*J i ^ Iff ? 3P pMMMHHI ■ i ■ ■M l AMSUCAN jim^ i MONBAT I I ^ Kal -——1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttftlratt $UDtttf NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI No. 20 - CLEVELAND, OHIO, FRIDAY FEBRUARY l^th 1923 LETO XXVI - VOL XXV! NovjcezNewburga Razstava čudovite slike v Slov. Nar. Doma. Pred kakimi dvajsetem* leti je prišel v Ameriko in v Newburg mladenič, takrat Se šibek in boječ. Dobil je delo in odtakrat je delal in delal. Raste! je in delal, in to je bila vsa njegova skrb. Postal je fant, fest fant. Dekleta so ga pogledovala kakor mačka klobaso na mizi, pa John Stautehar — tako mu je ime — se ni zmenil. Nobena punca mu ni mogla srce vzeti, tako dobro ga je imel zavarovanega. Kar naenkrat s6 pa začuje: "zakrament sv. zakona želita prejeti John štautehar in Mary Gnidica'. Lejte jo, presneto punco, prišla je iz starega kraja, in ko John ni dovolj pazil, pa mu je odnesla srce, in kaj je hotel, moral je iti za njim. Prišla sta v pondeljek, da se zvežeta tako tesno, da se niti eden ne drugi ne bo mogel odstraniti kam. Za priče sta se podpisala Frank Novak in Vera Turk. Svatba se je vršila v Slovenskem Nar. Domu, kamor se je zbralo vse polno ljudstva, da častfta novemu paru. Pa tudi mi želimo iskreno obilo sreče in božje rose! DruStvo Zvon je imelo prijetno zabavo in veselico zadnjo nedeljo. Mnogo naroda se je zbraloj in prav dobro so se zabavali. Društvo Slovenija pa je priredilo slično zabavo na pustni dan. Ta večer so dobro praznovali in zaključili so čas veselic. V postu ne bo veselic, ker se ne spodobi. Vendar, da pa ne bo Dom na škodi, se bodo prirejale od časa do časa dostojne, premikajoče slike. Takoj v nedeljo po Križevem potu se vrši razstava krasne slike Kristusa. Ta slika je romala že po celem svetu, in je znamenita radi luči ali svita, ki ga daje od sebe. To ni čudodelna slika, pač pa čudovita radi skrivnosti slikarja, ki je moral zmešati med barve tvarino, ki jiaje luč. Znanstveniki trdijo, da ni fosfor. Slika se bo predstavljala s kratkim govorom v nedeljo ob 8., v pondeljek in torek pa ob pol 8. Vstopnina je 25 centov, za otroke 15c. Poleg tega se pa bodo kazale tudi primerne premikajoče slike in "Dixie kvartet" ne bo pel, kakor je bilo rečeno »zadnji tedert. te pevce dobimo pozneje. Kaj ste videli Anton Va-lenčiča, kako ponosno koraka zadnje čase? Če ga vprašate, kaj je temu vzrok, vam prav gotovo ne pove. Mi pa vemo po zanesljivem ustnem sporočilu, da je temu vzrok mali Antonček, ki se menda prav dobro redi. Ča-stitamo! Družina Louis Lin-dič se veseli male Jozefine, pri družini Anton Rudič pa se je naselil tudi en nov bor-dar z imenom Anton. John I^etrič pa pravi, da je mala Rozika jako pridno dekle, in družina J os. Fortuna se veseli male Marije Antonije, dočim Andrej Blatnikov! mislijo, da je njih Anica najlep--M otrok v okolici. Vsem naše častitke. Delo na pokopališču dobi lahko več mož, ako se zglasi-jo v župnem uradu cerkve sv. Lovrenca. Mifdamo spričevala drage volje. Tako je tudi dober prostor na razpo- Uspeh kampanje. Ženske članice so pridno na delu. Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi imamo dva prav močna društva. Ladies first! Žensko društvo sv. Ane, št. 4. in moško društvo Slovenec št. 1. Tu se vrši pravi boj, kdo bo vpisal več novih članov ali članic. Med Slovencem in sv. Ano je že starodaven boj, kdo bo prvi. Včasih zmagajo "Slovenci", toda zadnje čase že dolgo časa sv. ^a zastavo nosi. Takih članic kot so "Ančke" je teško ugnati. Samo "Slovenci" jih lahko, toda morajo napeti vse sile. Pri seji dr. sv. Ane št. 4. so vpisale članice 28 novih kan-didatinj v društvo in Zvezo. "Slovenec", kje si? Da se "zgliha" število članstva pri obeh društvih obljubujejo sedaj člani pri Slovencu, da jih vpišejo prihodnjo sejo 56, torej ravno še enkrat več. Iz tega se vidi, koliko prilike je še v Clevelandu na društvenem polju. Z malim trudom in prijazno- besedo se dajQ delati čudeži. Saj šteje Cleveland nad- 30.000 naših rojakov in rojakinj, treba je le malo energije, pa jih imamo v par mesecih tisoč novih pri Zvezi. Toda priliko dobiti prvo darilo za društva, v svoti $50, imajo ravno tako najmanjša kot največja društva Zveze. Po ukrepu gl. odbora so pravila za nagrade tako narejena, da ima vsakdo priliko, velik ali majhen, kar je edino pravilno. Mala društva naj nikar ne mislijo, da jih velika društva lahko "pozobljejo". Oh, ne! Priliko imajo vsi enako! Samo potruditi se je treba" Agitatorji, ki mislijo ustanoviti nova društva, naj pomislijo, da dobijo za nagraio za ustanovitev novega društva $25. 