihologov. Pred vojno že so ji služili politiki in državniki, nadarjeni, zvesti do smrti, delavni, vstrajni, a ki niso imeli niti pičice tiste .psihološke žilice, ki je v življenju posebno pa še v odnosih med narodi včasih bolj) potrebna kot pa celi arhivi učenosti. Treviranus spada med tiste. Ni psiholog, in povrhu je še brez takta. Mesto, da bi bili Nemci na terenu, ki si ga je s svojo vstrajnostjo, zvezano z izvanredno duševno fineso pridobil Stresemann, so v dobri veri, da služijo lepi zamisli in lepi ideji, zopet porušili veliko pridobljenega. Treviranus napravi vtis talentiranega mladega politika, ki si je zavezal oči in ki sledeč nekemu notranjemu Živalskemu instinktu hodi med svetovnimi problemi ter sedaj zadene ob enega sedalj zopet ob drugega, dokler da se mu enkrat ne spodtakne in si ob kakem nepredvidenem vprašanju pusti porušiti cele svoje duševne zgradbe. Tako recimo pravijo Francozi, da bi bila Nemčija lahko dobila vse to, kar je v svetovni vojski zahtevala, mirnim potom, ako bi jI -bil Bog dal finih diplomatov. Tako se lahko trdi danes, da bi Nemčija lahko dobila vse, kar sedaj hoče, magari tudi poljski koridor, če bi imela kakega državnlka-psihologa. Treviranus |je sicer zbudil aplavz vseh nadebudnih nemških nacijonalistov, a s svojo brutalnostjo, katero sedaj, ko vidi posledice najbrže, bolj obžaluje kot vsakdo drugi, je uničil veliko dobrohotnega razpoloženja in razočaral veliko iskrenih Francozov. Francoski narod je v prošlih desetih letih imel priliko pokazati, da je mirolijuben, vsaj proti Nemcem. Če pa se ne more takoj odreči spominu na zmago v svetovni vojni in zagrebsti vse lo, kar je njegov gigantski boj za obstanek poživil v njegovi rodoljubni duši junaškega in požrtvovalnega, naj se mu to ne šteje v zlo, ker ni ravnal drugače, kot pa vsak narod, ki je enkrat bil v istem položaju. On misli, da je celo šel predaleč, oziroma, da je šel prehitro. Izpraznitev Porenja izključno na podlagi nekega čeka na negotovo bodočnost, je od njegove strani gesla, ki je Nemci pred 50 leti niso napravili in ki bi je tudi danes ne napravili. Voljan je tudi zapustiti Posaarje, četudi odločitev še ni padla. Voljan bi bil celo napraviti koncesije v vprašanju nemške vzhodne meje, a polagoma, zelo polagoma, v kolikor bi mogel razbrati iz nemške duše, da se je otresla predvojne megalomanije in nehala verovali v to, da ima posebno misijo na svetu po nalogu neke nadnaravne previdnosti. Če pa mora konstatirati, da se njegova popustljivost tolmači onstran Rena za slabost, če pa dobiva vtis, da s svojo popustljivostjo ne doseže nika-kega čustva hvaležnosti pri svojem sosedu, in da ta celo odgovarja z grožnjami, potem se bo Francoz, zvest svoji latinski naravi, zakrkndl vase in zakopal v spomitie, ki mu jih lahko oživlja njegova na slabih izkustvih bogata zgodovina, potem se bo v njeni zopet vžgal njegov ponos in njegova požrtvovalna ljubezen do domovine. Ce bo Treviranus s tem dosegel svoj cilj... Kar je tukaij iskrenih pacifistov, se ne dajo preplašiti od manifestacij, kot je bila ona ministra za zasedeno vzemlje. A njihovo delo bo težavnejše, bo postalo Sisifovo, ce nemški narod oziroma njegovi voditelji ne bodo prišli do spoznanja, da mir med narodi ni vprašanje aritmetike, ampak da je odvisen od tega, kako se ije vsak narod potrudil, da odkrije in razume dušo svojega soseda. Treviranuu popravlja Pariz, 13. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da je minister Treviranus imel v radiu govor, ki je v njem izjavil, da v svojem nedeljskem govoru ni mislil na revizijo vzhodnih meja z vojno. »Jasno ye«, je dejal Treviranus na radiu, »da bo izpre-memba meja plod mirnih sporazumov in da je to edina pot.« Pristavil je, da predvideva čl. 19 locarn-skega pakta take ukrepe, ki naj odpravijo nesrečni položaj Nemčije. Krivica se mora pretvoriti v pravico. Samo s pomočjo pravice bo postala Nemčija, ki ji gre sedaj v Evropi tflko poslanstvo, kakor nikoli tega, svobodna in s tem bo tudi vsa Evropa postala srečna. Belgrajske vesti j Belgrad, 13. avgusta, m. 27. avgusta prispe i v Belgrad jugoslovanska-bclgarska komisija, ki je sedaj v Vrnjicah. Komisija dela na izvršitvi konvencije o razmejitvi dvolastniških posestev. Po prihodu bo tu nadaljevala svoje delo. Belgrad, 13. avg. m. Pri kopanju temeljev za novo hišo v Pančevu so na ulici naleteli na granato, ki je eksplodirala in ubila tri dclavce. Belgrad, 13. avg. m. Finančni minister ic odobril belgrajski občini, da sme zgraditi na periferiji nov vodovod, ki bi stal 3 in pol milijona Din. Belgrad, 13. avg. m. Vojni minister je razpisal natečaj za stipendiste-veterinarje, in sicer 15 mest za veterinarje, ki bi hoteli študirati v Zagrebu in bi dobivali 1250 Din mesečne štipendije^ pod pogojem, da se obvežejo v vojaški siužbi služiti po končanih študijah trikrat toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo. Prosilci morajo imeti prvi državni izpit in svojo prošnjo poslati čimpreje vojnemu ministrstvu, Delavski tabor na Lubični 4 O letnica učiteljske mature Preteklo nedeljo je bil prvi lepo uspeli tabor pri Sv. Petru na Gorci, drugi pa v nedeljo 10. avgusta, ki je bil še številnejše obiskan, pri lepi romarski cerkvici na Lubični pri Poljčanah. Lepa in dostojna manifestacija kršč. soc. delavstva, ki je pohitelo ven v božjo naravo, da si utrdi svoje ideje in jih ponese ven med ostalo delavstvo in kmete. Kljub temu, da smo prišli Mariborčani radi defekta pri avtobusu precetj kasno na Lubično, so ljudje vztrajali in čakali. Kmetska in naša delavska mladina, vsi so se pomešali drug med drugega in se pridno pomenkovali. Namesto ob 9 se je vršila služba božja šele ob 11. Daroval jo je prijatelj delavstva častiti g. movomašnik Ksaverij Ko r ba n. Starodavna božje-potna cerkvica se je napolnila, orgle so zabučale, naše misli so se dvignile v nebo in prosile božjega blagoslova našemu delavskemu pokreiu. Po sv. maši smo se zbrali pod starodavno lipo k zborovanju. Tov Matinšek je otvoril labor, ga pozdravil v imenu ekspoziture JZS in društva rokodelskih pomočnikov, nakar je dal besedo tov. Rozmanu, ki je govoril o delavski prosveti. Nova mladina, nov rod, novo življenje. Na razvalinah povojne dobe se dviga nov rod, ki stremi za tem, da prvo sebe oblikuje, da da svojemu delu ln življenju pečat velike ideje Križanega — Ljubezni — ki je največji simbol človeštva. Več delavske kulture, več delavskih knjig in časopisov med delavsko mladino, da si jo v resnici vzgojimo za naše velike cilje. Živahno aplavdiranje je končal z besedami: Najj živi delavska prosveta, center in izhodišče vsega našega dela; delavstvo ti pa čuj: Žegnanje na Krvavcu V nedeljo, to je 17. t. m. bo leto dni, odkar je prevzvišeni škof g. dr. Rozman blagoslovil planinsko kapelo Matere božje na Krvavcu. Radi tega se bo letos iu poleni vsako leto obhajalo cerkveno žegnanje prvo nedeljo po prazniku Velikega Šmarna. Letos bo na ta dan sv. maša z govorom in cerkvenim darovanjem za vzdrževanje kapele ob 11 dopoldne. Določili smo lo sicer nekoliko pozno uro radi tega, da se bodo cerkvenega opravila lahko udeležili vsi turisti in izletniki, ki bodo prišli iz Ljubljane, Kranja in drugod, bodisi z železnico ali z avtobusi. Vlak iz Ljubljane pride v Kamnik ob 7. Nato z avtobusom do Stahovice, odkoder je na Krvavec samo še tri dobre ure hoje. Iz Ljubljane vozi tudi avtobus do Cerkelj, odkoder se tudi v slabih štirih urah pride do cilja. Ravno lako so ugodne zveze tudi za nazaj. Za hojo navzdol računamo dve do tri ure. Krvavec je ob lepem vremenu zelo lepa razgledna točka in poleg tega lahko pristopen celo otrokom. Za postrežbo bo nad vse dobro poskrbela gospa oskrbnica A. Andlovic. Vse prijatelje narave in naših planin uljudno vabimo! p. Beneš. Smrt radi strupenih gob M. Sobota, 12. avg. Žalostna usoda, ki je zadela 241etno Ružo Flis, poštno upraviteljico v Gornji Lendavi, je pretresla vso okolico. Imenovana je šla v petek v bližniji gozd na sprehod. Ker je prej deževalo, je naletela v gozdu na sveže gobe. Mislila je, da so užitne, radi t«ga jih je začela nabirati. Ko jih je imela dovolj, se je napotila proti domu. Doma je z veseljem pokazala gospodinji gobe in jo je prosila, naj jih pripravi za večerjo. Gospodinja je pogledala gobe in rekla, da jih ne bo pripravljala, češ, da so 6trupene. Dekle tega ni verjelo, marveč (je bilo mnenja, da se gospodinja ne mara ukvarjati s kuhanjem. Sama se je spravila nad nje. Skuhala jih je in jih hlastno užila. »Dobre« večerje pa ni dolgo uživala. Hipoma jo je streslo in 30 je začelo v želodcu zvijati. To je še ni preplašilo. Ker pa je postal krč močen in je začutila tudi bolečine, se je podala k zdravniku. Ta ji je nudil prvo pomoč 111 ji je naročil, naj gre nemudoma v bolnico. Tu so takoj storili vse potrebno, toda pomoči več ni bilo. Vkljub vsemu prizadevanju je mlado življenje podleglo zastrupljen ju. Po truplo je prišel včeraj popoldne avto iz Maribora in ga je odpeljal v Muto ob Dravi. Pretresljivo so peli zvonovi, in ob ganljivem slovesu g. kanonika Szlepcza mi ostalo nobeno oko suho. tvoj dan se bliža, glej, da te ne najde nepripravljenega za velike cilje. Nato je povzel besedo tov. K o r e s, ki je govoril o gospodarski izobrazbi naše mladine. Dobra vzgoja mladine doma in v društvih je najboljši pogoti, da bo ona res znala s svojimi dohodki tudi pravilno gospodariti. Preveč modnih novosti in pi-jančevanja sla če stokrat vzrok, da delavske družine trpijo pomanjkanje. Navajati mladino k varčevanju in jo vzgojiti za doDre gospodarje in zadružne delavce. Kakor so v Angliji rešili mnogo delavske bede z zadružništvom, tako moramo delati tudi pri nas. Naše zadružništvo se mora razmahniti, da bo objelo vse delavstvo in izločilo vse posredovalce, ki danes samo hočejo veliko zaslužiti. Zato je nujno potrebno, da se naša mladina že v mladih dneh nauči pravilno in dobro gospodariti, ker le tedaj bo zmožna voditi delavsko zadružništvo, kakor tudi svoj delavski pokret. Tov. Mastinšek se je zahvalil obema govornikoma za izvajanja in izjavil, da se bomo od sedaj naprej, vsako lelo zbirali pri tej lepi cerkvici, da se z delavstvom te okolice, kakor tudi kmet-skimi ljudmi spoznamo in delamo za porast naše kršč. soc. ideje. Lepo uspeli tabor in godba sta dvignila razpoloženje, da se je razvila živahna zabava, pri kaleri so neumorno svirali tamburaši. Z veselimi srci smo se vračali v upanju, da bo naše delo rodilo obilne sadove, da bo seme vsejano padlo na rodovitna tla in pognalo stoteren sad. Belokrajinshi kotiček Komedija z nesrečnim koncem. V nedeljo 10. avgusta popoldne je pripeljal šoler Hugo Wolner iz Zagreba motorno kolo s prikolico k g. Fistru v Metliki, da bi ga mu popravili. Sam je šel nato na čašo vina; med tem so mu Fistrovi pomočniki popravili kar je bilo treba — g. Fister je bil po opravkih z doma — in skočili so potem na motor in šli lastnika iskal. Že ta vožnja je vzbujala pozornost, ker so z vozilom opletali sem in tja. Odbili so celo kapno odvodno cev in nekaj ometa na vogalu pri Cenki. Ko so našli šoferja, je bil precej korajžen. Skočil je na motor in kar takoj mu je dal hitrost 60 km. V tem pa je zgubil oblasl nad vozom in je podrl na tla trgovskega pomočnika Mirana Bertoka in nato treščil z motorjem v vrata pri pekarni g. Feliksa Fura. Povoženemu Berloku je udarec zlomil več reber in mu zadal ležke poškodbe na rami in lažje praske tudi na nogi. Motor se je tudi močno pokvaril. Zadružna klet v Metliki. Dolgo smo zidali in vozili, vozili... pa nismo še vsega prepeljali, toda dozidali pa le smo, hvala Bogu! Sedaj jo je treba pogledati našo klet, kako ponosno sloji tam pri metliški postaji in čaka trgatve. Lepa je klet, toda le od daleč! Od blizu ni nobena klet lepa, najmanj vinska, če je prazma kot ciganov mošnjiček. Za par mesecev bomo pa drugače rekli, če Bog da in tisti svetci božji, ki čuvajo vinske gorice in zadružniki! Takrat jo pa pridite gledat od blizu. Jurist - prostovoljen kmet Ilosti je slučajev, da doštudirani akademiki vstopijo v poklic, ki ne odgovarja njihovi izobrazbi, ali da prepisujejo kakšne številke v pisarnah ali pa opravljajo tudi ročno delo. Skoro vse je pripravila v take poklice stiska in pa to, da so akademski poklici prenapolnjeni. Vsak tak akademik upa, da bo nekoč le dobil izobrazbi primerno službo. Popolnoma drugačen pa je slučaj dovršenega jurista Milivoja Samuroviča iz Prnjavora v Bosni. Po končanih študijah se je Samurovič vrnil na domače posestvo in misli odslej naprej živeti kot kmet in kot kmet zaključiti svoje življenje. Oče mu je napravil zaradi tega mnogo očitkov, vsa vas je zasmehovala tega študenta. Samurovič pa je vztrajal pri svojem sklepu. Kot kmetski sin se čuti priraslega na zemljo in upa, da bo s svojim širšim obzorjem dvignil očetovo posestvo na višje stanje in pomagal vsej vasi. Samurovič je pokazal, kako se da rešili problem proletariziranja inteligence. Ni bil prisiljen, sam je prostovoljno pokazal, da se more akademik posvetiti tudi drugim poklicem, čeprav niso ti po zastarelih nazorih akademski izobrazbi primerni . Leta 1890 je bito nu učiteljišču v Ljubljan'1 samo 13 maturantov, od teh je še živih 9. Na sliki so od leve proli desni spodaj (v prvi vrsti): nad-učitelj Križnar Jožef, višji sadjarski nadzornik Humek Martin, banski šolski nadzornik Lužar Fortunat in nadučitelj Petrič Jože!; zgoraj pa Požar v Dupljah Duplje, 13. avgusta. Dne 13. t. m. ob 3.23 zjutraj nas je zbudil plat zvona, Vse je bilo hitro pokonci. Plamen se je mogočno dvigal. Iskre so letele koj za cerkvijo. Nebo je zažarelo na široko. Ogenj je bil sredi vasi. Gorela je hiša Martina Bonclja. Pred vrati je gorelo, da so se ljudje rešili skozi okna. V kozjeku je zgorela koza in kokoši. Gasilci so obvarovali sosednje hiše. Boncelj je usmiljenja vreden. Zgorelo mu je vse, razen nekaj vsakdanje obleke. Že sedaj je komaj vlekel radi raznih nezgod in zdaj še ta nesreča! Priporoča se usmiljenim srcem! Hvala našim požrtvovalnim gasilcem! — Dobro je bilo, da je že preje zmočil dež, da ni bilo vetra in da je sadno drevje ščitilo razne sosede. Bog nas varuj ognja! Krvav konec zemunskega pretepača Pred nekaj dnevi se jc odigrala pred kavarno »Čikago- v Zemunu krvava bitka. Trije znani zemunski pretepači Kari Majer, Anton Buchmuller in Gustav Schmidt so napadli nekega cigana. Ta se je zatekel na dvorišče 70-lelnega poljskega čuvaja Lovrenca Ruka, napadalci pa so odšli. Cigan je prosil Ruka, naij ga spremlja skozi meslo, ker se je bal, da bi ga pretepači zopet napadli. Ruk se je oborožil z revolverjem in spremljal cigana, spotoma pa glasno govoril, du ubije vsakogar, kdor jih napade. Pretepači so ju čakali pred »Čikagom . Starček je hotel streljati, ali revolver se ni sprožil. Majer se je divje zaletel v Ruka. ta pa je končno oddal strel v zrak, nato pa pričel tolči Majerja z revolverjem po glavi. Cigan je zbežal, vsi trije pretepači pa so se vrgli na Ruka, ga podrli na tla in pričeli neusmiljeno biti. Prišel je še Majerjev oče, ki je prinesel inoliko. Z njo je mladi Majer