00, poleg tega pa še posebno nagrado za vsakega člana, ki pristopi k novemu društvu. Stotine jih je na delu za pridobitev članstva. Prosta pristopnina, prost zdravnik, najboljša organizacija, obilna podpora, sloga in mir, vse to dobite pri Slovenski Dobrodelni Zvezi. —o- — Odslej bo državni pravnik zahteval za vsako osebo, pri kateri dobijo orožje, največjo kazen, od 1 do 3 let ječe v Columbusu. Vsaka milost v tem oziru bo odpravljena. Kdor hoče nositi orožje, naj dobi od policije permit, in kdor je brez permita, dobi najstrožjo kazen. — Za 3 letnega otroka je kuhala žganje Mrs. Bridget Ferry, kot se je izjavila na so4niji, ko je bila aretirana. Ker pa sodnik ni vrjel, da bi 3 letni otrok pil jakata, ki ubije celo slona,, je obsodil čudno mater na $500 kazni. , — Umrl je Rt. Rev. C. D. Williams, škof episkopalne cerkve v Detroitu, ki je bil dobro poznan v Clevelandu. * Influenca v New Yorku silno razsaja. Tekom četrtka je bilo sporočanih 1139 slučajev zdravstvenim oblastem. ) * Henry Ford je kupil ogromno steklarsko tovarno Allegheny Plate Glass Co. v Pittsburgh Rabil bo to steklarno za izdelovanje šip pri svojih avtomobilih. lago za dekle, ki bi hotelo delati hišna dela in razume vsaj malo angleščine. Tuilti so resni. Se ponovno upirajo zaveznikom v Smirni. Carigrad, 15. febr. Poroča se, da so turške oblasti v Drinopolju, (Adrianopol) zapovedale starcem, ženam in otrokom, da se umaknejo iz mesta, ker v slučaju spopada se prične boj najprvo okoli Drinopolja. Turki so prepovedali grškim trgovskim ladijam prihajati v turška pristanišča. Povelje vlade v Angori, da morajo zavezniške vojne ladije zapustiti Smirno in Ismid, je nepreklicno. Turki ne bodo poznali v teh zadevah šale. Sem pričakujejo Ismet pašo, načelnika turške mirovne delegacije v Lausanni. Ismet paša je na potu v Angoro, kjer je seclež turške vlade. V Carigradu bo konferiral z zavezniškimi komisarji. Stvari največje važnosti bodo sledile tem pogovorom. Poroča se, da je pristanišče Smirna popolnoma podminirano. Turki so položili mine daleč ven iz pristanišča. Turške oblasti v Angori nestrpno, poročajo prihoda Ismet paše, pa tudi Kemal paše, turškega zmogavalca nad Grki. Kot se poroča, se je Kemal paša pred kratkim poročil, in se ne briga nič za armado, pač pa le za družinske razmere, v francoskih" krogih se trdi, da Turki ne mislijo resno z grožnjami proti zaveznikom, vendar Angleži niso tega mnenja. -o- — Rev. John Miklavčič nam naznanja svoj naslov, ako mu želi kdo njegovih prif&te-ljev pisati. Naslov je: Rev. John Miklavčič, 424 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Ob-jednem pozdravlja vse svoje prijatelje. — Stariši otrok, ki pošiljajo svoje sinove in hčere v šo- j lo sv. Vida, se opozarjajo, da j naročijo svojim otrokom, dal naj korakajo preko ulice sa-' mo na E. 62. cesti in St. Clair ave. Tam je nastavljen policist, ki pazi na otroke, da pridejo varno preko ulice. Ako otroci kjerkoli drugje korakajo preko ulict, riskirajo pri tem svoje življenje. — Policisti, ki so nekdaj služili v West Parku, in so bili potem prestavljeni v Cleveland, in ki delajo ponoči, sedaj niti domov / ne morejo ponoči, ko so službe gotovi. Nočna policijska služba preneha ob 2. zjutraj, zadnja kara iz Clevelanda v West Park pa gre ob 1. uri zjutraj, prihodnja pa ob 5.30. Tako morajo čakati do pol šeste u-re, predno morejo domov. Pritožili so se pri direktorju javne varnosti. — V četrtek bi se morala pričeti sodnja obravnava proti Henry D. Burns, ki je obtožen, da je v noči 24. oktobra lanskega leta v gozdu blizu Painesville pobil svojo Ženo z revolverjem na tla, nakar jo je zakopal še Živo v 18 palcev globoko jamo. Obravnava pa se ni pričela, ker je vsa družina državnega pravnika zbolela, Obravnava se bo vršila v Painesville. Burns zanika vsako krivdo. — 15 centov več na uro zahtevajo uslužbenci cestne železnice. Najvišja plača bi bi* la 70 centov na uro, dočim je sedaj 15 centov. — Elliot E. Stearns, 2133 St. James Parkway, je bil imenovan za belgijskega