usekal Ruka v rebra, nakar je starček omedlel, napadalci pa so izginili. Ruka so pozneje ljudje težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Pobegla Schmidta in Majerja pa je pričela zasledovati policija s pomočjo skoro vsega Zemuna. V torek pa so našli truplo Karla Majerja mrtvega v koruzi na neki bližnji njivi. Sedaj je zemunska ]>olicija pred uganko, kdo je ubil Majerja? Ranjeni Ruk ga ni, lo je gotovo, zakaj Majerja so ljudje, zlasti njegova mati, videli še dva dni zdravega po onem napadu. Morda ga je ubil pobegli Schmidt v kakšnem prepiru, morda cigani, ki so ga zelo sovražili ali kdo od zasledovalcev. Morda pa so ga ubili iz maščevanja poljski čuvaji, ki so zelo ljubili svojega ranjenega tovariša Ruka. Policija se trudi, da bi lo uganko razrešila. profesor Ver bič Josip in nadučilelji Nagu Feliks, i'e r k o Lovro in štefančič Franc. Vsi so bili odlični delavci na prosvetnem in narodno-gospodarskem polju. Julija so praznovali ■lOletnico. Naj dočakajo še več jubilejev! Drobiž iz Bohinja Visoki gost. V pelek je prispel semkaj bel-grajski nadškof p. dr. Rafael Rodič v spremstvu svojega tajnika. Radi prenajiolinjenosti v hotelu r Sv. Duh se je nastanil v Zlatorogu r. Odpeljal se je v nedeljo po sv. maši ob H. uri, poln, kot se je sam izrazil, najlepših vtisov v Bohinju. Snežilo je v petek ves dan — ne v dolini, ampak na Triglavu in sosednih vrhovih. Kaže, da se očak Triglav letos ne bo znebil bele kape. V dolini pa je ves dali lilo kot iz škafa na žalost letoviščarjem. Temperatura se je znatno znižala. Z jagodami, borovnicami iu malinami so otroci otroci veliko veselja, pa tudi zaslužka. Ta in oni je že dobil za hlače ali za šolske potrebščine. Zadnji dež pa je dodobra vse to olresel in sedaj čakajo le lepega vremena, da bodo nabirali gobe, ki seveda ne bodo šle tako v denar kot prejšnje. Trgovina s sirom prav kot z lesom letos ne gre. Na tisoče kilogramov ga leži po sirarnah, samo pri Stari Fužini ga imajo 18.000 kg, a kupca ni od nikoder. S prodajo na drobno gre pa |>očasi. Skavti. Dva tabora ljubljanskih sta prispela in se utaborila nad Sv. Duhom. Slabo so zadeli, pa IkkIo dolgčas radi slabega vremena že pregnali z igrami in petjem. Zdravi pa smo v Bohinju. Mrličev je prav malo, komaj 1 ali 2 na mesec, pa še ined temi mnogokrat nedoletni otroci. Tudi starih ljudi, nad 90 let, je precej, pa o leh kdaj pozneje. Nezaieljen obisk. To in ono hišo, hlev je obiskal v zadnjem tednu dihur, pa si privoščil kar 5 do 8 kokoši. Ni čudno, da je potem v Bohinju vse tako drago, ko so že jajca po 1.75 Din, če jih sploh dobiš. Pa bo tega nepridiprava že počakal kak lovec pri kurniku in ga poučil, da škode delati ne sme. Vol >e>t dni brez hrane. Na planini Opučnici blizu koče Triglavskih jezer so pogrešali v pon-deljek zvečer najlepšega volu. Ko ga le ni bilo od nikoder, so šli majarji in majarce ga iskat, pa vse zaman. Čez šest dni pa jim pove nek nosač, da je slišal v nekem 4Vi m globokem jarku tuljenje. In res so ga tam izsledili, čislo zdravega in ga na vrveh s pomočjo vojakov-graničarjev spravili na varno. Premestitve. Na lastno prošnjo sla premeščena pod preglednika fin. kontrole pri Stari Fužini, 'gg. Zakonjšek in Hočevar. Priljubljenima gospodoma želimo na novem službenem mestu v Radovljici obilo zadovoljnosti. Telefon. Kakor odtrgani od sveta smo v boh. zgornji dolini. Čas bi bil že, da se zgane po večletnih prošnjah poštna direkcija in dovoli napeljavo telefona, ki je lu iz gospodarskih in tujsko-prometnih ozirov potrebnejši kot marsikje drugje. Posestniki bi sami prispevali prav radi. če bi le dobili dovoljenje. Tomazin (Cerklje): Spomini s potovanja Da je O b e r a m m e r g a u , ki je od Ettal-skega samostana komaj 5 km oddaljen, vas, težko verjameš, ko vidiš tlakovane ceste in lične hiše ter vse mogoče trgovine in gostilne. Šele zjutraj okrog 6. ure si docela prepričan, da je tako, ko slišiš in vidiš vaškega pastirja, ki seganja živino na pašo. Vsaka krava, ozir. živinče ima svoj zvonec in vsak zvonec svoj poseben glas, zato da je to zvonenje slikovitejše in da tujca kar vrže iz postelje. Lepo zvonjenje je lepo, a dobil sem na Bavarskem vtis, da kljub mogočnim zvonovom, ki jih imajo v cerkvenih stolpih, ne znajo tako lepo zvoniti kot znajo naši Gorenjci! Kravji zvonci pa tudi ne morejo vsega nadomestiti. Muzikalični pa so, kar najbolje priča njihova godba na pihala. Vsak večer pred predstavo gredo nekaj pred A ve Marijo po vasi ter igrajo. Oberammergausko godbo, ki obstoji samo iz domačih vaščanov, vodi domači organist in ta godba je dobila na tekmi lansko leto v Monakovein prvo nagrado. Tudi petje v cerkvi Je prav čedno. Vsako jutro pred nastopom v gledišču, imajo vsi sodelujoči ob 6. uri skupno sv. mašo v župnl cerkvi. Kdor je bil ob tem času v cerkvi In še potem ozir. preje pri sv. mašah, ne sme reči, da je cerkev prazna, četudi je res precei tujcev vmes. Popolnoma novo za nas je bilo to, da smo okoli cerkve opazili vse polno bicikljev, na katerih so se domačini in najbližji okoličani — saj mlajši ljudje — pripeljali k sv. maši. Po sv. maši je vsak svoje kolo vzel in se brzo odpeljal. Tujci nipio imeli koles s seboj. Da je vas, ki je v svojem bistvu le še vas. na zunaj že skoro popolnoma podobna mestu, ali letovišču, ni čudno, saj bi se pri nas tudi tako zgodilo, če bi v tolikem številu prihajali tujci kot prihajajo tamkaj. Tujec pa hoče imeti lepo, četudi je drago. Odiranja pa nc odobravam nn Nemškem, pa tudi ne na Slovenskem. Kaj pa Igra sama? Na prostem so nekdaj igrali, danes je to samo delno resnica. Kdor je bil leta 1923 v Zagrebu na nadškofovem vrtu ori igri: »Abrahamova žrtev«, ta je mislil, da je v Ober-ammergau prav točno tako t. j. da so gledavci in igravci popolnoma pod milim nebom. Pa treba razumeti, da je prirejanje iger na ta način silno ri-skantno in otežkočeno. Kdo izmed tujcev bi n. pr. maral v slučaju dežja sedeti več kot 7 ur na dežju, a povrhu vsega še dobro plačati? Nihče! Tudi poklicni igravec bi umaknil. Igravci v Oberammergau pa le so izpostavljeni vsem vremenskim spremembam, četudi so gledavci vsi pod streho. Prav oni dan, ko smo mi bili tam gori, je med }>opoldansko predstavo ves čas deževalo in lilo, a igravci so igrali dalje, čeprav so bili do kože premočeni. Kdor ni trdnega zdravja, mu tak >špasc lahko vzame zdravje za vselej. Pa ne samo, da prenesejo dež, celo lo se je zgodilo pred 8 leti, da je med tem časom, ko je bila igra in kor na odru, zapadel 5 prstov debel sneg in to igravcev ni motilo, da ne bi vsega v polnem redu izpeljali in doigrali! 0 posameznih vlogah treba reči, da so ugajali vsi razen Kristusa in Marije. Za naše pojmovanje je bil Kristus pretrd in osoren. Nič ni bilo mehkega in ljubeznivega na ntjem. Vse je bilo res tako kot si zamišlja Nemec Kristusa, ko trdi: »Er t. j. Kristus ist ein Machthaber und muss als solcher auflretent. Če ije tako, potem seveda bi bilo vse in tudi glas Alojzija Langa kot Kristusa, primeren, dasi meni ni kar nič ugajal vsled premale inilobe in ljubeznivosti. Vsekakor pa je bil prikupljivejši v molčečih scenah in zato smo vsi rekli, da je bila popoldne igra boljša, ko sta dominirala Pilat in Kajla. a Kristus je le bolj.molčal — po zahtevi vloge. V svoji sodbi sem bil polnjen, ko sem po povratku v Ljubljani bral v Westermans Monatsheft, avgustova številka, tole: »Dieser neue Chrislus-darsleller (t. j. Alojzij Latig, ki letos prvič igra to vlogo, dočini jo je preje igral njegov sorodnik Anton Lang) ist in manehem das gerade Gegen-teil seines Vorgangers. Vertrat dieseT (der friih-er»\ (jpr, milden, gfHigen, hoheitsvollerharmenden Typus, so der neue den herben, vereehloasenen, demiltig duldenden, der sich manchmal eogar einer gevvissea Stumpfheit niihert. VVahrhaf! schiiti und erhaben gelingen ihm nur die slummen Szenen . Prav vesel sem bil teh vrstic, ker sem videl, da sodijo Nemci — saj nekateri — lako kot smo sodili mi — južnijaki. Prav lepi so bili nastopi zbora. Frapirajo pa človeka žive slike. Zakaj jih je gosp. Gregor in imenoval v »Jutru« pravcati teater . tega pa res ne razumem. Tako lepo so izvedene, da mene niso moji sosedje dolgo mogli prepričati o tem, da so to živi ljudje, ki predstavljajo, ne pa kipi kot sem menil jaz. Kdor gleda pasiljonske igre v Oberammergau, ne sme pozabili, da igrajo sami vaščani in da tujca, čeprav bi bil ne vem kakšen umetnik, ne marajo med se. Da se pa hodijo nekoliko učit v mestna gledišča, se pa tudi takoj pozna in jaz bi za svojo osebo raje gledal pristno kmečko igro, kot pa igro, ki jo podaja nejioklicni igralec, a misli, da mora vse moderne pridobitve takoj posneti in i[ih potem nerodno podati. Prav gotovo pa v celoti ni bilo lako slabo kot to trdi g. Gregorin v navedenem članku. Ko bi bilo res tako slabo, ne moremo misliti, da bi tujci tega ne izvedeli in nehali prihajati. Res pa je, da prihajajo od povsed. Brali smo. da je celo romunska kraljica-vdova hotela videti te igre. Tisti dan. ko smo bili mi tam gori, je prišlo k blagajni nad 100 Amerikancev iz Kolorado, a niso dobili vstopnic, ker si jih niso dali preje rezervirati. Počakali so dva dni, čeprav so se nekoliko jezili, da če bila zopet predstava. Naši dve zamudnici pa tudi nista bili zadovoljni, da so jima rezervirane vstopnice prodali. Pa je pač tako, da se smatra kot prosta tista vstopnica, ki ni do pol osme ure zjutraj dvignjena, ko ob 8 uri že prično igrati. Še eno stvar bi iz poročila g. Gregorinovega rad odgovoril. G. Gregorin jr moral priti čudno razpoložen v Oberammergau, da je zapisal potem: >To je torej izletniški cilj vernih romarjev, pobožnih farizejev, tempeljskih prekupčevalcev ..Kdo neki vse spada med tiste pobožne farizeje? Ali tudi mi in on z nami vred? Odločno odklanjamo tako pisanje. Ravno tako bi kdo lahko nahrulil one tisoče, ki prihajajo na naše Brezje k Mariji Pomagaj. Ravno tako bi lahko kdo očital Brezjanom samo vkšefl , ali pa onim Blejcem, ki še molijo in hodijo v cerkev, pobožno farizejstvo. Po svojem razpoloženju ne smem soditi celega sveta. V Ober-ammergauu sem pričakoval, da bodo skušali udarjali na čuvstvenost, pa prav tega ni bilo nič. Tudi v tem sem gledal nemško hladnost. Pobožnosti bi Čim pa radi tega še ne odrekal, kakor bi jo pri nas nekaterim ne mogel naprtiti, čeprav res lepo igrajo svete vloge. Strinjam se z onimi, ki pravijo, da je Nemčija draga. Res je in lo posebno za nas, ki prihajamo tja z našim dinarjem. Za Nemce je pa v naših krajih zelo poceni in zato lako hite k nam. Navadni brivski pomočnik se je interesiral za nas ter nas poznal samo po našem ljubljanskem radio, a je povedal, da je pri nas življenje |>oceni ter da bo še letos skušal priti k nam. O Oberammergau bodi rečeno še to, da igrajo vsakih 10 let. Ker pa leta 1920 radi povojskinih razmer niso mogli nastopiti, so igrali I. 1922. Ker pa čez 4 leta poteče 800 let, odkar igrajo po zaobljubi, bodo takrat najbrže zopet igrali, a vendar lo ni še gotovo. Ilansi Preit-inger, ki je predstavljala Marijo Magdaleno, je našemu intervpvarju zatrjevala, dn se bo sedaj poročila in da ledaj ne bo več igrala. Pa bo zopei Ireba uriti novo moč in če bo slaba, bo zopet neprijetnost za gledalce in igravce. Biti pa mora domača vaščanka, ki bržčas z drugimi vred nima več šol kot domačo osnovno šolo. Dovolj! Peljimo se še v Monakovo in Solnograd ter v Salzkammer-gul! (Konec.) Kutiinisho posodo aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvo-vjvtnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdka z železnino STANKO rLORJANCli tjubljuna Sv. Petra cesta 35 Kaj pravite ? Moj bližnji sorodnik, lorej ne jaz, ker jaz nisem nikoli verjel v srečo v loteriji, je prejel takole ljubeznivo pisemce, tiskano v cirilici, iz česar sklepam, da je podobnih pisem prišlo v Slovenijo te dni na stotine (pismo sem prevedel o slovenščino): Spoštovani gospod. Tukajšnja tvrdka L. 2. Konjovič, bivša banka in prodajalnica lozov(!)-srečk državne razredne loterije, je pod stečajem — v konkurzu. S tem vas kot branilec stečajne, odnosno kot upravitelj konkurzne mase tvrdke L. 2. Konjovič, poživljam, da takoj po sprejemu tega pisma pošljete na moj naslov Din 104, kolikor dolgujete omenjeni tvrdki za sprejete in neplačane lozove (srečke) državne razredne loterije. V nasprotnem slučaju Vas bom za plačilo te vsote tožil pri sodišču. Zu la opomin računam 10 Din. — S spoštovanjem — (Podpis). Svetoval sem svojemu bližnjemu sorodniku, naj odgovori v Belgrad takole: >11 vala Vam za sporočilo, da je tvrdka L. Ž. Konjovič šla v konkurz. Vest me ni ravno razveselila, pa tudi ne užalostila, ker ji nisem nikoli nič posodit. Zelo lepo je od Vas, gospod advokat, da se tako skrbno brigate za kunkurzno maso. Tvrdka Konjovič jr svoj čas zaslužila o Sloveniji težke denarje in s svojim konkurzom je napravila v Sloveniji ludi škode za težke denarje. Razumem Kožo skrb, gospod advokat, za to tvrdko — ampak od mene ne dobi nili počenega groša. Nikoli nisem pri tej tvrdki naročil nobenih srečk, če mi je tvrdka pred leti poslala za vzorec kako srečko, je po evropskem pravnem pojmovanju nisem dolžan plačali, ker je nisem naročil. Na ljubljanskem trgu mi je tčeraj branjevka ponudila naj pokusim, kako dobre jagode ima letošnje grozdje. Res sem eno jagodo .okusil, plačal pa nisem nič. Upam, da branjevka ne bo štela tega v konkurzno maso. če propade, in me ne bo za plačilo terjal črez leta noben advokat. V ostalem pa. gospod advokat. Vam bom zelo hvaležen, če me vedno s\rroti obvestite, kadar propade v Belgradu kakšna, banka ali prodajalnica srečk — seveda, ne da bi zraven priložili kakšno novo terjatev. — S spoštovanjem itd.