kon zula v Clevelandu. Blizard na zapadu ■ »■» Mnogo oseb ubitih po raznih državah. V sredo in četrtek smo imeli v Clevelandu pravi blizard, sedaj proti koncu zime, ki je bila sicer letos še precej usmiljena. Toda kar smo imeli v Clevelandu še ni senca proti onemu, kar so imeli v zapadnih državah. Michigan in Illinois so najbolj trpeli. Mnogo vlakov je bilo odpovedanih, drugi so zastali na potu, nekateri imajo do 10 ur zamude. Ves promet na jezeru ustavljen. Tudi po vzhodu ni boljše. Promet na cestnih železnicah jc marsikje ustavljen radi silnih sneženih žametov. Seveda je tudi Cleveland dobil svoj del. Za danes se prerokuje boljše vreme, vsaj tistega ostrega vetra, pri katerem klopočejo kosti v truplu, ne bo več. Veter je pihdl v sredo in četrtek z brzino 60 milj na uro. Toplomer je kazal dalj časa 4 stopinje nad ničlo, kar pomeni najbolj mrzli dan v Clevelandu to zimo, in tudi lansko leto ni bil noben dan tako. mrzel. Po mestu je bilo vse polno nesreč. Klobukov je šlo precej po zraku, katerih lastniki niso več dobili. Opeka in zid, ki je padal z raznih poslopij je prizadjalo mnogo poškodb pasantom na ulTčah Zastava na vrhu glavne pošte v mestu je bila raztrgana na drobne kose od viharja. Ostal je samo drog. O smrti šolske sestre pa, ki je bila v blizar-du ubita od avtomobila, poročamo na drugem mestu. -o- — Ko-je šolska sestra Olym-pia iz šole slovaške cerkve sv. Andreja na 5137 Superior ave. v sredo popoldne peljala šolske otroke preko ulice, da jih brani pred avto- i mobili, je bila sama zadeta od I nekega avtomobilista, ki je podrl šolsko sestro na tla. Dasi je avtomobil zavozil skoro v sredo otrok, pa ni bil od otrok nihče ranjen. Ime voznika je Anton Vizic, 1183 E. eoth St. Podal se je sam na' policijsko postajo. Sestro so odpeljali v bolnišnico, kjer je pa tri ure pozneje umrla. Delovala je dvajset let v katoliških šolah. Nesreča se je pripetila, ko je vladal v mestu velik blizard in je bilo tudi avtomobilistom teš-ko razločevati osebe na cesti. . — Charles Habig, ki je u-moril v Clevelandu policista Dyke, je kmalu po polnoči v petek, 16. febr. moral za svoj zločin umreti na električnem stolu. Do zadnjega je upal, da ga governer Donahey po-milosti, toda zaman. Umr! je mirno, še vedno zatrjujoč, da on ni umoril policista. — Državna postavodaja je sprejela postavo, da mora vsaka oseba, 18 let ali več stara, dobiti licenco, ki velja 50c. ako hoče loviti ribe. — člani društev št. 5. in 12 Slovenske Dobrodelne Zveze se opozarjajo, da se pol-noštevilno udeležijo svojih sej v nedeljo. Na sejo pridejo glavni odborniki, ki bodo imeti poučne in zanimive govore o napredku pri Zvezi. * Ker je newyorlki javni knjižnici grozil polom, so se oglasili trije milijonarji in darovali $6.000.000. Rockefeller $3.000.000, Payne $2 TOO.OOO in Harkness $1.000 100. Javna knjižnica ima se-/ai zasipu ran obstanek. Kaj je rozinovec? Svet še prej ni videl takega stropa. V Clevelandu imajo sedaj na dnevnem redu štetje kotličkov. Neki reporter jih je naštel nekaj okoli 10.000. Če je obiskal vsako hišo, tega še ne ve. Dejstvo pa je, da se danes kuha v Clevelandu žganje kot nikdar prej. Ni detektivov, policistov niti konštablerjev dovolj, da bi zaprli vse, ki kuhajo žganje. Sodnik Terrell, ki sodi na mestni sodniji od,4. jan. naprej grešnike prohibicije, se je izjavil, da je imel tekom 45 c^ni pred seboj nad 500 oseb, ki so kuhale žganje. Včasih so vladni uradniki skušali preprečiti import^ra-nje žganja iz Canade in od drugod. Danes so pa prepričani, da ljudem veliko več dobrega naredijo, ako uničijo kuhanje žganja doma. Žganje, ki se importira, je vsaj brez strupa, dočim ima doma kuhano žganje, v največ slučajih, v sebi strup, kot ga niso znali izdelovati v srednjem veku niti največji mešalci strupov. Tako trdijo vladni kemisti. Dr. A. P. Hammond, county koroner, pravi, da ima f doma kuhano žganje sledeči upljiv na človeško telo: "To žganje povzroča paralizo, ohromelost živčnega sistema,-možgani se polagoma vnemajo, želodec se skrči, prcbavljalni organi otrpnejo. Razne notranje bolesti se začnejo polagoma razvijati. Koža postaja zeleno-rdeča, včasih višnjeve barve, vid polagoma zgublja svojo moč, telesni udje odpovedo službo, in konečno, po silnem trplenju, podleže človek temu strupu." Tudi človek, ki je vajen dobremu j žganju, postane žrtev strupov v rozinovcu, dasi se ustavlja nekoliko dalj časa. Toda kljub temu svarilu pa javlja policija,, fc se pijanost množi, in da so leta 1922 aretirali za 300 procentov več oseb radi pijanosti kot prej. 72 oseb je umrlo v Clevelandu lansko leto radi roziriov-ca, 11 že letos januarija in 5 februarija. Po Ameriki umrje na tisoče oseb letno radi tega strupa. Policijski načelnik Graui je dejal, da ne more razumeti, kaj pijejo pijanci danes. Vsak, katerega are-stajo, pravi, da je spil en sam požirek, pa je bil pijan. Policijski načelnik Graul je rekel, da so ljudje včasih po dva ali tri spili, pa nič čutili. Predno je bila prohibicija upeljana, so aretirali v Clevelandu od 5 do 8 tisoč oseb na leto. Sedaj pa, v letih prohibicije je aretiranih nad 16. 000 oseb na leto. Kdor hoče videti, v kakšnem blatu in nesnagi se kuha žganje, naj obišče policijsko sodnijo ali zvezine sodnje prostore. Tu bo videl kotličke, da se mu bo želodec obrnil. In to ljudje danes pijejo v dobi prohibicije. Mestni kemist dr. Knapp se je izjavil, da doma pridelano vino je dobro in ne škoduje zdravju, toda rozinovec — Bog nas obvari: o — Klujb hudi zimi in neprijetnih cest na je vendar le toliko aviomobilistov zunaj na ulicah, da jih dobi policija po 60 do 80 na dan, katere aretira radi nepravilne vožnje. — Avtomobilisti, ki nimajo te 1923 licenčne številke, bodo odslej aretirani. Stavka krojačev. Unijski krojači zahtevajo zvečano plačo. Krojači grozijo s štrajkom v Clevelandu, ako ne dobijo do 1. marca povišanih plač za 10 procentov. 1200 krojačev je v uniji. Kot trdi unija krojačev se je plača krojačem zmanjševala zadnjih 18 mesecev, tako da se je zmanjšala za trideset procentov. V očigled draginje pa je potrebno sedaj, da se plače zvišajo. Krojaška unija trdi, da ne zahteva dosti, in da je popolnoma pravično, da mojstri dovolijo zvišanje plače, ker se lahko pripeti, da bodejo pozneje krojači zahtevali več, ako kompanije sedaj ne ugodijo tej zahtevi. Mojstri pa trdijo, da krojaška industrija v Clevelandu nikakor ne more dovoliti zvišan i h plač, ako hoče konkurirati s cenami in delom v drugih mestih, kjer so manjše plače. Philip Fran-kel, zastopnik krojaških kompanij in mojstrov v Clevelandu, se je izjavil: "Mi bi z veseljem povečali plače, ako bi mogli. Toda to je nemogoče, in krojači bodejo pač morali štrajkatl, ako ne-čejo delati za sedajne plače. V drugih velikih centrih krojaštva imajo krojači manjše plače kot v Clevelandu." Krojaška unija je sklenila, da krojačt gOtoVcrzaštrajka-jo 1. marca, ako dotedaj kompanije ne ugode njih zahtevam. ———^o..... — V nedeljo, 18. febr. imajo člani S. N. Čitalnice svoj čajni večer. Ob tej priliki se tudi izžreba zlata ura z verižico. Prosi se člane, ki imajo še srečke, da jih vrnejo knjižničarju. | — Začetek postne dobe se je pričel po vseh katoliških cerkvah v sredo, pepelnično sredo. V stolnici bo vsako opoldne maša tekom postnega časa. To je pripravno za one, ki delajo v uradih v mestu in imajo opoldne eno uro prosto. V četrtek je imel škof Rt. Rev. Schrembs slovesno sv. mašo zadušnico za ranj-kim škofom Farrelyem, 12. februarija je preteklo dve leti, odkar je umrl Rt. Rev. Farrelly. — Sodnik Terrell nekoliko prehitro sodi. V treh minutah je v sredo obsodil 12 pijancev. Vseh dvanajst je dal postaviti pred sebe v vrsto. "Ali ste pijani?" jih je vprašal. In zbor je odgovoril enoglasno: "Yes, sir!" Terrell je jiato naložil vsakomu $10 kazni, in ker nihče denarja ni imel, so šli v zapore. Vse skupaj je vzelo tri minute! — V Glenville bolnišnici se nahaja 23 letni Louis Milik, 14415 Thames ave. Zdravniki pravijo, da teško da bi bilo kaj z njim. Kot se je dognalo, je na svojem domu spil štiri unče solne kisline. Ali se je hotel umoriti ali je storil ne-vedoma, se še ni dognalo. — 8000 oseb se je udeležilo ogromnega plesa v mestnem avditoriju v sredo večer. Bil je ples za maske. Darila, vredna skoro $2000 so se razda-la. — Eugene Debs, socialistični vodja, se je zahvalil vodstvu City kluba za prijaznost in izjavil, da ne bo govoril pred klubom. — Zdravniki svetujejo, da sedaj, ko razsaja influenca, naj si ljudje ne podajejo rok. S tem se prenaša mnogo in- flit^nr** Dolgovi Evrope. Ameriška vlada je začela tirjati. Washington, 14. febr. V vladnih krogih