« Tole pismo sem svetoval svojemu bližnjemu sorodniku, naj ga piše v Belgrad. Rekel mi pa je dobri mož, da sem pismo lepo sestavil, da pa on ne mara prepira z belgrajskimi advokati in raje plača teh lli Din, kakor da bi moral hodil v Belgrad zagovarjat svojo pravico pred sodišče. Morda je takih dobrih ljudi na Slovenskem še več, kar bo le v veselje in korist konkurzne mase v Belgradu. Koledar Četrtek, 14. avgusta: Evzebij, spokornik; Anastazija, devica. — Strog post. Osebne vesti — 17. vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva boseuske divizijske oblasti nižji voj. uradnik II. r. ekonomske stroke Milan Kopecki; 741 blagajnika ti-moške stalne voj. bolnišnice intendantski podporočnik Ivan Dorčič; za vršilca dolžnosti upravnika topniškega materijala drinskega skladišča nižji voj. uradnik III. razr. topniško-tehniške stroke Mijo Fuks; na službo za pirotehnične posle in knjigovodjo pirotehničnega oddelka Boke Kotorske nižji voj. uradnik 111. razr. topniško-tehniške stroke Josip Puncer; za poveljnika 1. čete 10. pešpolka peh. kap. I. razr. Lavoslav Žagar; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. čete velocipedskega bataljona 1. konjeniške divizije peh. poročnik Horbert VVurcbah; za poveljnika 2. čete poveljstva aerodroma zrakoplovno-tehničnega zavoda zrakoplovni kap. II. razr. Miloš Dačin; za vršilca dolžnosti knjigovodje timoške divizijske oblasti nižji voj. uradnik III. razr. ekonomske stroke timoške divizijske oblasti nižji voj. uradnik 111. razr. ekonomske stroke Dragotin Verhnjak in za vršilca dolžnosti knjigovodje poveljstva šumadijske divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Mihael Žerjav. — Iz železniške službe. V II. skupino j>o-ložajne plače so pomaknjeni: zvaničniki II. kategorije, III. skupine: Adumlje Anton, Murska Sobota; Ajdovcc Ivan, Kranj; Auer Franc, Maribor glav. kol.; Bali Josip, Ljubljana glavni kolodvor: Ba.k Frančišek, Maribor glav. kol.; Begeš Andrej, Dobrova Viintgar; Belej Jurij, Maribor glav. kol.; Beravs janež. Ljubljana gor. ko!.; Berlot Filip, Maribor kor. kol.; Bcr-toncelj Matevž, Lesce Bled; Bibianko Josip, K riževe i pri Ljutomeru; Bitenc Jakob. Zalog; Bratok Ivan. Ljubljana glav. kol.: Brezigar Franc, Ljubljana glav. kol.; Brilej Konrad, Zidani most; Cimerman Ivan, Ljubljana glav. kol.; Cevna Mihael. Ljubljana glav. kol.; Danev Ivan, Ljubljana gor. kol.; Dobovišek Vilibald, Celje; Deželak Janez, Maribor glav. kol.; Drc-mel Kari, Zidani most: Gcrdina Lovro, Borovnica; Glavina Jožef, Maribor glav. kol.; Gor-janc Ivan, Planina; Hrvatin Edvurd, Mahično; lstenič Matija, Rakek; Jekoš Franc, Ziidani most; Jeromel Matevž, Šmartno ob Paki; Jer-še Anton, 1'ržič; Jezeršck Janez, Ljubljana gor. kol.; Kocjančič Frančišek, Zalog: Korcnčič Anton, Rakek; Kosec Franc. Ljubljana glav. kol.; Kovačič Filip, Gor. Radgona: Kožar Jožef, Maribor glav. kol.; Kozorog Ivan. Zidani most; Krojne Ivan. Maribor kor. kol.; Kristan Ignaciij, Maribor glav. kol.: Krušnik Peter, Ljubljana gor. kol.; Kržišnik Anton. Rakek; Liicker Jurij, Celje: biibaeher Emilij«, Tržič; Lanrpič Janez, Ljubljana gor. kol.; I^ingerholc Franc, Ljubljana gor. kol.: Lešnik Anton. Vu-zenicH; Lončarič Ignac, Zidani most; Luteršek Josip, Ljubljana gor. kol.; Maček Franc, Postojna. Madon Štefan, Ljubljana gor. kol.; Malinič Rudolf, Ljubljana glav. kol.; Majcen Frnnr. Maribor glav. kol.; Mojnik Frančišek, Ljubljana gor. kol.; Matijažič Karoi. Ljubljana gt. kol.; Mayer Ivan, Ljubljana gor. kol.; Medved Alojzij. Zidani most: Meglič Franc, Ljubljana gor kol.; Mikulec Juraj. Maribor glavni kolodvor: Miluvoc Martin, Laze; Murko Mur- tin, Maribor gtav. kol.; Nudi Nikolaj, Manibor glav. kol.; Oblak Matija, Ljubljana glav. kol.; Omejec Ivan, .Ljubljana gor. kol.; Pinter Janez, Kranj; Paznik Alojzij, Ljubljana fllav. kol.; Požene! Martin, Postojna; Prelec Mihael, Ljubljuna glav. kol.; Primožič Jožef, Jesenice; Radej Alojz, Rajlicnburg; Rajgelj Frančišek, Ljubljana gor. kol.; Ravnik Franc, Bistrica Boh. jezero; Remžgar Franc, Ljubljana gluv. kol.; Rojina Leopold, Ljubljana gor. kol.; Rut-nik Jurij, Mislinje; Sagorski Franc. Maribor glav. kol.; Selan Ivan, Ljubljana glav. kol.; Slabe Janez, Dobova; Sluga Jakob, Tezno; Ste-pančič Franc, Ljubljana gor. kol.; Sušelj Ivan, Ljubljana glav. kol.; Scliopcr Henrik, Zidani most; šajna Frančišek, Marlibor gluv. kol.; Šalamun Anton, Lj>ublj«na glav. kol.; Sirca Frančišek. Maribor glav. kol.; škorjanc Frančišek, Ljubljana gor. kol.; Soline Franc, Maribor glav. kol.; Sonc Ferdinand, Ljubljana glav. kol.; Štravs Leopold, Zidani most; Trampuš Franc, Ljubljana gor. kol.; Trošt Filip, Ljubljana glav. kol.: tlrh Josip. Rakek; Lfršiič Ivan, Rakek; Verbič Franc, Ljubljana glav. kol.; Vi-sočnik Janez, Tezno; Volčanšek Anton, Zalo«, Volk Mihael, Ljubljana glav. kol.; Volk Vinko, Ljubljana glav. kol.; Završnik Josip, Ljubljana glav. kol.; Zima Franc, Ljubljana gor. kol.; Zore Franc, čakovec; Žagavec Jožef, Maribor glav. kol.; Žitnik Alojzij, Ljubljana gor. kol. — V I. skupino položajne plače, služitelja 11. skupine: Urbas Ivan, Pragersko; Anžur Alojzij, Ljubljauu glav. kol. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla dijakinja 1. gimnaz. razreda gdč. Julijana Gubanec iz Vodic. Truplo pokojnice bodo prepeljali iz Ljubljane v Vodice, kjer bo v petek ob 4 popoldne pogreb. — V bolnišnici je umrla gdč. Greta Blažič, zasebna uradnica. Pokopana bo danes ob pol 4 pop. t Nenadna smrt vzornega moža. Škocijan pri Turjaku: V nedeljo, 10. t. m. se je bliskovito razširila vest, da je nenadomnia umrl, zadet od srčne kapi, Anton Kofler, železniški upokojenec. Ob 9. je bil še pri sveti maši [lopolnoma zdrav. Potem se je prav vesel pogovarjal z ljudmi. Popoldne je šla njegova žena v bližnjo vas. Ko ije prišla domov, je mož sedel v veži mrtev. Star je bil 66 let. Ostalim iskreno sožalje. N. v m. p.! Mala hroniha ir Evharistični kongres v Zagrebu, čč. gg. duhovnikom, ki imajo v ljubljanski škofiji juris-dikcijo, je podelil nadbiskupski duhovni stol v Zagrebu jurisdikcijo tudi za Zagreb za vse dni evharističnega kongresa. Za Slovence je določena cerkev sv. Blaža. — Ljubljanski škofijski odbor. ir Evharistični kongres v Zagrebu, ki se začenja pravzaprav že danes, bo brez dvoma največja verska prireditev letošnjega leta v Jugoslaviji. Okrog 3000 Slovencev se bo udeležilo slovesnosti v Zagrebu. Ker mnogim ni mogoče osebno prisostvovati kongresu, za te je poskrbela radio-oddajna postaja v Ljubljani, da bodo lahko po radiju prisostvovali vsem glavnini prireditvam. Opozarjamo naše radio-aniaterje na sledeči prenos Zagreba, ki se začne že danes popoldne ob 17. uri. Evharistični kongres se otvori s slavnostnim cerkvenim zvonenjem, ki ga prinaša tudi naš radio. Ob 17.30 bo prenos s kolodvora, ko bo zagrebški nadškof dr. Bauer pozdravil apostolskega delegata msgr. Pellegrinettija. Nato bo prenos iz zagrebške stolne cerkve in ob 20 pa prenos klasične orkestralne glasbe, katero proizvaja zagrebška vojaška godba. N11 nadaljnje prenose opozorimo v jutrišnji številki. ir Povratek ameriških izletnikov. V torek 12. avgusta se je zopet zbralo pred pisarno Francoske linije v Kolodvorski ulici 35, lFranz-.Iosel«-grenfice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno >FraM-Josef«-vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josek-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Usoden strel na cesti 46 letni posestnik France Kane iz Dravelj se je včeraj, okrog 3 popoldne peljal s svojim vozom po Celovški cesti. Blizu pivovarne »Union« se je naenkrat sprožil nekje v bližini revolver ali flo-bertovka in kroglja je zadela Kanca v glavo nad levim ušesom. Kane je bil hudo ranjen in je močno krvavel, vendar pa ni izgubil zavesti, temveč se je s svojim vozom odpeljal naravnost v bolnišnico. Njegovo stanje je prav resno. Dosedaj ta strel na cesti še ni pojasnjen. Možno je, da gre za zahrbten nap^d na Kanca, še najbolj verjetno pa je, da so se kje v bližini igrali otroci in streljali s flober-tovkami. * O Seja stolne Vincencijcv konference radi jutrišnjega praznika odpade. O Križanska Moška in mladeniška Marijina družba ima jutrišnji Marijin praznik duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. — Seja predstojni-štva popoldne ob pol 5 pred shodom. O Angleški koncert. Opozarjamo na izredno zanimivi koncert, ki bo v Ljubljani v sredo dne 20. t. 111. zvečer ob pol 21 v Filharmonični dvorani. Ta večer bomo imeli prvokrat priliko slišati angleške zbore in samospeve v originalu, podane od avtoritativne strani, od pevcev-Angležev. V Ljubljano prispe 54 članov raznih angleških zborov in sicer pripadajo posamezniki sledečim društvom: Kraljevsko pevsko društvo London, Londonski pevski zbor, Lestersko filharmonično društvo, Pevsko društvo Bach iz Njukastla, Politehnično pevsko društvo, Pevsko društvo Aleksandra, Galsko pevsko društvo, Belmontsko pevsko društvo, Kraljevi glasbeni kolegij, Gvernzijsko pevsko društvo in Vest-klivski orkester. Dirigent zbora je Artur Fag, zborovodja londonskega kraljevskega pevskega društva. Kot solista nastopata Ida Kuper (sopran) in Friderik Vuthaus. (bariton). Pri klavirju je Redži- nald Pol. Program obsega celo vrsto starih angleških pesmi in madrigalov, dalje razne samospeve, duete in vrsto naroduih in mornariških pesmi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. 0 Javen železničarski shod sklicuje oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v četrtek due 14. t m. ob 18.30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. O Blazen morilec. Ni še dolgo, odkar se je v prijazni vasi Martinjaku pod Slivnico na Notranjskem odigrala krvava tragedija. 30 letni fant France Leveč je zabodel svojo teto in dobrotnico, ki je kmalu nato izkrvavela in umrla. Levca so aretirali orožniki. Že tedaj pa smo pisali, da je Leveč storil strašno dejanje v blaznosti. V Ljubljani so Levca res preiskali psihijntri. Dr. Gosli in dr. Robida sta ugotovila, da je Leveč resnično že dolgo slaboumen in da je tudi svoje dejanje izvršil v času popolne duševne razruvanosti. Pred malim senatom jjubljanskega sodišča se je v torek vršila v tej zadevi kratka razprava. V smislu § 110. je bilo sklenjeno, da se odda Franc Leveč na internacijo za duševno bolne. O Nesrečna kolesarja. Vladimir Pogačnik, sluga v podkovski šoli, stanujoč v Hradeckega vasi 44, se je peljal s kolesom in padel z njega. Zlomil si je levo roko. — Še hujša nezgoda se je pripetila 201etnemu slikarskemu pomočniku Francu Kefiču, stanujočemu v Aljaževi ulici. Padel je s kolesa in si zlomil levo roko in levo nogo. O Velik naliv. Približno opolnoči v noči na sredo je pričelo deževati in sprva krotek dež se je razvil v dolgotrajen in zelo močan naliv. Deževalo je škodo neprestano do poldne in še popoldne se je sem in tja vlil dež. Ljubljanica je žejo narastla, zlasti pri Vevčah, pa tudi Sava je pričela pora-ščati, znamenje, da je imel naliv velik obseg. Zdi se, da je s tem nalivom glavne kopalne sezone konec. O Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Baho-vec, Kongresni lrg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VIL Maribor □ Himen. Poročil sc je inž. Julij Uršič, ravnatelj mestnega električnega podjetja, z gospo Ado Pohlinovo roj. Malnar. Novoporočencema kličemo: Bog daj srečo! □ Josip Daneš — Gradiš odhaja v Ljubljano. Naš priljubljeni komik Daneš je za prihodnjo sezono angažiran pri ljubljanski drami. Z njim zapušča mariborski oder izredno sposoben ter visoko kvalificiran in čislan igralec, ki si je v teku svojega delovanja na tukajšnjem odru pridobil tople simpatije gledališkega občinstva. Uprav sijajna je bila njegova interpretacija »Švejjka«, ob kateri je žel vsesplošno priznanje. Lansko leto je na svečan način obhajal 25-letnico svojega oderskega delovanja in utrdil ob tej priliki svoj umetniški sloves v »Našem gospodu župniku«. Gotovo je, da bosta mariborsko gledališče in občinstvo Daneša zelo pogrešala; upamo pa, da nas bo večkrat razveselil z gostovanji. V Ljubljani mu želimo najlepših uspehov. □ Ob svežih grobovih. V visoki starosti 82 let je umrla v svojem stanovanju v Pobrežju, Cesta na Brezje 56 Ana Riter, vdova po poštnem podurad-niku. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V porodnišnici Petrovo selo je umrla Roza Zadravec, soproga vozovnega preglednika drž. žel., stara 28 let. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je izdihnila 20-letna delavka Av-relija Tašner. Pogreb jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Umrla je v Pobrežiju ga. Marija Živko, stara 63 let. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. N. p. v. m.! — Preostalim naše sožalje! □ Dr. stani par v Mariboru. Na svojem inšpekcijskem potovanju po Dravski banovini se je včeraj dopoldne pripeljal iz Topolščice v Maribor načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. Andrej Štampar. V spremstvu šefa tukajšnjega zdravstvenega doma dr. Vrtovca si tje ogledal naprave Zdravstvenega zavoda. Opoldne se je odpeljal in nadaljeval svojo pot v Rogaško Slatino. □ V odbor tujsko-prometne zveze za Dravsko banovino je imenovala kr. banska uprava hotelirja Franca Zemljlča, načelnika tukajšnje Zveze gostil-ničarskih zadrug. □ Prva seja okrajnega kmetijskega odbora za Maribor desni breg se jc vršila včeraj dopoldne v posvetovalnici Okrajnega cestnega odboru na Koroški cesti 26. Sejo je otvoril in vodil predsednik J. Florjančič; navzoči so bili vsi odborniki. Za tajnika se je izvolil inž. P. Ferlic, referent pri tukajšnjem okrajnem načelstvu. Dovolile so se sledeče podpore; 2000 Din za premovanje živine; 1000 Din za Vinarsko društvo Dravske banovine; 1000 Din za nakup plemenskih petelinov ter 8000 Din za nakup plemenskih merjascev; 60 bikorejcem se dovoli nagrada v znesku 5000 Din, Sadjerejskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani pa 1000 Din. Izplačila se bodo izvršila, čim bo denar na razpolago. □ Gradbena in uporabna dovoljenja. Na predvčerajšnji seji Mestnega sveta so se izdala sledeča gradbena dovoljenja: Horvat Mariji za gradnijo prizidka v Jadranski ulici; Grippi Juliju za nadzidavo nadstropja na dvoriščno poslopje v Slovenski ulici 3; Posojilnici »Narodni dom« za preureditev gledališkega odra; Franju in Mariji Žebot za preureditev hiše v Loški ulici 10 ter Alojziju Streharju za zgradbo prizidka na hišo v Slovenski ulici 2. — Uporabno dovoljenje pa so dobili: Kari Wesiak za zgradbo prizidka ter zidavo električnega dvigala na Aleksandrovi cesti 15; Bogomir Divjak za preureditev in nadzidavo delavnice v Ključavničarski ulici; Kmetijska družba v Ljubljani skladišče Maribor, za preureditev kavarniških prostorov na Meljski cesti 12; Franjo Karba za zgraditev enonad-stropne stanovanjske hiše v Vrbanovi 67; Andrej Želej za zgraditev enonadstropne stanovanjske hiše v Vrbanovi 69; Josip Planjšejc za gradnijo pritlične stanovanjske hiše v Kosesskega ulici 18; Alojzij Jurca za preureditev dvoriščnega poslopja v Kopitarjevi 11 ter Valentin Potočnik za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Koroščevi 54. □ S praškim brzovlakom ob 13.50 prispejo danes v Maribor na svojem potovanju v Zagreb na Evharistični kongres bratje iz češkoslovaške republike. Med postankom vlaka jih pozdravijo zastopniki raznih društev in korporacij. Mariborčani se bodo udeležili sprejema v častnem številu. Vstop na peron je prost. □ Izpred malega senata. 25-letnemu delavcu Francu Friesnegu iz Trbonj ni dano, da loči med svojim in tujim. Kradel je; zato je včeraj sedel na zatožni klopi. V smislu naredb obtožnice se Fries-neg obtožuje zločinstva tatvine; v času od 14. do 19. junija je pri sv. Danijelu ukradel Jožefu Vrh-njaku iz zaprtega kovčega 250 Din gotovine; v istem času ter istotam Juriju Vrhnjaku iz nezapr-tega prostora 200 Din; 2. julija t. 1. v Kapli Antonu Lorencu iz nezaklenjenega skednja raznih predmetov v skupni vrednosti 380 Din; nadalje je ukradel 2. julija t- 1. v Kapli Mihaelu Zupancu suknjo, dva dni pozneje Jožefu Jarcu pa par novih čevljev. Vseh teh grehov se je nabralo toliko, da se je Friesneg morili včeraj pred malim senatom zagovarjati. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič, Lenart in Kolšek priseduika. Obtožbo je zastopal višji drž. pravdnik dr. Jančič. Friesneg je bil obsojen na dva meseca strogega zapora ter dveletno izgubo častnih pravic. □ V Mariboru se je mudilo včeraj večje število duhovnikov iz raznih avstrijskih škofij; ogledali so si nekatere mestne znamenitosti, nato pa so nadaljevali potovanje proti Zagrebu, kjer se udeleže slovesnosti Evharističnega kongresa. □ V šentpeterskem občinskem kmetijskem odboru jc bil na mesto pokojnega Ljudevita Fluherja izvoljen za predsednika šenipeierski župan Jakob Saude za njegovega namestnika pa Franc Pavlinič. □ Fantje Stolnega prosvetnega društva imajo drevi ob 20 na Livadi svoj redni sestanek. □ Za lepoto hiše božje. Popravila se vrše na znani romarski cerkvi Matere božje na Gori pri Št. Petjfu. Zlasti popravila na stolpu iu strehi so bila nujno potrebna. V bližnji mariborski okolici bi bila potrebna nuijnih popravil tudi studenška cerkev sv. Jožefa. Očetje kapucini si toplo prizadevajo, da bi studenška cerkev dobila lepše zunanje lice; zdaj imajo besedo še samo Studenčani. □ Novi stojnici na mariborskem trgu. Stojnici sta se dovolili na Glavnem trgu Mici Traun za prodajo pletenin lastnega izdelka, Urbanu Leopoldu pa za prodajo prekajeiiega mesa in drugih mesnin izdelkov. □ Izginjajo... Zlo izginjanja je zopet tu. Že »Slovenski list. je poročal, da (je izginil od doma v Tvorniški ul. 24 France Šnuderl, star 23 let. Odtlej ni za njim nikakega sledu. — še 5. t. m. je cdšel od doma 17-letni Jožef PiSečnik, stanujoč pri svojih starših Ob železnici 16; ni se več vrnil. Včeraj je oče zadevo prijavil policiji. — Ravnotam je povsem neznana usoda 15-letnega Helmuta Vrečka, posinovljenca Ivana Lainprehta v Gajevi 15. Za vsemi tremi se vrše poizvedbe; zaenkrat žal brez uspeha. □ Punt na trgu. So, ki se radi novih, toda povsem upravičenih odredb tržnega nadzornika nadsvetnika Ilinterlechnerja čisto po nepotrebnem razburjajo in vznemirjajo; predvčerajšnjim je bil na trgu pravcati punt jajčaric, mlekaric, gobaric itd. Lojzika G. od Sv. Barbare je pri tem celo izustila besedo napram g. liadsvetniku, ki je ne ma- ramo ponoviti. Lojzika se bo radi tega zagovarjala. Rajši bi se bila spustila v jok in plač, kakor ostale tovarišice. Slični punti pa ne bodo prav nič zalegli, ker se je treba tržnega reda držati. □ Na dhu .Uo 1. avgusta je bilo v Mariboru 9 samoumorov, 1 umor in 21 poizkusov samoumora. □ ls »eje Mestnega sveta. Požarni brambi se je dovolilo izplačilo ostanka subvencije za 1. 1080 v iznosu 30.000 Din. □ Promenadni koncert. V slučaju lepega vremena se bosta vršila v mestnem parku koncerta jutri na praznik Velike Gospojnice in pa v nedeljo, dne 17. t. m. Vsakokrat od pol 11 do 12 ure. Svira godba »Drava«. □ Smrtna tišina vlada te dni v — grafovskih celicah. Tudi včerajšnje policijske beležke ne vsebujejo nobene aretacije. Vihraj bela zastava... □ Na delovnem trgu. Zaslužek dobe takoj preko tukajšnje posredovalnice dela: 1 mesar, 2 mizarja, 1 mlinar, 1 uatakar, 1 kurjač, 1 tesar, 2 zidarja, 2 kleparja, 4 viničarji, več hlapcev in vajencev, 4 bolniške strežnice ter več kuharic, sobaric in služkinj. □ Svojo glasbeno prireditev ima drevi ob 20 na unionski verandi železničarsko glasbeno društvo »Drava«. Sodelujeta godba s kapelnikom I. Koudel-koni in moški zbor pod vodstvom zborovodje A. Horvata. Na sporedu so razne godbene in pevske točke; proizvajaijo se skladbe Zekarja, Komzaka, Tittla, Ocvirka, Deva, Smetane, Kalinova, Čižeka, Železnika, Forsterja, Spoljarja, Straussa, Juvanca, Marolta, Parme, liahe in Stolca. Vstopnine ni. Celie Križna Ljudskiposojitmci Tipičen, pa nezdrav znak današnje dobe je, da si vsak lasti o vsem mogočem avtoritativno sodbo, pa je ne ohrani zase, nego vsiljuje i okolici. Slučaj iz zadnjega časa, ko je družbica ljudi, ki še nikoli niso čutili potrebe stopiti v stik z umetnostjo, šla preko soglasnega mnenja vseh naših umetnikov in umetnostnih znanstvenikov, je še v dobrem spominu. Še dalje pa je šel anonimni pisec celjske »Nove dobe«, Celje je dobilo v Plečnikovi palači Ljudske posojilnice prvič po dolgih stoletjih zopet arhitektonsko umetnino, ki je — pa naj že sodimo po katerihkoli estetskih in umetnostnih vidikih — brez dvoma največja umetnostna tvorba v mestu, Stavbo si je postavila ljudska zadruga, ki ima v njej svoje prostore; obenem pa služi stavba za dom vseh katoliških prosvetnih društev. Na močnih slopih, ki so okvir vhodom in izložbenim oknom, počivajo horicontalni skladi, nad katerimi se dvigajo vrhnja nadstropja v dokaj manjši teži. Enako se dviga vogelna fasada od težkih slopov preko lažjih stebrišč do v teži dokaj omiljenega arhitektonskega zaključka, ki sega nad višino ostale stavbe. In na vrh vogelne fasade je postavil arhitekt križ iz hrastovega lesa, na vsako stran pa bakren svetilnik. Učinek ie veličasten, podoba, ki jo je izrezljal kipar po Plečnikovem osnutku in pod stalnim Plečnikovim nadzorstvom, pa je sama zase kiparska umetnina, ki bi jo mogli primerjati pri nas edino še z nekdanjim svetinskim ali pa z Meštrovičevim Kristusom. Pa ti napiše »Nova doba« to-le: «... stvar ni niti lepa niti nikrk arhitektonski zaključek, s svetilkama pa je naravnost neukusna. Leseni križ naj bi bil arhitektonski zaključek težke stavbe, ki naj učinkuje osobito s svojimi velikimi ploskvami. Na težko stavbo tega stila sodi le enako težak zaključek iz brona ali kamna (a la Urania _ variete?). Če je to res napravljeno »po ideji mojstra Plečnika«, potem je le dokaz, da se tudi mojstri včasih motijo.« Sicer bo morala morda kdaj tudi »Nova doka« drugače pisati o mojstru, ki ga stavi sedaj v narekaj. Toda brezvestno je, dajati čitateljem take nauku o umetnini, ki je edinstvena v svoji veličini. Članek pa nosi napis »Profanacija«. Ne gre jim vkup, kako more zadruga (!) postaviti nad svoj lokal križ. Križ da spada nad kmetovo mizo, ne pa nad hišo, kjer imajo zadruge svoje lokale, katoliška društva pa svoje lokale in dvorano. Zadrugi, ki zmore posojila po nižjih obrestih, ker ne plačuje dividend, ki je s svojimi prihranki postavila pomembno arhitektonsko umetnino, sezidala kulturnim društvom dom in poskrbela mnogim stanovanje, se po našem mnenju križa ni treba sramovati. Na slovenske hiše so že v starih časih slikali ali pa v hiše postavljali božje varuhe. In le znak odkritosrčne kulturne izpovedi je, da sla naročnik in umetnik kronala svoje delo z znamenjem, ki je pravir 2000 letne krščanske kulture. Miselnost nekaterih je pa očividno zaplan-kana še nekje Um za 100 leti, sicer jih križ ne bi bodel v oči. M. Marolt. Nesreča. Lojze Dobrave, čevljarski pomočnik Iz Radeč, si je 12. t. m. zlomil desno roko. Težko ponesrečenega mladeniča so prepeljali v celjsko bolnišnico. Velika športna prireditev v Celju. Trideset let dela! Trideset let dela športne organizacije, ki ima za seboj mnogo črnih, borbe in truda polnih dni! — Zopet proslavlja središče Slovenije, malo mesto Celje 301etnico Kluba slovenskih kolesarjev. Zgodilo se bo to v nedeljo 17. t. m. Iz vseh strani se pripeljejo v Celje kolesarji, da se poklonijo celjskemu klubu in častitajo k 30letnici. Združena je s to slavnostjo sedaj že popularna »Zvezdna dirka«, ki jo prireja celjski klub na lastne stroške in o kateri vsako leto naš list obširno poroča. — Na predvečer bo pred magistratom ob pol 9 koncert, med koncertom pa bo celjski klub priredil polževo tekmo. — V nedeljo sprejem dirkačev na ciljih. — Ob pol 11 bo sprevod po mestu. Na Glaziji bo tekma za prvenstvo Jugoslavije na 100 m. Prvak kluba slovenskih kolesarjev v Celju in prvak Jugoslavije bosta bogato nagrajena. Ostali prvaki dobe vence in diplome, ki se bodo razdelila na popoldanski ljudski zabavi v Gozdni restavraciji. — Pri vsej prireditvi bo sodelovala celjska železničarska godba. Prireditve se bo udeležil tudi kolesarski bataljon iz Ljubljane. JSf Prenovitev Kalvarije. Pred časom so se že pojavili v časopisju glasovi zoper malomarnost, ki pusti propadati znamenito skupino Kalvarije ob poti k sv. Jožefu. Zlasti očitno je bil prizadet zanimiv kip sv, Magdalene, ki jc naenkrat izgubila celo glavo. Sedaj je celjsko mestno načelstvo znalo najti primeren znesek denarja ter je poverilo akademskemu kiparju g. Bernekerju popolno restavracijo cele skupine. Gospod Berneker je pred dnevi začel z deli, ki bodo trajala več tednov. Dočim bodo ostale figure predvsem znova dobile ostrejšo obliko, ki jo je čas in vreme zabrisalo, bo kip »v. Magdalene popolnoma nov. Pohvaliti je treba korak mestnega načelstva zlasti še v tem, da je delo poveril strokovnjaku umetniku. Želeti bi bilo, da bi' tako mesto kot misijonska hiša pri sv. Jožefu poverila kot lastnika kapelic ob poti k sv. Jožefu istemu umetniku ludi restavracijo le-teh, Ver so razne nestrokovne in neumetniške preno- vitve in preureditve pač že vse preveč zabrisale prvotno gotovo bolj umetniško in več vredno zasnovo. J3 Oh ta kolesa! Kinopodjetnik g. Čeplak je včeraj dopoldne poslal svojega uslužbenca po opravkih na davčno upravo. Posodil mu je svoje, 1500 Din vredno kolo znamke »Puch-Ipak«. Fant je kolo previdno spravil v vežo davčne uprave. Po kratki zamudi v uradu se je hotel vrniti k svojemu gospodarju, a na svoje čudo in žalost je ugotovil, da mu je kolo izginilo. Takojšnja poizvedovanja so ostala brezuspešna. Kolo je črno ple-skano z novimi blatobrani in novimi gumiji, ima prednjo ročno zavoro nekoliko okrivljeno, zeleni ročaji z znamko fe. Neger pa so že precej obrabljeni. & Pevsko društvo »Oljka« si je letos nadelo hvalevredno nalogo, da na skoro vsakonedeljskih izletih prireja resne koncerte slovenskih pesmi in s tem budi smisel za lepo petje. Za koncerti v Žalcu in Mozirju priredi v soboto 16. t. m. ob 8 zvečer v zdraviliški dvorani Radio Therme v Laškem koncert z enakim programom kot doslej. 0 Kot med Kalabrezi. Ozka ulica je bila že večkrat torišče ponočne ambicijoznosti gotovih elementov. V ponedeljek okoli 21 je bil žrtev te ulice njen .stanovalec mehanik Emil Oblak. Tam nekje pred svojim stanovanjem je menda stal. Pa se prigugata mimo delavca Tone K. in Tine K. in zahtevata, da se jima Emil umakne. Ta pa ima seveda v svoji ulici prednosti in ni bil voljan meni nič tebi nič utirati pot preveseli dvojici. Tine in Tone sta nagle jeze in hajdi nad Emila. Zbila sta ga, da je bil ves krvav in po glavi ima pestre ostaline njiju pesti. To seveda ne bo zastonj in Tine ter Tone bosta imela zelo resne ooravke s sodnijo. Lepo število. Evharističnega kongresa v Zagrebu, ki se vrši od 14. do 17. t. m., se udeleži iz minoritske fare 76 oseb, — Posnemanja vredno za ostale župnije. Čudno poročanje. V torkovi številki poroča »Jutro« o gradnji novih stavb. Med drugim tudi pravi, da je prostor za te stavbe odstopila občina za bagatelno odkupnino po 2, 4 in 6 Din za kvadratni meter in da je občina priskočila siro-mašnejšim slojem z jamstvom na pomoč. Smo mnenja, če je upravni odsek že to sklenil, s tem ni še rečeno, da je sklep upravnega odseka potrjen, kajti na dnevnem redu javne seje mestnega sveta, ki se vrši danes v četrtek 14. t. m. svoji pod točko 3 poročilo upravnega odseka: »Odobritev prevzema jamstva za zgradbo novih hiš ter odobritev prddaje stavbišč.« O »Jutrovi« notici bo torej mestni svet šele sklepal. Brez nožev ne gre. Spet ležita v bolnišnici dva fanta. Franc Bohanek od Male Nedelje, ki je bil z nožem ranjen v levo roko in Matija Horvat iz Morovc pa v hrbet. Vzrok alkohol V bolnišnici se zdravi tudi Ivan Babšek s Ptujske gore, ki je bil na cesti v Šestržah napaden od neznanca, ki mu je prizadejal precejšnje poškodbe na gla\'i. Konjice Premestitev. Višji pristav tukajšnjega okr. načelstva g. Dominik Dereani je premeščen kot Mibstitut k okr. načelstvu v Litijo. Vremenske nezgode. V četrtek popoldne jc, divjala silna nevihta ua južno-vzhod nem delu Pohorja. V občinah Kot in Oplotnica je potolkla toča polja, voda pa je poplavila travnike. Letos jc že večkrat neurje obiskalo posamezne dele našega okraja. Planinsko slavje. V Konjicah sc jc ustanovila leta 1927. Dravinjska podružnica SPD. Agilno društvo je otvorilo lani 15. avgusta svojo planinsko postojanko Winterjevo kočo na Pesku, v višini I"582 ni nad morjem. Ob te j priliki se je zbralo na Pohorju ogromno ljudstvo. Lotos na obletnico otvoritve, na Veliki Šmaren priredi podružnica »Pohorski tabore na prijazni gozdni jasi pred kočo. Pameče Kranj Zamudnikom vojnega razporeda za 1. 1930. Vsi obvezniki in dajalci živine ter vozil, ki so pristojni in bivajo v tukajšnji občini in se niso udeležili objave razporeda na okrajnem zbirališču, se pozivajo, da se zglasijo 15. t. m. na praznik M. D. od 7 do 10 dopoldne na živinskem trgu v Kranju, kjer se jim bo priobčil razpored. Priti morajo vsi, ki so neopravičeno izostali od zadnje razglasitve razporeda. Premovanje konj v Kranju. Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani se bo vršilo v Kranju dne 23. avgusta t. 1. ob 9 dopoldne premovanje plemenskih konj za okraje Kranj, Radovljica, Ljubljana in okolica in Litija. Okrajno načelstvo v Kranju je zaprosilo mestno občino, da dovoli premovanje konj na živinskem sejmišču. Lepa gospodarska prireditev bo gotovo vzbudila med konje-rejci veliko zanimanje. Ogledi. Gabrič Jakob, kovač v Kranju je pri okrajnem načelstvu zaprosil, da se mu dovoli naprava nove kovačnice v novi hiši v Kranju št. 108. Kokr. Predmestje. Vsled te prošnje se razpisuje ogle"d in obravnava na licu mesta v četrtek 14. t. m. ob 9 dopoldne. Udeleženci se obveščajo s pristavkom, da je treba morebitne ugovore prijaviti najkasneje pri obravnavi sami, ako se niso že prej ustmeno ali pismeno vložili. — »Jugoče-ška«, tekstilna industrija d. d v Kranju je zaprosila, da se ji dovoli dozidava tiskarne in zgradba kemičnih laboratorijev na lastni parceli št. 1256-1 d. o. Kranj (Gaštej). Zato se razpisuje ogled in obravnava na licu mesta v petek 22. t. m. ob pol 9 dopoldne. Za udeležence velja isti postopek, kot smo ga navedli pri prejšnjem ogledu. Kranjska godba priredi na praznik 15. t. m. ob 11 dop. prvi promenadni koncert na Glavnem trgu. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v nedeljo. Za ta nastop se godbeniki zadnje čase zelo pridno pripravljajo. Novo mesto Ženska javna bolnišnica. Primarij g. dr. Go- stiša je odšel na večtedenski dopust, ter ga na-domestuje zasebni zdravnik g. dr. Marijan Polen-šek. Pri isti bolnišnici je razpisano tudi mesto se-kundarija z mesečno plačo 1500 Din, prostim stanovanjem in hrano. Izvrševanje privatne prakse nedopustno, pogoj šestmesečna ginekološka praksa. Prošnje je vlagali do 31. t. m. pri Zdravstvenem zastopu v Novem mestu. Nastavi se event. tudi ženska moč. Gasilska veselica našega prostovoljnega gasilnega društva je izpadla povsem zelo lepo in dobro. Kakor preteklo nedeljo, ko je bilo gasilstvo zbrano v Ljubljani, tako je bila tudi sedaj odrejena od strani gasilskega poveljstva gasilska pripravnost članstva v orodjarni za slučaj ognja in patrulja dveh mož je celo popoldne in zvečer pa-truljirala po mestu. Ta odredba je bila zelo pametna, kajti večina članstva je bilo zaposlenega na veseličnem prostoru v Bršljinu, dober kilometer od mesta in preden bi bilo izvedelo za morebitni požar in bi moglo stopiti v akcijo, bi ogenj že lahko povzročil veliko nesrečo. Tako je pa bilo 6 gasilcev vedno pripravljenih z avtomobilom in brizgalno ter drugim orodjem. Taka pripravljenost bo, kakor čujemo, odrejena vselej, kadar bo večina članstva odsotna. — Gasilska veselica prostovoljnega gasilnega društva na Uršnih selih sc bo vršila, kakor nam poročajo, v nedeljo 17. t. m. na vrtu g. Jenko Antona na Uršnih selih. Sf. Jernej Školia Loka Popravila in nove orgle v farni cerkvi so sklenjena. Z veliko nado smo pričakovali sklepov konkurenčne obravnave, ki se je vršila v torek, G. avg. t. 1. Na dnevnem redu jc bilo namreč vprašanje prenovitve v notranjščini farne cerkve sv. Jakoba in nabave novih orgel v njej. Sklepi konkurenčne obravnave so povoljni in zato je gotovo, da prihodnjo pomlad začno z renoviranjem notranjščine. ki bo v celoti stalo 47.900 Din, kar so vse prevzele nase davčne občine. Nalo pa bodo postavili popolnoma nove orglo s približno 22 registri. Delal jih bo g. Jenko iz Št. Vida in bodo stale okrog 180.000 Din. Od tega bodo občine prispevale 110.000 Din; že do sedaj ima župni urad 13.000 Din nabranih za orgle. Tako gre še za približno 57.000 Din. Nekaj se bo pač moralo prodati cerkvenega sveta, drugo bo pa šc odvisno od blagih src, ki jim je mar lepo petje in orglanje v farni cerkvi. Darila sprejema župni urad. Prosimo, darujte tudi prostovoljno za božjo čast! Velik dar. Pokojni msgr. g. Klobovs Janez je zapustil mestnemu župniku g. Podbevšku Jerneju svojo nemško knjižnico. Večino te je prav te dni poklonil g. župnik knjižnici Kat. prosv. društva v Škofji Loki. ki se je s tem pomnožila za ca. 250 knjig. To sporočamo vsem prijateljem lepih knjig, da si jih izposodijo. Knjižnica zopet |>osluje, začasno ob sredah od pol 9—9. w • Kočevje Težka nezgoda se je pripetila tukaj na večer 18. t, m. Silen vihar, ki nas zelo pogosto obišče, je treščil šele lansko leto napravljeno pločevinasto streho pri podružnici sv. Ane na tla. Škoda okoli 14.000 Din. Nujnega popravila je bilo treba, da ne trpi tramovje in ne odpada omet od stropa. Kje dobiti denar? Zavarovana je cerkev pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, toda le proti požaru, ne pa proti vremenskim nezgodam. Vendar smo se obrnili na zavarovalnico, ki nam je tudi naklonila lepo podporo 3000 D'n, za kar se ii cerkv. predstojništvo Sv. Ane najlepše zahvaljuje ter jo toplo priporoča. Na pomoč nam je priskočila tudi okr. hranilnica v Slovenjgradcu s 500 Din, tudi njej se prav lepo zahvaljujemo. — Pri Sv. Ani se vrši letno sedem shodov. Od blizu in daleč pridejo nieni častilci, pa tudi razni izletniki, ki ljubijo prelep razgled na vse strani. Anski hrib s cerkvijo se dviga na desni strani Mislinje nasproti postaji Sv. Jedert 756 m morske višine, pešpoti eno uro. Cerkev ima 5 oltarjev ter zahteva vednih popravil. Kar so naši predniki z gorečnostjo in veliko požrtvovalnostjo zgradili se vzdržuje danes Ie z največjo težavo. Krasen koncert. Zadnjo nedeljo je pri deseti službi božji igral na orgije praznani kočevski glaz-benik g. Mirko Trost. Slovenski cerkveni pevski zbor je zapel nekaj nad vse lepih kompozicij. Največ pozornosti |ja je vzbudil duet g. Mirka Trosta, ki je na orgije spremljal vijolinskega mojstra g. Antonija Monca iz Pančeva. Izvajala sta prekrasno Gunoavo meditacijo »Ave Maria«. Kakor smo čuli, namerava vijolinski mojster g. Monca igrati tudi na Veliki Šmaren. Letina. Kočevska, ki je lani pridelala že dokaj veliko, je letos v nevarnosti, da bo pridelek tako minimalen, da se naš kmet z njim niti preživeti ne bo mogel. Krivo temu je največ slabo vreme s pogostim dežjem in hladom. Ponekod zlasti v okolici Starega loga in Mozlja pa je še toča pripomogla, da bo moral kočevski kmet letos gla-dovati. Trbovlje Kaj je resnice na tem? Čujemo, da «e nekdo ogreva za to, du bi se stanovanja v občinskih hišah, kjer stanujejo rudniški vpoko-jenei, preccj podražila. Nam že to ni bilo prav, da se stanovanja niso oddala najbednrj-šim, to so starovpokojcnci. sedaj bi se napravila pa še večja krivica, čc bi sc podražila. Gotovo je to, da se hiše niso zidale zu to, da bi občina od njih imela velike dohodke, ampak, da bi stanovanjsko mi/erijo odpravilu. DruStvo rudniških vpokojencev bo gledalo na to, da se to ne zpodi. Pripomniti pa še moramo, da bodo morali dobiti vpokojcnci, ki jih jc okoli N00, svojega zastopniku v občini, ki bo branil ujih položat. Prometne zveze uied Novim mestom in Brcžicami niso nič kaj ugodne, če hočemo dvigniti tujski promet. Zlasti če pride večja skupina izletnikov, se prav lahko zgodi, kot se je zgodilo minuli leden, da so morali najeti iz Novega mesta auto-taks, ker poštni auto nima za vse dovolj prostora. Zanašali so se sicer na Tapred , ker je v nekom žepnem voznem redu, najnovejšim, veljavnim od 15. maja 1930, označeno, da vozi iz Novega mesta p;oti Brežicam ob 12.30, pa so že davno minili časi, ko je res vozil. Prav tako tudi ne vozi poštni auto iz Novega mesta ob 12.45, ampak skoro pol ure prej. Tat so je oglasil pri belem dnevu v samotni hiši ob gozdu v Hrvatski gori. S silo je odprl vrata in vdrl v hišo, vse prebrskal in preinetal, pa ni vkljub temu nič dobil, ker je v hiši revščina doma. Ta se pa lahko povsod dobi zastonj. Gospodinja ga je še videla, ko se je vračala iz gozda, kamor je šla nabirat gobe, pa se ni zmenila zanj, misleč, da je poštenjak. Morda je bil ravno isti, ki je pred leti ukradel raznih stvari za približno 500 Din vrednosti. Rokovo žegnanje na Tolstem vrhu bo prihodnjo nedeljo 17. avg. kot običajno druga leta. Duhovno opravilo bo ob 0 in ob 10. Cerknica Obisk g. bana dravske banovine, ki je bil najavljen za nedeljo, dne 10. avgusta, je bil v soboto uradno odjavjjen, ker se je gosp. ing. Dušan Sernec odpeljal k otvoritvi novega gasilnega doma v Ljutomeru. Konrert z veselico kat. prosvetnega društva, ki se je vršil v nedeljo, je bil polnošlevilno obiskan. Med tujimi gosti moramo omeniti g. dr. J. Debevua, ki se začasno mudi pri svojih sorodnikih v Begunjah pri Cerknici. Kljub temu. da je bilo za veselico pripravljena zelo velika zaloga jedil in pijače, je vseeno malo pred koncem vsega zmauj-kalo. K dobremu uspehu koncerta jo veliko pripomoglo tudi krasno vreme. Mlad tat. P. je mlad dečko. Ne loči pa kljub svojim šestnajstim letom, kaj jc njegovo in jvaj tuje, ali z drugo besedo: ima poželenje po tujem blagu, ki sc ga včasih prime. No, pa je zidal zadnjič na Begunjah. Zvečer se je splazil skozi neko odprtino v hišo in si je nabral raznega blaga in denarja v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Pa so ga orožniki takoj zvohali, naredili so nn njegovem domu hišno preiskavo in res našli vse ukradeno reči. V nedeljo popoldne so ga aretirali, v pon-deljek so ga pa zaprli v prostore cerkniškega okr. sodišča. Mlad je začel, pa je že veliko izpolnil. Rakek Pogozditev. Izšla je naredba ministrstva za šume in rude, da se bodo vse kraške goličave po-gozdile brezplačno, na državne stroške. Seveda pridejo v poštev najprej parcele, ki so občinska last, nato pa tudi privatne in kar hitro naj se oglasi v občinski pisarni, kdor ima kak kos zemlje, ki je primeren za pogozditey ali, če ima gozd, ki je preveč izsekan. Javiti mora številko parcel« in koliko ta meri.- O tem se mora takoj poročati na okjL, načelstvo. — Nehote se človek spomni pri tej nad vse hvalevredni odredbi, kako neracijonalno so iz-sekavali naše gozdove v letih po vojni. Za časa italijanske okupacije so padali pod sekiro kar celi gozdovi, pa tudi potem ni bilo dosti bolje; le malokdo se je brigal zn pogozdovanje izsekanih predelov. Če bi šlo tako naprej, ne veni, kako bi bilo kaj z lesno kupčijo pri nas čez par desetletij. Hišo z vrtom ho prodal v nedeljo na javni dražbi Benčan Franc. Hišica je ob glavni cesti in kdor čuti kaj cvenka preveč v žepu, naj stopi v nedeljo malo bližje. Sicer je stanovanjska kriza na Rakeku že minula, pa vendar bi kdo rad imel svojo hišico. Slovenjgradec Nesreča pri delu. Tukajšnja javna bolnišnica dobiva te dni novo električno razsvetljavo. Inštalacijska dela izvršuje tukajšnja mestna elektrarna pod nadzorstvom inž. Pfeilerja od banske uprave. Pri delu je bil tudi zaposlen okrog 45letni R. Incinger, paznik v mestni elektrarni. Ko je v torek okrog pol petih popoldne bil zaposlen v eni sobi v prvem nadstropju ter stal sredi sobe na 4 metre visoki lestvi in se je na njej hotel malo hitreje obrniti, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel na tla ter si zlomil desno nogo nad kolenom. Sodelavci in bolniško osobje so bili takoj pri rokah, da so ponesrečenca prenesli v pritličje v ordinacijsko sobo, kjer se mu je nudila zdravniška pomoč. Imenovani stanuje v Trbovljah, ima majhno posestvece ter mu je skrbeti za 3člansko družino. Adaptacija. Pri tukajšnjem okr. načelstvu so se le dni pričela adaptacijska dela. Podirajo dvoriščno poslopje, katero je svoj čas služilo za regi-strature in ljudsko štetje, sedaj se bo pa tukai zgradilo vojaško skladišče. Vojaška oblast je v ta namen votirala 30.000 Din. Gradbena dela. Okrajni cestni odbor izvršuje skupno z olepševalnim društvo cestna dela v Slo-, venjgradcu od Vovkovega mosta do gostilne Ul-bing. Naveden cesta se bo znatno razširila, dela se nov kanal na eni strani ceste. Prejšnja zidana škarpa pri Ulbingovi hiši se je odstranila in nadomestila z novo betonirano. Na drugi strani ceste se bo pa napravil nov troloar. S temi deli bo ta del mesta mnogo pridobil na lepoti, ko je itak do sedaj bil najbolj zapuščen. Preteklo nedeljo je imel cestni odbor tudi licitacijo obcestnih jabolčnih dreves ob banovinski cesti I. reda na progi Slovenjgradec—Mislinje. Licitacija je bila razdeljena na 15 partij. Prihodnjo nedeljo pa bo licitacija sadja ob banovinski cesti Slovenjgradec—Dravograd. Seja okrajnega cestnega odbora bo v sredo 27. t. m. v dvorani Okrajne hranilnice. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve, popravila cest in gradnja mostov. Gustanj Most, ki veže cesto Guitanj—Koti je čez potok Suho, je zdaj dograjen. Most je iz železobetona ter je res tudi v okras Guštanju. Zgradil ga jc stavbenik g. Gren iz Slovenjgradca, stane pa 24 tisoč Din. Poleg mosta je pa šc kapela sv. Janeza, ki je v zelo slabem stanju. Potrebno bi bilo, da se sedaj, ko je Že mott nov. pobriga tudi lastnik kapelice, da io popravi in prebeli, tako da bo oboje v okras guštanjskemu trgu. — Med lem časom, ko se je gradil novi most, se je popravljal ( tudi most proti kolodvoru in je ie tadi popravljen. PTIČJE REPUBLIKE Lev napadel krotilko Na neki ljudski slavnosti v pariškem predmestju Menil montant je nastopila med drugim tudi krotilka z levi. Oh nastopu jo je imel fotografirati zastopali k nekega pariškega lista. Ko je krotilka pazila na fotografa, jo je pa nenadoma napadel eden levov in jo težko poškodoval. Njeno stanje je brezupno. - PEGE - odstrani takol In brez sledu „Creine Orlsol" Dobiva so v lekarnah, rirogcrijnh In parfumerljah. Zaloga: »Cosmochomln, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49-99 Zemljevid turško - perzijske meje s Kurdistanom, kjer so se uprli Kurdi. Pšica kaže smer, v kateri prodirajo Turki. na stotisoče- Povsodi in vselej pa je v sebi samostojna družina celica višje enote; vse družine v zvezi so enake (enakopravne). Te ptičje družbe smemo tedaj primerjati republikam. To niso samo skupaj nagnetene množice. Sožitje je marveč urejeno po določenih pravilih, ki Jih pa seveda še zelo malo poznamo. Prvotno so take gnezdne kolonije nastale pač iz gomilenja množic. Najbolj znan zgled za take družbe so ptičji otoki in gore na oceanih. Nastale so iz skrajno nasprotujočih si naravnih pogojev: na eni strani neizmerno bogastvo živeža, ki ga ponuja morje in omogočuje neomejeno razmnoževanje, na drugi pa pomanjkanje prostora za gnezdenje. Ob teh razmerah morejo ptice ohraniti svojo vrsto — se ploditi — le na ta način, da do skrajnosti izkoristijo prostor. Po čereh in otočkih severnega in južnega Polarnega morja gnezdijo neznane množine galebov, alkov (vrsrta papig potapljačev), potapljačev in drugih morskih ptic; gnezdo se nahaja ob gnezdu, vsaka ped prostora je zasedena. Albatros, kralj zračnih višav, gnezdi na oddaljenih otokih južnih morij tako tesno, dn se gnezdo tišči gnezda, in tam postaja njegov zarod brezbrambni plen lovcev. Ponekod se morajo ptiči v gnezdenju vrstiti: kadar je en zarod goden, začne valiti druga skupina itd., tako da so gnezda vse leto zasedena. Umljivo je, da se vrši ob teh razmerah neprestan boj za vsak čevelj prostora; a ne samo to, marveč plenijo različne vrste ptic, ki prebivajo druga poleg druge, gnezda, jajca in mlade, ali pa tudi dragoceni gradbeni material, ki je tu tako redek. Mnogokrat ostaja zato {K> eden izmed zakoncev doma na straži. Kljub temu množinskemu življenju pa se posameznik ne izgublja v množici, marveč žive ptice strogo urejeno življenje in vsak zakonski par ohranja in brani mesto, na katerem gnezdi, kot svojo lastnino. Pri vsem tem so ptiči po takih gnezdnih kolonijah izrazito socialna bitja. Notranje so tesno zvezani med seboj in en sam svarilni klic velja za tisoče in tisoče. Ker se naseljuje rod za rodom na taistem otoku, tvorijo ptice iste vrste eno samo veliko žlahto. A tudi drugače se čutijo ptice ene vrste kot enota. Galebi potujejo pozimi vedno skupaj. Dobro znane so socialne navade med golimi pingvini, ki v milijonskih družbah žive po otokih južnega polarnega morja. Urejeni so mnogokrat po velikosti in starosti in vale stoje. Njihove kolonije so razdeljene po hodnikih na štirikote kakor šahovnica; v vsakem Smešnice Podčastnik: »Kdaj ima vojak pravico, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi?« »Ce je mrtev.« Gost: V tej sobi na noben način ne ostanem. Saj dežuje skozi strop!« Gostilničar: »Kaj pa še hočete? Saj ste zahtevali sobo s tekočo vodo.« * Boječ soprog: »Oh, gospod stražnik, ali mi ne bi hoteli ukazati, da naj se odstranim od tu? Ze celo uro čakam namreč na svojo ženo, ki je šla v to trgovino kupit par šivanik.