se naznanja, da bo ameriška vlada v kratkem poslala na vse države, ki dolgujejo Zjedinjenim državam denar, poziv, nai v najkrajšem času izjavijo, kaj mislijo glede teh^dolgov, kako dolgo še mislijo odlašati, in kdaj pri^e čas, ko začnejo redno plačevati obresti in plačila na dolg. Vse te drža-ve-dolžnice se bodo pozvale, da začnejo nemudoma s pogajanji z ameriško vlado glede odplačila dolga. Dovolilo se bo vsaki državi dovolj primernega časa, da poravnajo, kar je treba poravnati. Ako se evropske države, ki dolgu* jejo Ameriki, ne bodo zmenile za ta poziv, tedaj namerava ameriška vlada sama predložiti svoje pogoje za odplačilo dolgov. Ameriška vlada se nikakor ne šali s temi grožnjami ter bo na vsak način zahtevala konečne odločitve. Edina angleška vlada ima sedaj dobro narejeno pogodbo z'Ameriko glede odplačevanja. Nobena druga evropska država pa se niti ne zmeni, da bi kaj naredila v tem pogledu. Mnogo držav ni plačalo niti enega centa obresti na dolg. Zjedinjenim državam je tega dovolj ter ne bodo več Čakali, v očigled dejstva, da Evropa silno potroši za vojaštvo, dočim nima denarja za odplačilo dolgov. -o- * Policija v Springfield, O. je napadla glavni stan Ku Klux Klana in zaplenila vse knjige in listine. Iz zapisnikov se vidi, da so spadali k Ku Kluxom razni mestni in šolski uradniki. — Motorman John Kepper, 65 let star, je v sredo mahoma umrl, ko je vozil ulično karo na Prospect ave. blizu 40. ceste. Zadela ga je kap. — Električne račune lahko vsak čas plačate v našem uradu. — Dekleta, ki delajo v tovarnah in delavnicah so izpostavljena večjim nevarnostim kot dekleta, ki so zapo-sljene v uradih, kot trdijo rekordi Zveze za varstvo deklet. — Plinova družba je zavrnila cene plina, kakor jih je predlagala mestna zbornica. — Sladkor se je jako podražil v ceni. — Letos se bo vršilo v Clevelandu 162 različnih konvencij. Nad 100.000 delegatov se pričakuje. GENERALNI ŠTRAJK PREMOGARJEV. Pariz, 15. febr. Francoska zveza premogarjev je sklenila sklicati generalni štrajk premogarjev, ki se naj začne v petek, 16. febr. V manifestu, ki ga je izdala premo-garska organizacija se trdi, da so lastniki premogovnikov s svojim molkom dokazali, da se ne zmenijo za svoje obljube po boljši plači in se ne brigajo za "podzemeljske sužnje . Vlada je prepričana, da je bil Strajk nahuj-skan od radikalnih voditeljev, ki hočejo na ta način pomagati nemškim delavcem. Ako se štrajk uresniči, bo Francija občutno trpek na pomanjkanju premoga, ker ga niti iz zasedene zemlje v Nemčiji ne more dobivati. I AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). ISSUED MONPAT, WMDN1BDAT AND IB1DAT ■ffTT ' 11 r ' " T1" • '' 'J m'|L " """ " ' ' ' '' *" NAROČNINA i Za Ameriko - - - 94.00 I Za Cleveland po poM IS. Za Evropo - - - • $6.50 | Posamezna številka - Se —. ■ . , . ..... I.I ... ....... - ■■"'- - 1 n'- Vae pisinn, dopld i« denar »aj m MUlf ■f/A.-iik. D«««^«'* •11« Sl Clair Ar*. N.I. CWvelan4 Okle. Tel. Princeton lit, Randolph Tfl JAMES DEBEVBC, Pm>Hshec,__LOUIS J. PIRC, Editor Read br 26.00« Witw>im hi tke City of Cleveland and •l»ewh«r«. Advertising rate« an rajne*. Anwrteen to aptrit Foreign In langnaga only Entered as second elm mattar January 5th. 1001», at the post offica at Cleveland, Ohio under the At af Man* Jrd, 1870.__ No. 20. Fri. Febr. 16th 1023 Kaj bo z naravnim plinom. Ljudje, ki ne živijo v državi Ohio, malo vedo kolikšne koristi in dobrote je naravni plin za ogromno mesto kot je Cleveland. Za primeroma malo svoto ima srednje velika družina po zimi vso gorkoto, luč in kurjavo, toplo vodo ob vsakem Času, in vse to z naravnim plinom. Povprečni stroški za naravni plin v Clevelandu, tekom zimskih mesecev so $4.00 en mesec. In da se ti stroški zvišajo clevelandskim družinam, zato se vrši sedaj boj v Clevelandu. Mestna zbornica je predložila kompaniji, ki skrbi za naravni plin v Clevelandu načrt, lestvico, po kateri naj bi se naravni plin plačeval v bodoče. Ta načrt je predložen radi lepšega. Ninče ne vrjame, da ga bo plinova kompanija sprejela. Kompanija ima svoj lastni načrt in zahteva, da ga mesto potrdi, ker ima dobre vzroke za to. Mestna zbornica bo poslala svoj predlog županu, toda župan bo vetiral predlog, nakar ga bo zbornica ponovno sprejela, in postava bo. V vsem skupaj je še precej politike. Eno je pa gotovo, naj se potrdi kompanijski načrt ali pa načrt mestne zbornice, konečno besedo bodo imeli državljani. Medtem pa kompanija trdi, da če se ne naredi pogodba do 1. maja, 1923, da bo zaprla plin v Clevelandu ravno na 1. maja dan, ker ima pravico za to, dano od vrhovne sodnije države Ohio. Tak je položaj naravnega plina danes. Če se razmere ne očistijo takoj, preti Clevelandu jako, veliko sitnosti in akutno trplenje. Toda pomaga se lahko. Med načrtom, kakor ga je predložila mestna zbornica in med načrtom, predloženim od kompanije, se prav lahko najde srednja pot, ki vodi do sprave. Cas je kratek, zato je pa treba hiteti. Pri tem ni treba igrati nobene politike. Plin je življensko vprašanje v Clevelandu. Pomisliti je treba, da ima danes v mestu 225.000 družin peči za kuhanje na plin. Ako kompanija v resnici zapre plin 1. maja, pomislite, da ljudje bodejo morali vseeno kuhati — in ker plina ne bo, bo treba nove peči na premog ali petrolej. In kupiti 225.000 novih peči, to je tudi za Cleveland ogromna svota. Councilmani so opravičeni zavreči kompanijsko pogodbo. Kar tako diktirati cene od strani kompanije seveda ne gre. Ker konečno kompanija prinese na dan še tako nesramne zahteve, in če nikogar ni, ki bi se po robu postavil, postanejo o4jemaIci sužnji kompanije. Posamezni councilmani so mnogo poizvedovali v svojih vardah kaj misli narod o novih plinovih cenah. In večina ljudskega mnenja je, da raje pustijo, da kompanija vzame plinove cevi iz mesta kot da bi plačevali pretirane svote za plin. V očigled tega so councilmani opravičeni, da iščejo boljših cen od kompanije. Seveda, nihče danes ne ve za gotovo, ali je grožnja kompanije, da odpravi naravni plin iz Clevelanda, resnir fina ali je navaden bluff. Pobrati plinove cevi in metre iz mesta kot je Cleveland niso mačkine solze. Kompanijo bi veljalo milijone, ako bi hotela to storiti. Kajti razkopati bi morala vse ceste, in potem, ko jih je razkopala, bi jih morala na novo tlakati, in kaj to pomeni, vedo posebno hišni gospodarji, kadar morajo davek plačevati za tlakanje. Kompanija bi poleg tega zgubila do deset milijonov letnih dohodkov, katere sedaj plačujejo Clevelandčani za plin. Kje naj dobi nadomestilo za te dohodke? Kompanija tudi ni toliko brez uma, da bi pustila milijone in potrošila mili- < jone za nič. Toda pravico ima zapreti plin, in nihče ji ne more ubraniti. Toda, tega nihče ne ve. Le enajst tednov je še do prvega maja. In v tem času se mora nekaj zgoditi. Čas beži. Mestna zbornica ne dela prav, ako zavlačuje stvar. Kompanija ima jasne predloge, ravno tako mestna zbornica. Treba je skupaj priti in konečno odločiti. Žal, da naš župan, ki ima sicer svoj dobri nos i v vsaki stvari, o naravnem plinu neče ničesar slišati, kot bi imel zavezane roke pri tem. Prevzeti neče niti najmanjše i odgovornosti, da bi pomagal urediti vprašanje naravnega plina, ki je tolike važnosti za ves Cleveland. On že ve, zakaj tako dela. Treba je le pomisliti, da tekoni enajstih tednov pride I odločitev, in državljani pričakujejo, da bo tako mestna zbornica naredila svojo dolžnost napram občinstvu, kot mora tudi kompanija priznati, da naravni plin ni samo za to, da kompanija vleče dobre dobičke iz njega, pač pa da i postreže z njim javnosti na način, da bo vsakdo zadovoljen. In to se prav lahko zgodi. KOKOT. (Iz zbirke "Kokosil rod".) Josip Ribičič: Kokot je bil petelin, da malo takih. Kokoši so ga imenovale Čudaka, mlajšemu rodu pa je bil prevzeten trinog. Ali vkljub temu in morda celo samo zaradi tega je med svojim rodom zavzemal mesto, ki je bilo svoje posebne vrste: Kokot je bil poglavar in sodrtik svojega rodu. Kdo ga je povzdignil na to preva-žno in odgovorno mesto, ni vedel nihče. — Starejše kokoši so trdile, da je prišlo samo po sebi: "Nekega jutra je I sedel na prevzvišenem mestu in tam obsedel". Mlajši rod | pa je zagotavljal, da ni bilo pred Kokotom ne poglavar- ja, ne sodnika v„ kokošjem rodu, da si je stari petelin to sam izmislil sebi v zabavo in dobiček. A vse to so bila sama domnevanja, za katera se Kokot ni brigal. Mimo je stal v kakem soln-čnem kotu na dvorišču ter oblastno gledal nekam predse. Težki greben mu je visel Čez desno oko in zakrival polovico kljuna. Z levim očesom pa je napol mižal. Nikdo v njegovi bližini ni mogel z