< Radio Generalni štrajk v severni Franciji: Štrajkujoči delavsko 18 letna načelniea roparskih tolp Po berlinskih predmestjih so v zadnjem času neusmiljeno plenile roparske tolpe, ki niso prizanesle skoraj nobeni hiši ne vili. Policija je nekaj članov tatinskih družb zasačila in zaprla, a glavarica tolp, ISletna »Nora Lizika« in pa njen pobočnik, HOletni delavec Erik Engert, sta ušla in ju še niso našli. — Elizabeta je hči poštene uradniške družine. Prvič je utekla z doma s 14 leti. Vse prizadevanje staršev, da bi jo spravili na pravo pot, je bilo zaman. Začela je z malimi tatvinami doma in pri sorodnikih, višek svojega pustolovstva pa je dosegla kot organizatorka in načelniea dveh roparskih tolp. Elizabeta je zahtevala od svojih ljudi brezpogojno pokorščino; v obeh tolpah — sami nad 30 let stari ljudje — je vladala železna disciplina. Tolpi je organizirala tako, da druga o drugi nista nič vedeli. O njeni drznosti priča dejstvo, da je minulo soboto, ko jo je že vsa berlinska policija mrzlično iskala, čisto mirno šla na socialni urad in dvignila tam svojo podporo za brezposelne. (Po najnovejših vesteh so Liziko že zaprli.) delavci v ineslu Halluiu gredo v sprevodu ua borzo. Zdraviliška afero v Davosu V nekem sanatoriju v Davosu se je pred nekaj časom nastanila mlada dama, ki je bila težko jetična. Privedel jo je ženin in predstavil kot dedinjo bogatega 801etnega strica. Ta stric da bo zanjo poravnaval tudi vse stroške v sanatoriju. Tako je tudi bilo. Uprava sana-torija je brez ovir prejemala plačilo svojih računov in je bila zadovoljna. Še bolj zadovoljna pa je bila mlada dama, ki je dobila od uprave sanatorija vse, karkoli je hotela. In hotela je kljub svoji bolezni izredno mnogo. Udeleževala se je vseh zabav in prireditev, nosila krasne obleke, kupovala darila svojemu ženinu, si najela zasebno strežnico in popila izredno veliko konjaka in malage. O te vrste stroških pa »stric« seveda ni smel nič zvedeti in uprava sanatorija jih je zaračunavala kot različne drage »injekcije«, pnev-motorax itd. Slednjič se je pa žakelj le odvezah »Stric« je začel nad ogromnimi računi škrtati z zobmi in sumiti, da ni vse v redu. Na podlagi poizvedb je dognal, kako in kaj se godi v davoškem sanatoriju na njegov račun. Sedaj je ustavil plačila in razen tega tožil upravo sanatorija, da mu povrne fingi-rane zneske. Ob tej priliki je vsekakor prišlo tudi na dan, da to ni bil nikak stric, marveč mlad bogataš, ki je svojo obolelo ljubimko poslal v sanatorij. To pa sodišča ni oviralo, da ne bi bilo obsodilo uprave sanatorija na povrnitev vseh potvorjenih zneskov. V svoji utemeljitvi je naglasilo, da je bilo ravnanje uprave tembolj obsodbe vredno, ker je dajalo namesto da bi skrbelo za njeno zdravljenje, težko bolnemu dekletu, ki je kmalu nato umrlo, velike množine alkoholnih pijač samo zato, ker je imelo pri tem znaten dobiček. — Tako je tedaj tod in tam glavna stvar —-dobiček. Programi Radio-Ljubljana t Četrtek, 14. avgusta; 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Slovenski šramel kvartet. — 19.30 Otroška ura, g. Milčinski. — 20.00 Klasična orkestralna glasba, izvaja zagrebška vojaška godba (prenos). — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Iierse). Petek, 15. avgusta: 8.00 Pontifikalna sv. maša v stolni cerkvi v Zagrebu (prenos). — 10.00 Prenos zborovanja zagrebškega zbora (prenos). — 11.00 Koncerl Radio-kvarleta (gg. Jeraj, Bravničar, Fer-šnik, Eržen). — 15.00 Plošče. — 15.30 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. — 10.00 Jalen: »Srenja«, drama (predvajajo člani Ljudskega odra. 17.00 Koncert Kuharjevega šramel kvarteta. — 20.00 Prenos iz zagrebške katedrale cerkvenega koncerta pevskega društva »Branimir«. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Petek, 15. avgusta. Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert radio-kvar-tela. — 19.00 »Vsiljivec«, drama. — 19.30 Koncerl radio-orkestra. — 20.30 Koncert jugoslovanske pesmi. — 21.00 Večerni koncert radio-orkestra. 22.1") Narodne pesmi. — Budapest: 9.00 Nabožna glasba in pridiga. — 11.00 Grško-katol. služba božja, nato koncert voj. godbe. — 17.10 Popoldanski koncert orkestra. — 18.45 Koncert ogrskih pesmi. —20.15 Baletni večer, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Slavnostni koncert iz Salz-burga. — 15.40 Popoldanski orkester. — 18.55 Mozartove sonate za klavir. — 19.20 Mozartove pesmi in arije. — 20.00 Veliki koncert avstrijskih komponistov. — Milan: 19.30 Večerni simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 20.00 Pevski koncert. — 20.30 Narodne melodije. — 21.30 Klavirski koncert. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba. — 19.00 Koncert orkestra. — 19.40 Zabavna glasba. — 21.00 Večerni koncert. — M. Ostrava: 1G.30 Popoldanski koncert vojaške godbe. — 20.00 Pevski koncert. — 20.30 Narodne melodije. — 21.30 Klavirski koncert. — Leipzig: 13.10 Priljubljene pesmi. — 14.30 Koncert radio kvarteta. — 20.00 Švabski večer, pesmi, nato plesna glasba. Čoln na pogon t nogami, s katerim se je odpeljal mladi pariški dirkač Rene Savard čez Le llavre, Catais bi Dover v London, od koder se hoče bo isti Doti vrniti domov. Napovedovalec radio-programa, ki se je spri s svojo ženo: »Dober večer vsem skupaj, izvzemši mojo ženo! Z njo ne govorim!« Pracelico vsega človeškega občestva: družino in rod, najdemo že tudi v raznih skupinah živalstva. Prav posebno pa je človeka od tiavna zanimalo družinsko življenje ptic — koklja n. pr. je splošno rabljen primer za materinsko ljubezen. Mnogo manj pa je človek opazil dejstvo, da se družijo družine nekaterih ptičjih vrst v nadrejene zveze, ki so deloma trajne (gnezdne kolonije), deloma pa se snujejo samo ob določenem letnem času (potovalne družbe selivk). V nekaterih teh zvez je združeno le po nekaj družin, v drugih pa kotu je po eno gnezdo. Pravica do gnezdišč se podeduje in pingvini enega gnezdnega bloka ne trpe med seboj pripadnikov kake druge skupine. Na ta način gnezdijo tudi fin nvingi, pelikani, čaplje, nekatere papige, golobi, žrjavi, vrane itd. Kolonije, ki skupaj gnezdijo, se tudi skupaj selijo in potujejo; potovanja so mnogokrat vzorno organizirana, odpošiljajo se izvidniki, na odmoru poslavljajo straže. Zanimivo je, da potujejo v skupinah tudi ptice, ki žive drugače le paroma. Te potovalne družbe ptic selilk so pristne socialne tvorbe, kar je dostikrat videli že na strogo urejeni zunanji obliki. Tu veljajo izrazito opredeljene navade, ki se jih rod za rodom točno drži in ki so pri vsaki vrsti drugačne. Tako potujejo nekatere vrste strogo ločene l>o spolu — samci skupaj in samice skupaj — ali pa tudi po starosti. Dolgo pred odhodom se začno zbirati ptice iste vrste v določenem kraju in se pripravljati za veliko skupno potovanje (lastavke, štorklje, žrjavi). Odkodi pticam selivkam vednost o prihajajoči zimi, o južnih deželah z ugodnejšim podnebjem in o poti do njih? Vsiljuje se misel, da to vednost predaja starejši rod mlajšemu. To pa ne drži, kajti dejstvo je, da mnogokrat najmlajši rod, ki še ni doživel zime in ne selitve, kot prvi zapušča domovino, dočim se odpravijo starejši letniki šele kasneje na pot. Kakor tolikokrat pri živalih, stojimo tudi tu pred veliko skrivnostjo tako imenovanega nagona, podedovane vednosti. Ameriška pilota luldv Brown in Boh Wark (levo), ki sta 10. t. m star tal a za prvi polet Amerika-■ Japonska. Leteli nameravata v etapah čez zapadno Kanado, Alasko, ledeni pas m Kamcatko. Kanadec Percy Wiliams (desno), dvakratni olimpijski zmagovalec, ki je sedaj pretekel 100 metrov v 10-3 sekunde in s tem popravil svetovni rekord za eno desetinko sekunde. Nov križ za huržme Kakor znano, sinovi meščanskih staršev nimajo vstopa v rdečo armado. Namesto vojne službe so morali doslej plačevati poseben davek. Sedaj je pa vojni komisar Vorošilov predložil komisarskemu svetu načrt, po katerem naj se ta davek na buržuje odpravi; namesto tega pa naj se iz mož, ki niso odslužili vojne službe v rdeči armadi, osnujejo »delovni bataljoni buržuazije«, ki naj se uporabljajo za gradnjo železnic, cest, mostov in za podobna javna dela. , v Na londonski cesti ukradli dete Minolo nedeljo je pustila neka dojilja na Edgwar Roadu v Londonu voziček z otrokom par hipov brez nadzorstva. Ko se je vrnila, je bil voziček prazen iu vse povpraševanje in poizvedovanje po otroku je ostalo zaman. Otrokova mati — žena železniškega ravnatelja Pitherja, mrs. Violet Pither, je zaradi tega obolela na živcih in so jo morali oddati v sanatorij. Nenavadni dogodek vzbuja v Londonu ogromno pozornost. Policija domneva, da so se otroka polastili roparji, Id bodo zahtevali zanj odkupnino. Otrokov oče je razpisal veliko nagrado za tistega, ki bi otroka našel. Gospodarska kriza v Italiji Tudi v Italiji je zavladala veduo bolj občutna gospodarska kriza, čeprav italijanski listi vedo poročati o dobrem stanju gospodarstva. Tolažijo pa se s tem, da so gospodarske težave znatne sedaj po celem svetu, ko se splošno opaža nazadovanje konjunkture in naraščanje brezposelnosti. Italijanski tisk navaja slalno podatke o brezposelnosti v Italiji, kjer da je brezposelnost manjša kakor v Nemčiji in Angliji, ki štejeta na miljone brezposelnih. Toda uradne statistike ne dajejo prave slike o brezposelnosti v državi, ki je veliko večja kakor pa govore objavljene uradne statistike. Da se ludi v Italiji pozna svetovna gospodarska kriza, je razumljivo, če pomislimo, kako industrijska država je Italija. Kajti glavni predmeti italijanskega izvoza so industrijski izdelki (teksti-lije in avtomobili). Dejstvo je, da je v prvi polovici t. 1. nazadoval izvoz bombažnega prediva od 150 na 135 milijonov lir, tkanin pa od 503 na 394 miljonov. Nadalje je nazadoval izvoz umetne svile od 246 na 204 miljone lir. Produkcija industrije je znatno manjša kakor lani. Tudi produkcija električnega toka izkazuje letos manjši prirastek kakor normalno, pa je poleg lei^a še ves prirastek pripisovati novim centralam, ki so šele letos začele obratovati. Zlasti je občutno nazadovanje konjunkture v tekstilni industriji, ki mora vedno bolj omejevati svoje obrate. Po podatkih za konec junija je bilo v bombcižni industriji IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE Z dne 8. avg. 1930. (Vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. julija 1030.) Aktiva: kov. podloga 358.6 (+ 17.6), tečajna razlika 1.204.2 ( + 17.5), posojila: menična 1.194.7, lombardna 230.9, skupaj 1.425.6 (+ 31.1), račun začasne zamenjave 149.9 (— 2.0); pasiva: bankovci v obtoku 5.392.5 (+ 75.6), račun začasne zamenj. 149.9 (—2.0), drž. terjatve 210.5 (— 42.2), obveznosti: žiro 955.1, razni računi 231.0, skupaj 1.186.2 (+ 32.9); ostale postavke neizpremenjene. * Prašičjereja v Vojvodini, ki si je mnogo obetala od uvoza plemenskih svinj iz Nemčije, je v veliki krizi, kakor smo že poročali. Centralna zadruga za prašičjerejo v Novem Sadu je sklicala za 15. t. m. zborovanje svojih članic v Novi Sad, kjer bodo razpravljali o vseh važnih vprašanjih prešičjereje. Direktna telelonska zveza Žalec—Žatec (ČSR). 10. t. m. ie bila dana v promet direktna telefonska zveza Žalec—Žatec, kar je bila že stara zahteva hmeljarjev in trgovcev. Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za Dravsko banovino. Izšla je 8. (avgusta) številka tega strokovnega lista, ki prinaša poleg delovnega načrta za vinogradnike in sadjarje, društvenih vesti, poročil o stanju vinarstva in sadjarstva v Dravski banovini ter bogatega gospodarskega drobiža, več aktualnih člankov, kakor o pridelovanju kvalitetnih vin, o zelenih opravilih v vinogradu, o precep-Ijanju šmarnice, o vršičkanju v vinogradih, o vinski krizi in trošarini ter zaključuje s komentarjem k pravilniku o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki bo zanimal zlasti naše trtničarje. Vsak vinogradnik in sadjar bi moral citati to številko, in poslati član Vinarskega društva, ki mu nudi za letno članarino 30.— Din 12 številk tega prekprisfnega glasila brezplačno. Podpore za obisk šole za precizno mehaniko na Dunaju. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani hoče omogočiti dvema mladeničema s primerno podporo obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlingu pri Dunaju. Šola traja tri leta. Pogoj za sprejem je dovršeno 14. leto starosti in uspešna dovršitev ljudske šole. Potrebno je seveda znanje nemškega jezika. Šola nadomesti učno in dve leti pomočniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mogli vsaj del študijskih stroškov pokriti sami, naj se nemudoma zglase pismeno ali osebno med uradnimi uraini pri Zavodu za PO Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10-11. Naš rečni promet. Po pravkar objavljenih po- datkih je bil naš rečni promet v prvi polovici sle- .........tki — ■ - net huda zimaj: notranji promet 681.000 (886.000) ton, uvoz 222.000 (209.000), deč (v oklepajih podatki za 1928, ker ie v prvih mesecih lani ovirala promet huda zima): notranji izvoz 323.000 (91.000) ton in potnikov 1,989.000 (1,583.000). V notranjem prometu je na prvem mestu Belgrad z 364.0()0 tonami ali 54% vsega prometa. V skupnem prometu je prvi Belgrad s 447.000 fonami, nato sledi Novi Sad s 125.000 tonami. Tudi v potniškem prometu prednjači Belgrad s 863.000 osebami, slede: Zemun 596.000 oseb, Novi Sad 261.000 in Pančevo 208.000 oseb. Borza Dne 13. avg. 1930. DENAR Devizni promet stagnira in je danes prišlo do zaključkov le v devizah Berlin in Curih, ki ju je dala Narodna banka. Tečaji so bili deloma čvrstejši. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271 bi. Berlin 1344.50—1347.50 (1346). Bruselj 788.06 bi. Budimp. 988.40 bi. Curih 1094.40 -1097.40 (1095.90). Dunaj 796.39 bi. London 274.42 bi. Newyork 56.23 bi. Pariz 221.65 bi. Praga 167.07 Trst 295.08 bi. Zagreb. Amsterdam 2271 bi. Berlin 1344.50-13.47.50. Bruselj 788.06 bi. Budimpešta 986.90 do 089.90. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794,89 uo 797.89. London 274.02—274.82. Ne\vyork 56.13 do 56.33. Pariz 220.65-222.65. Praga 166.67-167.47. Trst 294.0672—296.0672. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.1 milj. Din. Belgrad. Berlin 1344.50—1347.50. Budimpešta 986.90—989.90. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 704.89—797.89. London 274.02—274.82. Pariz 220.65 do 222.65. Praga 166.67—167.47. Milan 293.85 do 295.85. Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.20, Atene 6.68. Berlin 122.80, Bruselj 71.8875, Budimpešta 90.19, Bukarest 3.065, Carigrad 2.44, Dunaj 72.65, London 25.04, Madrid 56.40, Newyork 514.10, Pariz 20.225, Praga 15.2475, Sofija 3.7325, Trst 26.93. Varšava 57.70, Stockholm 138.275, Helsing-fors 12.94, Oslo 137.80. VREDNOSTNI PAPIRJI Dane.s je bilo v Ljubljani zaključeno "% Blerovo posojilo po 87.50, dočim danes Zagreb sploh ne Izkazuje prometa v državnih papirjih. Tendenca zn vojiio škodo ie bila slabejša. Med bančnimi papirji je popustila Praštediona, ki je bila v začetku zaključena po 910, kasneje po 907.30 in nazadnje po 905. Promet je bil nadalje v delnicah .lugobanke ln Zemaljske po običajnih tečajih. Znatnejši pro- Ko|e».;io industrijski papirji- Zaključki so bili vdelnicah'Outtmanna in Slaveksa, nadalje sta bili po nelzpremenjenem tečaju zaključena osječka Še-čerana in Trboveljska. Po nekoliko nižjem tečaju je bila danes zaključena Ragusea. prisiljeno 50% vseh obratov uvesti skrajšani delovni čas. Skrajšanje delovnega časa je izvedlo tudi 25% vseh tkalnic svile, nadalje 33 vseh tovaren jute, 54 vseh tovaren klobukov, 80% vseh tovaren čevljev in 18% vse volnene industrije. V večini industrijskih panog je produkcija znatno manjša kakor v istem času lani. Ta manjša zaposlenost industrije se zrcali tudi v zmanjšanju zunanje trgovine. Uvoz je v prvi polovici letos v primeri s prvo polovico lani nazadoval od 11.938 miljonov lir na 9528 miljonov, istočasno pa se je izvoz zmanjšal od 7559 miljonov lir na (3513 miljonov lir. Štovilo konkurzov se še nadalje dviga in je bilo v prvi polovici letos nad 1000 konkurzov več kakor lani. Ravnotako je bilo letos v juniju prote-stiranih 10.000 menic več kakor v juniju lani. Število brezposelnih je znašalo konec junija leto« 322.000, dočim je bilo v juniju lani zabeleženih samo 193.000 brezposelnih. Naravno je, da slabi položaj gospodarstva vpliva ludi na borzo, ki beleži izključno padce tečajev tako bančnih kakor tudi industrijskih delnic. Mo-meutano imajo italijanske borze počitnice, ki trajajo do 19. avgusta. Fiat, ki je uoliral konec maja še 394, notira sedaj komaj 314. Podobno slabo stoje tudi druge industrijske delnice, ker vse pričakuje, da bodo dividende radi slabejšega poslovanja industrije manjše za 1930 kakor pa so bile za 1929. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi. 7% Bler. pos. zaklj. 87.50. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 122 den. Praštedinona 910 den. Kred. zavod. 170 den. Vevče 124 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 89 bi., agrari 55—56, vojna škoda ar. 437.50—438.25, kasa 437.50 do 438.50, 8. 437.75-438.75, 9. 437.75-438.75, 10. 437.75-438.75, 12. 437-438.25 (438), srečke Rdeč. križa 52—60, 8% Bler. pos. 97.25—97.75, 7% Bler. pos. 86.75-87, 1% pos. DHB 85.50-86.25, 6% begi. obv. 78—79.50. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 38 bi. Poljo 56— 56.25 (56). Kreditna 96 d. Union 191.50—193. hitro 77.50-78.50 (77.50). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 63 d. Narodna 7950—8050. Obrtna 36 d. Praštediona 907.50—912.50 (910, 907.50, 905), Etno 150 d. Srbska 186 d. Zemaljska 134—135 (133, 135). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Guttmann 140— 150 (140), Slaveks 59.50-60 (61, 60). Slavonija 200 do 202. Danica 104—109. Pivara Sar. 165 d. Še-čerana Osjek 310—311 (310). Nar. ml. 20 d. Osj. ljev. 175 d. Brod. vag. 110—115. Union 120 d. Vevče 124 d. Isis 33 d. Ragusea 362.50—367.50 (360). Oceania 205—225. Trbovelj. 400—402 (400). Cement Split 500 bi. Belgrad. Narodna banka 7950—8000 (10), 7% inv. pos. 92.75 (45.000), agrari 56—56.75, vojna škoda 452.50-453 (1200), 8. 454.50 (500), 9. 462.50 do 463.50. Notacije naših držav, papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 86—86.50. Newyork: 8% Bler. pos. 96.50—97, 7% Bler. pos. 86—86.50, 7% pos. DHB 84.75—85.25. Dunaj. Don. sav. jadr. 91.18, Wiener Bank-verein 18, Creditanstalt 47.50, Escompteges. 159.50, Ruše 35.35, Alpine 24.25, Kranj. ind. 39.75, Rima Murany 83. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 20 va-gotnov bukovega oglja in 1 vagon renieljnov. Tendenca mlačna. Žitni trg Danes je Budimpešta zopet beležila slabejšo tendenco za pšenico, dočim je koruza radi vesti o pridelku na Madjarskem, ki ga cenijo le na 13 milj. stotov v primeri z 19 milj. stotov lani, stalna. Tudi pri nas se pozna, da so oddajalci — izključno druga roka — postali popustljivejši. Notacije so ostale neizpremenjene. Izvoz pšenice je znaten, doma pa momentano ni dosti interesa. Novi Sad. Pšenica: 79/80 kg bč. 175—177.5, gornjebč. 177.5—180, ban. Tisa šlep 177.5—182.5, ban. Bega šlep 170—175, gornjebau. 170—172.5, sr., slav. 78 kg 165—167.5. Ječmen: bč., sr. 117.5— 122.5. Koruza: bč., sr. 130—135, bč., sr. ladja Dunav 137.5-140, ban. 125—127.5, ban. ladja Dunav, Bega 137.5—140. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 40, koruza 55.5, moka 10.5, otrobi 14.5 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica: okt. 18.12—18.25, zaklj. 18.18—18.19; marc 19.82—19.96, zaklj. 19.88—19.89; maj 20.50 20.60, zaklj. 20.50-20.5f Rž: okt. 11.95-12.06, zaklj. 12.05—12.06; marc 13.28—13.34, zaklj. 13.34 do 13.35. Koruza: avg. 17.40—17.42, zaklj. 17.40— 17.45; sept. 17.40-17.42, zaklj. 17.40-17.45; maj 17.45-17.65, zaklj. 17.47-17.48; transit maj 15.75. Iz službenih objav Dražbeni oklic. Dne 6. oktobra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga Cesta. Okrajno sodišče v Velikih Laščah. Vpisi v zadružni register. Kmetijsko društvo na Selih pri Šumberku, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Kastelic Anton, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Zupančič Anton, posestnik na Selili št. 5. — Mlekarska zadruga v Novem inestu, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Blažič Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Tratnik Alojzij, pos. v Luterškem selu št. 1. — Mlekarska zadruga v Vel. Laščah, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Ivane Franc, vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani Tešar Peter, posestnik iz Male Slivice, Tomšič Alojzij, pos. iz Adamovega, Bavdek Josip, pos. iz Ulake, žužek Franc, pos. in župnik v pok. v Vel. Laščah, in žužek Ivan, pos. na Jakičevein. Vpisala se je sprememba pravil. — Hranilnica in posojilnica v Tržišču, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Majcen Anton, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Lindič Anton. pos. na Škovcu št. 4. — Ljudska posojilnica v Kočevju, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Uršič Franc, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Lončar Ivan, višji preglednik finančne kontrole v |5ok. v Kočevju. Konkurzui razglasi. Konkurzna zadeva prezadolženca Oniahna Mihaela, trgovca v Višnji gori. Narok za razpravo in sklepanje o zboljšanein poravnalnem predlogu se določa na dan 12. sept. 1930 ob 9 pri sodišču, so ba št. 3. Okrajno sodišče v Višnji gori. Namestnikom upravnika mase notarja Zev-nika sc imenuje za čas njegovega dopusta od dne 11. avgusta do 6. septembra 1930 njegov substitut g. Mastnak Franc, notar v Trebnjem. Dražba. Lov občine videmske se bo oddajal v zakup za dobo od I. oktobra 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v ponedeljek 1. sept. 1930 ob 13 v občinski pisarni v Vel. Laščah. Dražbeni pogoji se lahko v pogledajo pri tukajšnjem uradu. Sresko načelstvo v Kočevju. Šport Tenis turnir v Ptuja V nedeljo 10. t. m. sta igrala v Ptuju Slovenski temsklub Ptuj im SK »Mura« prijateljski tenis-turnir. Zmagal je S"PK Ptuj s 4:2. Za SK »Mura« je nastopil državni jurvak v table tenisu g. Nemec. Posamezni reamltati so: Sakotnik (P.) : Nemec 1 (M.) 6:3, 7:5; Honvery (P.) : Nemec II (M.) 9:11, 6:2, 7:5; Jurko (P.) : Kardoš (M.) 6:4, 1:6, 2:6; Tobias (P.) : Čenar (M.) 6:2, 9:7. — Double: Sakot-nik-Houverv : Nemec II-Kardoi 6:1, 3:6, 8:6; Jur-ko-Tobias : Nemec I-Čenar 6:3, 6:8, 4:6. TK »Skala" na Jesenicah Že nekaj mesecev ima podružnica TK »Skalami Jesenicah svoj poslovni prostor v hotelu »Triglav«, katerega lastnik je g. Oražem odstopil klubu zelo ugodno. S tem ima klub svoj sedež v centru Jesenic, kar je za nadaljnji razvoj osobite važnosti. Odbor je uvedel za članstvo obvezno dežurno službo vsak dan od 19 do 21, v katerem času je klub na razpolago turistom članom in nečlanom v svrho Informacij brezplačno. V tem času je tudi na razpolago različno čtivo o turizmu in alpinizmu. V slučaju nujnosti ali nezgod v gorah je |*>zvati klub telefonično št. 8 in 14. Opisati je točno slučaj ali zahtevo, nakar bo klub po svojih močeh ukrenil vse potrebno kar najhitreje. Službeno iz LNP. — Obveščala se SK Ilirija (Ljubljana) in ISSK Maribor (Maribor), da odigrata tekmo za pokal JNS v nedeljo dne 17. avgusla 1930 v Mariboru. MoLNP v Mariboru, g. Ma-rlnič A. in ISSK Maribor se opozarjajo, da se ravnajo z ozirom na izvedbo gornje tekme po pismenih navodilih, ki so jih prejeli z dopisi LNP št. 382, odnosno 333 in 334.-30 z dne 23. jul. 1930. Vstopnice dostavi LNP po svojem delegatu. — SZNS se naproša, da delegira za to tekmo sodnika v smislu propozicij za pokalne tekme JNS, v kolikor se nista kluba sporazumela. — Tajnik I. Nogomet v tujini Praška Slavija t odlični formi. V Pragi je doživela Viktoria Žižkov hud poraz. Klonila je namreč praški Slaviji v razmerju 6:1. Češki prvak je bil tako sijajno razpoložen, da je njegova igra zadivila gledalce. Izboren je bil posebno Svoboda, ki je sam zabil 3 gole. Važna konferenca v Bernu. Odbor za srednjeevropski pokal je imel v Bernu prepotrebno zasedanje, ki je prineslo jasnost v dva zamotana slučaja. Določilo se je, da se bo druga tekma med dunajskim Rapidoni ter Genuo vršila 3. septembra na Dunaju. Vemo že, kako so prav Italijani sitnarili glede le nogometne tekme. Druga stvar, ki se je na tej konferenci rešila, pa je. srečanje med Ambrcsiano ter Ujpestom. Tu je šlo veliko težje, kajti izgledalo je, da ne more priti do soglasja. Odbor je končno izrekel, da se bo tekma odigrala v Švici in sicer ali 30. avgusta v Ziirichu, ali pa 31. avgusta v Bernu. RAZNO. Malo orijentacije v težki atletiki. Pred kratkim smo dobili najnovejšo tabelo internacijonalne težkoatletske zveze, ki uradno prinaša svetovne ^rekorde. Vsa težka internaeijonalna atletika se deli r>jfv 7 disciplin ter v 5 telesnih kategorij. Omenjena tabela ima radi tega 35 rekordov. Na prvem mestu je z 12 svetovnimi rekordi mala Nemška Avstrija, ki ima na Dunaju lepo število izbornih težkoatle-tov. Njej sledi Francija s 7 rekordi, (ki francoskih težkoatletov je še vedno najboljši slavni Rigoulot, ki je zastopan v tabeli s 3 rekordi. Tretje mesto si je osvojila Nemčija s 6 rekordi. Nemci imajo ta šport posebno razvil v Miinchenu. Tudi Švica je močna, kajti zasedla je četrto mesto s 4 rekordi. Kot pela sledi Italija. Na zadnjem mestu pa sta Estonska in Češkoslovaška. Poslednja je letos prvikrat prišla v to uradno labelo svetovne težkoatletske zveze. Kdo zmore kaj takšnega? Ali je mogoče v 62 odigranih mednarodnih tekmah 52 krat zmagati in le 8 krat izgubili? To se je namreč v resnici zgodilo in ogrska reprezentanca je v vaterpolu dosegla s temi številkami pravcati nedosegljivi rekord. Ogri so v 62 mednarodnih srečanjih zabili 513 golov, a prejeli le 129. Madžari so igrali z Ameriko eno igro (5:0 za Ogre), z Anglijo štirikrat (36:12), z Argentinijo enkrat (14:0). z Nem. Avstrijo 13 krat (83:27), z Belgijo lOkrat (43:28), s Češkoslovaško 4 krat (38:4), z Dansko 1 krat (11:0), s Francijo 9 krat (54:25), z Nemčijo 9 krat (42:22), z Italijo 1 krat (6:2), s Španijo 5krat (33:3) iu s Švedsko 4 krat (20:6). Ogrska pa je bila premagana le od Belgije in to trikrat, ter po dvakrat po Nemški Avstriji in Nemčiji. — Ogrska vaterpolo igra nosi radi tega zasluženo prvenstvo. Boks ima tudi v Nemčiji precej pristašev. V Hamburgu so se pred kratkim vršile boksne tekme za prvenstvo Nemčije v štirih kategorijah. Že se je govorilo, da pojema zanimanje za ta šport v Nemčiji, toda izkazalo se je nasprotno. Nad 40.000 gledalcev je prišlo, kar je tudi za nemške razmere nov rekord v tem športu. Publika je bila vsa prevzeta in prišla je na svoj račun v polni meri. Središče večra je bilo srečanje med L. Haymannom (Milnchen) ler Schonrathom v borbi za prvenstvo težke kategorije. Haymann, preizkušen borec, ki se je šele pred kratkim vrnil iz Amerike, je hotel obdržati svoje, v lanskem lelu osvojeno prvenstvo. Te svoje namere pa ni mogel izpeljati, kajli že v prvi rundi je bil s k. o. premagan po Schonrathu, ki je s tem poslal novi nemški državni prvak težke kategorije. Kdaj nastopi zopet Schnteling? V Newyorku bo septembra meseca zopet velika senzacija. Udarila se bosla Stribbling, ki je pred kratkim podrl angleškega mojstra Scolta, ler 8harkey. Zmagovalec iz te borbe pa bo nastopil proti Schmelingu morda še letos v odločilnem boju za svetovno prvenstvo. Kaj vse so Nemci dosegli v lahki atletiki? Danes se Nemčija i*>naša z okroglo 600.000 organiziranimi lahkoatleti. V tekih na kratke proge ni radi lega poznati kakih posebnih uspehov. Vso drugače 1» je v tekih na dolge proge. Tu pa imajo Nemci nekaj, kar lahko pokažejo vsemu svetu. Edino Finska more izkazati podobno napredovanje. V teku na 500 m imajo danes Nemci 20 lahkoatletov, ki so letos rabili za to daljavo čuh manj od 16 minut. In 16 tekačev zopet, ki so letos za 10.000 ni rabili manj od 3-1 minut. Ne bo morda dolgo, in zapisali bomo lahko še vse kaj drugega, kajli s sistematičnim treningom bodo Nemci iz teh svojih že danes uspešnih tekačev napravili lahkoatletsko clilo, ki bo prva v Evropi. Jesen jc že skoraj tu... V Škotski so že pričeli z jesensko prvenstveno sezono. Sicer ne moremo govoriti o pravem jesenskem času, toda Škotska ima okoli 40 klubov, ki morajo med »boj odigrati prvenstvene tekme. To pa bo trajalo precej časa in zato tako zgodna otvoritev nogometne sezone. Letos vlada veliko zanimanje za nastopanje dveh novih klubov, ki sta si priborila po trde-n boju dostop v slavno škotsko nogometno ligo. To sta East Five in Leith Atletic. — Sicer pa bo v kratkem Škotski sledila Anglija, Italija in Nemčija, kjer vsled velikega števila klubov primanjkuje nedeljskih dni. Revije Samorodnost, ilustrovana revija za življenje, umetnost in kritiko prinaša v 5.-6. številki prispevke zelo nadarjenega mladega pisatelja Are G r a b c 1 j š k a , ki se je pridružil z veliko silo ustvarjanju in ljubezni onim našim pisateljem, ki so se poglobili v tragično usodo tovarniške;; i delavca. V tej številki se nam predstavlja z začetkom povesti >Pod tulenjem siren , in pesnijo San! Gabrijel, v kateri poje moč strašnega obupa. — Ivo Sever analizuje dalje kiparstvo Ivarle B u lovce v e , ki je brezdvoma velik talent, čeprav g. Sever hudo pretirava — pač ne v korist umetnici, če bi notranji razvoj umetnika sploh bil odvisen od kritika. — Razgovori Severja z Jakopičem so v marsičem zanimivi, naj so potem podani do pičice točno ali ne. — BambiČ je dober karikaturist, zlasti »Čitatelj z Dunajske ceste« jc tako originalen kakor malo katera druga slovenska karikatura od početka do danes. — Med ilustracijami so razun veliko moč razodevajočega kartona Bulovčeve štirje kipi Tineta Kosa, robustni in realni v najboljšem pomenu besede. — Revija stane 7.50 Din mesečno, oziroma 45 Din polletno. Naše dijaštvo Akademska »veza poziva člane kat. akad. društev, da se po možnosti v čim večjem številu udeleže Evharističnega kongresa v Zagrebu. — Vožnja je polovična. Oficiijelna delegacija Akademske zveze in Slovenske dijaške zveze odide v sobnte z jutranjim vlakom ob 5.12. — Isti dan popoldne bo skupen akademski sestanek. Zato je najbolje, da se pridružite kar delegaciji. — Ostale informacije, ki veljajo za vse udeležence, zasledujte v časopisju! — Vsak udoleženec se zglasi v Zagrebu naj-popreje v Krajiški ulici, v šolskem poslopju glede potrebnih navodil (pisarna Kat. starešinstva). — Za Akad. zvezo: Mirko Potokar predsednik. Cerkveni vestnih * Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Jutri na praznik Marijinega Vnebovzetja ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa »Salve Hegina- in I) zl. L G. Ste-lrle z orkestrom; gradual: propter veritateni zl. P. Griesbacher, po oferl.: A ve Marin zl. dr. A. Faist. Po maši: »Danes odprto je sveto nebo- zl. Sianko Premrl. fz društvenega življenja »Ljubljana«. Danes zvečer ni vaje. Prihodnja vaja v ponedeljek dne 18. I. m. — Pevovodja. Oblastna strelska družina v Ljubljani priredi svoje tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču, dne 7. in 8. septembra. Istočasno bodo na vojaškem strelišču tekme Slovenskega lovskega društva v Ljubljani. Da so bo vsak član strelske družine lahko uspešno udeležil tekme, priredi Oblastna družina dne 17. in 24. avgusta ila vojaškem strelišču pripravljalno streljanje. Začetek ob 8.30. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Strelske družine iz ljubljanske okolice in dežele vabimo najvljudneje, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeleže tekme in omenjenih dveh strelskih vežb. Najvljud-nejše vabimo tudi cenjene člane Slovenskega lovskega društva, da se udeležijo pripravljalnega streljanja v nedeljo, dne 17. in 2-1. avgusta. Zahvala žVsem, ki sle lajšali bol moji zlati mamici v njeni dolgotrajni bolezni, jo spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetja, vsem tisočera hvala! Šc posebno prisrčno zahvalo njeni blagi šefinji ge. H. Šarcovi, ter gdč. J. Bonačevi za njihovo podarjeno gmotno pomoč. Srčna hvala gg. dr. Kramariču in dr. Guzelju ter čč. sestram za njih požrtvovalni trud. Osamljena hčerka Milica Schillerjeva. f Tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jc včeraj popoldne, previdena s svetimi zakramenti umrla naša ljubljenka Greti Blažič privatna uradnica. Pogreb blage pokojnice bo jutri, v četrtek, ob '/-4 popodne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. avgusla 1930. FRANC, oče; MARIJA, mati. CVETKA, hčerka. VIKTOR, brat; VIDA in JOŽICA sestri — ln ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din «11 vsaka besedo SO par. Najmanjši ogla« . * A Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja bres znamk« ne odgovarjamo. BHB Kontoristinja začctnica, absolvent, meščanske in trgovske šole, izučena trgovine z mešanim blagom, perfektna v slovenščini in nemščini, išče nameščenja najra|e v mestu. Nastop poljuben. Cenj. ponudbe naj se blagovoli nasloviti na upravo ..Slovenca* pod št. 9163. Trgovska pomočnica z dežele, z 9 letno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, kakor tudi knjigovodstva in blagajniških poslov — želi shižbe kjerkoli takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštena« št. 9137. Kontoristinjo iščem veščo slovenskega, nemškega jezika, vseh pisarniških poslov ter knjigovodstva. One, ki so bile v žitni stroki že zaposlene, imajo prednost. -Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 9119. Gradbenega tehnika sprejme v službo gradbeno podjetje v Ljubljani. - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo lista pod značko: »Gradbeni tehnik«. Kuharica v«šča nemščine, išče službe k starejšim ali boleh-nim ljudem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 9152. Alužbodobe Vajenca sprejme trgovski vrtnar Iran Vincekovič v Ptuju. Učenke ra mehanično umrf.no vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Čevljar, vajenca sprejmem. - A. M u 1 e j, modna čevlarna, Jesenice št. 134, Gorenjsko. Šivilja samostojna, dobi mesto pri dobro vpeljani krojaški delavnici. Ponudbe pod »Redka prilika«. Vajenca s predpisano šolsko iz-bbrazbo in vso oskrbo fttf starših v Ljubljani, sprejme špecerijska trgovina I. Krivic, Ljubljana, Frančiškanska 10, Več šivilj se sprejme. Prednost ima {• v krznarski stroki iz vežbani. Sprejme «e tudi krznarski vajenec. Naslov v upravi »Slov.« št. 9172. Učenec poštenih kmetskih staršev se sprejme za trgovino z mešanim blagom, zdrav, močan, ki ima res veselje do trgovine. Naslov v upravi Slov. pod značko: »Na Dolenjsko« štev. 9106. Absolvent srednje tehn. šole grad bene stroke, ki ima ve selje do terenskega dela, s,e išče. Nastop službe takoj. Gradbeno podjetje Ivan Živic, Maribor, Samostanska ulica 17. Pisarniško moč ^ gospodično '•L marljivo, z znanjem slo-enščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme obrtno podjetje v Celju. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo na podružnico »Slovenca« v Celju pod šifro: »Kontoristinja za vsa pisarniška dela«. Stanovanja Stanovanje eno- ali dvosobno išče majhna družina za september ali 1. oktober. -Pismene ponudbe na naslov: Rudnik, Litija. Kravo s teletom dobro mlekarico, prodam. Josip Babnik, Dravlje 44. Prodamo 3 špulmašine (stroje za navijanje volne), 6, 8 in 16 vretenc, stroj za gumb-nice »Diirkopf«, Jaquatd stroj, 90 cm širok, Links-Links stroj, 130 cm širok št. 9, kakor tudi rabljene pletilne stroje št. 8 in 10, vse v dobrem stanju in uporabljive, po nizki ceni. - Brača Hiršler, Zagreb, Gajeva ulica 3. Mi cs Stanovanje se išče z vso oskrbo 16 letni dijakinji. Naslov pod štev. 9055. KiSpIifra Vsakovrstno ziaf® Kopniš po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, \Volfova ulica šL 3. Zestopnifee za vse večje kraje sprejema Narodna štedionica i založni zavod d. d., fili-jala Beograd, Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanj 4500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din. Iščem za vse kraje v državi zastopnike za prodajo no ve patriotične slike. Pro dajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko-larčeva 3/1. m Fotograiični aparat 6^jX9, takoj prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8884. Prodamo dobro ohranjena železna vrata od pekovske peči in samotno opeko, želez-je štedilnika. - Konsum, Kongresni trg 2. Prodam staro izložbeno okno v dobrem stanju, z roleto, visoko 3 m, svetloba 250 krat 160 cm, brez stekla. Cena zelo ugodna. Vpraša se: Stražar, Domžale. Šoferska šola 1. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje Gramofone in plošče, tudi slovenske, prodaja in razpošilja najceneje Radoslav Doli-nar, Jesenice. Večje zemljišče ali arondirano posestvo kupim blizu Ljubljane okolici Jcžice, Št. Vida ali Dravelj. Ponudbe, v katerih je navesti točno lego, velikost in ceno posestva, je nasloviti na: Upravo »Slov«, pod šifro »Zemljišče«. Hiša dvo- (tro-) stanovanjska z velikim vrtom, primerna za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 800 Din mesečne najemnine, v obč Rakek, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ali na obroke z garancijo. - Informacije v upravi »Slovenca« pod št. 9138. Izključno trs- stavba na najživahnejši točki Ljubljane, pet minut od glavne pošte oddaljena, z veliko pravico za vino-in žganjetoč, event. tudi za trgovino z mešanim blagom in več 100 ' v. metrov stavbišča zraven, se proda le proti gotovini. — Ponudbe pod: »Dobro vpeljano« na ogl. oddelek »Slov.« Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te.'efon2424 Enonad. hišo Načrte in proračune za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte poset inže-njerja-arhitekta. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja. 400 kvadr. metrov zazidanih, s precejšnjim dvoriščem in stavbiščem( pi-sa jkimi, obrtnimi in stanovanjskimi prostori, z vpeljano elektriko, plinom in telefoni), neposredna bližina glavne pošte in glavnega kolodvo- j Ljubljana, Komenskega 36 ra v Ljubljani, se takoj ' iz proste roke proda. — Ponudbe pod »Dobra naložitev« na oglas, oddel. »Slovcnca«. Nikoprost ' Vas odvadi kajenja takoj. Stane franko 76 Din. Razpošilja: Josip Lindič, Svarilo! Opozarjamo, da Josip Seme ni bil nikdar in ni naš inkasant. Imenovani ni upravičen za nas sprejemati denarja. F.ven-tuclna plačila v njegove roke ne priznamo. Ljubljanski Oblačilni bazar v Ljubljani, Mestni trg št. 6. Pralnica likalnica in reparatura vsakovrstnega perila, se priporoča. — G. Vojska nasl. S. Hafner, VVolfova ulica 12, dvorišče. Dr, in inž. študije vse fakultete hum. in tehn. na inozem. visoki šoli. Tudi pripravlj. oddelek in cvent možnost za študije doma. Prospekte: Secretariat academique (Dpt. 28), Rue Montmar-tre, 142, Pariš, Tesam les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«. družba z o. z.. Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Pšenifno moko najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žila in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Heslreva cesta 24. Otavo stoječo, bom prodajal na prostovoljni dražbi v nedeljo 17. avgusta ob treh popoldne na licu mesta pri moji šupi na Ižanski cesti, pri hišni štev. 39 a. Janko Predovič - Ljublj. Svetov, znane originalne EGK-ove č«še in aparati vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kar! Lotz in Pinter &: Lenard, — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. M. Hočevar Novo .-neslo-Kandija Telefon št. 18 Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjegn in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRiE&URTA'- F B. X... tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LIUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Zdraviliški odsek občine Bled razpisuje oddalo svojega zdravilišk.doma (restavracijski in kavarniški obrat) za dobo 3 let. Nastop zakupa s 1. septembrom 1930, najkasneje s 1. majem 1931. Pogoji in natančnejši podatki so razvidni v obč. pisarni ozir. zdraviliški komisiji na Bledu. llničavafle molfe. Varujte krzno in vse ostale zimske predmete. Fly-Tox (Flaj - Tox) uničuje vse insekte, kar je spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseči Kupite še danes kanto FLY-T0X-a in brizgalnico razprševalko. Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc. napisom Zastopstvo zč Slovenijo: Dr. fl. Kansky, ktmitns tovarna - Ljubljana - Krekov trg štev. 7 Opozarjamo na .Mali o v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! t Zapustila je nas po daljšem bolehanju, previdena s tolažili svete vere, naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Jtilijana Gubanec dijakinja I, razreda gimnazije. Truplo blagopokojnice prepeljemo iz Ljubljane v Vodice, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 15. avgusta 1930, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Vodice št, 16, na farno pokopališče istotam. Vodice, dne 13. avgusta 1930. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zarod > Ljubljani. Naša ljuba in predobra mama, oziroma stara mama ia tašča, gospa Marija Živko vdova po nadučitelju je danes dne 13. avgusta 1930, po kratki bolezni, v 63. letu svoje dobe za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nam nepozabne mamice se bo vršil v petek dne 15. avgusta 1930 ob 16 iz hiše žalosti Pobrežje, cesta na Brezje št. 3, na Magdalensko pokopališče v Pobrežju. Maribor, Slov, Bistrica, Poljčane, Studenice, 13. VIII. 1930. Albin, Janko, Srečko, Avgust, Vinko, Lojze, sinovi. Pepca, Erna, Marica, Julka, Ivana, Marica, sinahe. Brez posebnega obvestila. c/i —> j ■ ^Paij I iM* jjj a ..os t/3 ca t* - ..Ses SO EŽJN-SS^ « u « c p- m II i 'St vi N CD • S »S " ► * »I 1 «1 Rumeni gusarji 45 i 41 — -X o S •n a rf > £S I "5 |Q ■ * O j ™ < i -S,9 JsI ■SuC a35 c ios^2;* -o ► »i * a i m « £ pa g£o * « _ cj i (Sodobna zgodba.) Dobro četrt ure ni bilo o preganjavcili nobenega sledu. Tedaj je pa Eh Sang pokazal proti pagodi. Iz poslopja ali pa iz kakega skrivališča v njegovi bližini se je prikazalo pet mož, ki so pričeli teči naravnost proti beguncem. Mihael od te strani ni pričakoval nevarnosti. A zdaj bo odločila dirka: katera skupina bo bolje tekla, tista bo zmagala! Mihaelova je do steze skozi barje imela bliže, dasi morda samo kakih dvesto metrov. Na drugi strani pa tudi zasledovalci niso poznali skrite steze, ako je Lo Fing pravo vedel in lako se ni bilo bati, da hi jo udrli po najkrajši poti do nje. Nadalje so preganjalci tudi nosili vsi razen enega puške, dočim so vsi štirje begunci bili brez orožja in so zato lahko urneje tekli. Pa Mihaelu se je zazdelo, da jim te ugodnosti ne bodo dosti pomagale, ko je zaslišal na levi naenkrat prasketanje pušk! Začudii pa se je, ko ni slišal sikanja krogel, a se je takoj spomnil, da se preganjalcem vsled teka preveč tresejo roke in zato ne morejo meriti. Bolje bo, da sc razkropimo,« reče zato spremljevalcem, »da bodo imeli čim slabšo tarčo. Mislim pa, da ne bodo nič več tratili krogel.« Begunci so kar moči dirjali dalje in prišli pod zavetje grmovja, ki je obdajalo rob močvirja na več ko pol milje daleč. Ko so utonili med divje grmovje, se je Mihael ozrl nazaj. Eden izmed gusarjev, mož brez puške, .je bil le še sto metrov za njim; ostali pa so bili v približno enaki razdalji od svojega vodnika. Lo Fing je zdaj malo četvorico vodil nezmotljivo. Tu in tam, kjer se je steza le preveč vila, je pot skrajšal za marsikak meter, s tem da jo je urezal kar naravnost skozi grmovje; človek, ki kraja ne bi poznal, bi na ta način seveda moral zabresti. Puhaje in sopihaje so končno dospeli do steze preko barja. Lo Fingovi spretnosti so se begunci imeli zahvaliti, da so do tod svoje preganjalce nekoliko prehiteli. Ko pa so se morali zopet držati vijugaste steze, ki je zdaj vodila skozi šope gostega ločja, zdaj zopet po planem, so pa opazili, da jim je njihov sovražnik zopet za petami in da nič več ne zaostaja. Končno so vendar prihiteli do verige. S hlastno naglico so jo potegnili iz blata in pritrdili na drevo. Lo Fing in Mihael sto že na ta način prišla preko blaia, vendar pa je Lo Fing kar mimogrede svojima rojakoma s kratkimi besedami pojasnil, kaj jima je storiti. Mihael je hotel naj gre- Lo Fing prvi. Ker je bil že prej navajen, še je z lahkoto zavihtel na verigo, za njim pa njegov prijatelj in Eh Sang, po štiri metre narazen. Tedaj, ko se je Mihael spustil na verigo, je bil sprednji preganjalec, mož brez orožja, samo še sto metrov daleč. Mihael se je v zadnjem trenutku ozrl še enkrat preko rame nazaj in spoznal, da je možakar Tatar Budžak 1 Ali se bo drznil ili za njim? To vprašanje je Mihaelu rojilo po glavi, ko se ie veriga šibila vsled nenavadne teže štirih ljudi. Komaj je noge držal nad blatom. Ako pa seda j na verigo obesi svojo težo še peti, ali ne bo morda to zanjo preveč, ali bo mogla vzdržati, ali nc bodo vsi v skrajni nevarnosti? Mihael pa se je kmalu prepričal, da Budžak ni bil povsem brez orožja, dasi res ni imel puške. Kakor hitro je prišel Tatar do roba močvirja, je začel streljati z revolverjem. Mihael je bil tedaj le kakih dvajset metrov pred njim in bi bil torej kar dobra tarča. Toda Budžak nikakor ni bil v takem stanju, da bi mogel priložnost izrabiti. Pridirjal je dve milji daleč preko utrudljivega ozemlja; zato se mu je roka tresla in dasi je postrelil vse patrone, ki so mu v avtomatičnem revolverju še ostali, ni povzročil večje škode kakor da je Mihael odnesel lahno prasko v levem stegnu. Preden je mogel svoj revolver iznova nabasati, je pa Miiiael že izginil za svojimi tovariši v grmovju na nasprotni strani. Solnce je zašlo in le zadnji rdeč' žar je osvetljeval obzorje na zahodu. 33. Veriga se pogreza! Ko so urno bežali, je imel Mihael samo eno željo, namreč j>reganjavcem uiti ter priti do prijateljev na Bantamu. Upal je, da bodo prišli preko močvirja prej, preden bo mogel Budžak in njegovi ljudje izslediti verigo; ko pa so se tako hitro pojavili na pozorišču, je pa nastalo novo vprašanje. Počakati moramo, da vidimo, kaj bodo storili, ; reče Lo Fingu, ko je v grmovju došel njega in druge tovariše. Opazujmo jih!« Vrnili se na rob barja, se skrili za pasom bičja in sključeni opazovali v žaru zahajajočega sobica, kaj bodo počeli Tatar in Kitajci, ki so zdaj tudi prišli do Ija na nasprotnem bregu tnočvare. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Franc Krcmžar.