gotovostjo določiti, kam mu je uprt pogled. Le to je bilo splošno znano, da je ni bilo stvari, ki bi je ne bil opazil, da ga ni bilo dogodka, ki bi ga ne poznal. In vsak dogo« dek je znal izkoristiti zase. Tudi prooških zmožnosti so mu prisojali: "Ne samo, kar se ima danes zgoditi, tudi kar nam prinese jutrišnji dan, mu je znano," so kokodaj-' skale starejše kokoši. Kokot ni ne pritrjeval, ne ) zanikaval. Živel je dalje svo-. je nemoteno in posebno živ-[ ljenje, kar Je vzbujalo spoštovanje pri starejših, pri !" mlajšem rodu pa srd in jezo. Najsrditejši izmed teh so raznašali govorice, da ne po-' zna Kokot ne ljubezni, ne ; usmiljenja, da živi od dneva v noč brezčutno in brezko-l ristno. | Stara, mršava kokoš, ki se je rada družila z mladino, je nekoč pripovedovala petelin-Čkom, da je Čula Kokota doslej samo enkrat zakikirikati. To da je bilo tistikrat, ko so poklali vse peteline in je ostal sam izmed moškega kokošje-' ga rodu. Neka druga stara putka je pripovedovala sledečo do-godbo in potrdila njeno resničnost s prisego: Kokot je nekega jutra stal ob sosedovem plotu. Bilo je Še zgodaj in solnce je komaj premagalo megle, ki so se krčevito držale polj in vznožij hribov. Kakor bi jih kdo podil, so se pognale kokoši in piščeta in pestri petelinčki iz kokoš-njaka in se nenadoma ustavili koncem dvorišča, kakor bi hoteli začudeno premisliti, zakaj so pravzaprav tekli. Že so začeli grebsti in iskati hrane, ko se zgodi nekaj, česar ni nihče pričakoval. Ob plotu se začuje močno prhu-tanje in kakor bi trenil je stal na plotu veliki sosedov petelin. Ponosno se je razkošatil in njegovo perje se je svetilo v jutranjem solncu kakor čisto zlato. Zaprhutal je in izzivalno zakirikal. Ta bojni klic je bil tako silen, da so obstali vsi kakor okameneli. i Vsem je bilo, da se sedaj mo- < ra zgoditi nekaj hudega, gro- I znega. Ves rod je uprl oči v < svojega poglavarja in čakal, j A poglavar je ostal miren ! in se ni genil. Zdelo se je, da ni bil niti zapazil tujega pete- 1 lina. To je najbrže spoznal tudi sosedov petelin, kajti 1 razburjeno je prestopical na 1 plotu in daleč naprej je izte- i goval jsvoj košati vrat. Nena- 1 doma se je odloČil. Oko se 1 mu je zaiskrilo, krila so mu 1 mogočno zaprhutala in zakikirikal je jasno in izzivajoče, i da je odmevalo do gozda. 1 Nato je razkačeno zletel s plota naravnost pred starega ! petelina. Z napetimi mišfca-mi in drsajoč z desno perotjo i po tleh je parkrat obšel poglavarja in končno začuden obstal pred njim: "Torej nočeš?" i Komaj vidno je Kokot dvignil glavo: | "Česa nočem?" i "Poizkusiti se z menoj?' < "Zakaj bi se moral poizkušati s teboj?" ( "Taka je vendar navada i med petelini." i "Res?" "No, sedaj veš." In sosedov petelin je zakikirikal in čakal. A ni dočakal. Kokot je mirno stal na svojem mestu in se ni ganil. "Torej res nočeš?" se je i razhudil tujec. t "Nočem," je mirno odgo- S voril Kokot in si s kljunom < očistil prah s perja na goši. i "Tedaj te proglasim za , strahopetca," je zavpil sose- i dov petelin. "Proglasi!" se je nasmeh- 1 nil Kokot. i "In tu ostanem v tvojem i kraljestvu," je nadaljeval 1 vsiljivec in se razkoračil. i "Dvorišče je dovolj veliko, i v kokošnjaku dovolj prosto- i ra — ostani!" je odgovoril i Kokot in zazehal. i "Ne vem, kakšen bi bil ko- 1 noc, da ni prišla hišna gospodinja in zapodila vsiljivca zo- i pet čez plot. Prav lepo ni bi- t lo gledati, kako jo je pobrisal i izzivač zopet čez plot. Od te- i daj se ne prikaže več na plo- i tu. Rečem vam, naš poglavar s se ni še nikoli umaknil niko- | m ur, niti gospodinji ne," je i sklenila stara putka svojo po* 1 v»et i : JteMftE i, dvojno tnflfenje o Kokotu. - Medtem, ko so nekateri menili, da je Kokot velik mo-b drijan, so trdili drugi, da se i- je bil le oblekel v oblačilo mo- - drijana zato, da skrije svojo - strahopetno nrav. •i A bodi kakor hoče, v enem ». so si bili vsi edini: Kokot je 3 bil pravičen sodnik svojemu - rodu! Mirno je'poslušal tož-| s bo in obrambo in razsodil:' i "Ta in ta je kriv in mora za - kazen dati temu in temu to j in ono, pravici pa toliko in to- 5 liko zrn žita"; ^Obsojenec je ; moral ubogati, se spraviti s - sovražnikovi in prinesti do- - ločeno število zrn žita na ol-. tar pravice, to je: pred po-> glavarja, ki je zrna mirno 1 spravil v svojo golšo, med--' tem ko mu je obsojenec pripovedoval, kako je izvršil : ostalo naloženo mu kazen. - Kdor pozna prepirljivi ko- - košji rod, si lahko misli, da je imel Kokot veliko dela in [ njegova pravica veliko do- : ! hodkov. i A glavno je, da so se malo-! pridrfeži kaznovali in da se red in mir nista kršila. Vsi dnevni prepiri so bili zvečer ] » poravnani in v kokošnjaku 1 i je vladala ponoči sloga. 11 Star pregovor pravi, da ni : na svetu ničesar včenega. Tu- i di v kokošjem rodu so spo- * znali to resnico. j i Na jesen, ko so dorastla I piščeta v dekleta in mladeni- 1 če, se je zgodilo, da se je pri-!! kradel od nekod majhen pe- 1 telinček na dvorišče. Nihče, niti sam qi vedel, kje se je bil izlegel. Ko so prišli doma- \ či petelinčki prosit Kokota, i da jim dovoli zapoditi vsiljiv-,1 ca, je glavar odkimal in dolo- 1 čil: i "Ako je brezdomovinec, 1 naj ostane med nami, dvori- J c šče je veliko, hrana na njem < dovoljna in tudi v kokošnja- c ku se bo našel prostorček, j Čim več nas bo, tem več bo i pridnih kljunov in tem več skupnih koristi!" 1 In pri tem je ostalo. Pete- t linček, ki je prejel ime 1 "Krik", ker je nekako čudno p kričeče kikirikal, se je kma- r lu udomačil in se privadil s novemu domu. Tovariši in r ves kokošji rod so ga vzljubi- V li, ker je imel čudne, nena- s vadne domiselke. p Še na pol v otroški dobi je s nekega dne stopil pred gla- c varja in dejal: t "Prosim te, dovoli mi, da c se oženim." v Kokot se je komaj vidno c nasmehnil: p "Tako?" "Da," se je razkoračil Krik. "Onale mala grahasta pitka mi je posebno všeč." "Tako. všeč ti je?" je od- s govoril Kokot. "Torej si jo č zapomni, ko dorasteš, ti jo \ dam." k "Ali jaz sem se fako nava- r dil njene tovarišije, da ne F morem živeti brez nje," se je r razburil petelinček. t Konec prihodnji.. d ii SKRIVNOSTI MORSKIH I GLOBIN. h * i. Valovite vodne množine k svetovnega morja pokrivajo d.ve tretjini zemeljske površine in zapirajo človeškemu očesu pogled v skrivnostne morske globine. Vendar človeka ne ovirajo divji viharji na morju, da prodre in raziskuje ogromne morske globine, kajti viharji se poležejo že v gornji vodnih plasteh in že v globini nad 100 metrov vlada večni mir. Strašna tema, ki objame človeka že v razmeroma neznatni globoči-ni, in ogromni pritisk neizmerne vodne množine onemogoča raziskovalcu osvojitev morskih globin. Zato je človeški duh moral izumiti priprave, ki — dotikajoč se morakih tal — pri« našajo znanosti to, kar je človeku samemu popolnoma nemogoče. Že v 18. stoletju so bili raziskovalcu na razpolago važni podatki, a šele nepričakovani razvoj tehnike v drugi polovici 10. stoletja je ustvaril instrumente, ki Influenca napade ljudi nanagtoma. Težak mraz, bolečine v glavi, hrbtu in rebrih, v muskulaturi, mrzlica in splo&na slabost ao znaki te bolezni. Kaj je za storiti? Ostanite v postelji ali vsaj doma, dokler traja bolezen in vzemite SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO. Ravnajte se po navodilu na paketu. Cena dOc. Dihalni organi so skoro vedno prizadeti in je pametno imeti doma pri rokah SEVEROV BALZAN ZA KAŠELJ Cena 25c in 50c. Grlo večkrat boli, toda olajftava pride kadar se rabi SEVEROV AOTgEPSOt in ae i njim ispira grlo ali no«, s čimur ae očisti votlino klic. Cena 35c. Zgornja zdravila se naprodaj v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severove" in ne vzemite drugih. V. F. SEVERA CO., .... CEDAR RAPIDS, IOWA so raziskovalcu morskih globin omogočili reševanje težavnih nalog.^Vršto velikih gerjeva ekspedicija, kateri so kmalu potem sledile at-I lantska Planktonova ekspe- 1 dicija ter ekspedicija Baldi-vija in nemška južnopolarna ekspedicija, ki so vse dosegle 1 nepričakovane uspehe. ! Tako nam je danes znano, da znaša največja morska globina 9780 metrov, in sicer vzhodno od filipinskih otokov, torej približno 1000 metrov več kakor višina Mount Everesta, najvišje go-' re na svetu. Večni mir vlada v neizmernih stoječih vodnih množinah, katere nimajo mogočne moči tekočih voda, in njih strahoto povečata še tema in mrtvilo. Raziskovalce je iznenadila nizka temperatura v morskih globinah, ker se je domnevalo, da se, kakor v suhi zemlji, ob rastoči globini zvišuje tudi . temperatura. Raziskavanja v ekvatori-jalnih pokrajinah so ob gotovih časih ugotovila nižje temperature kakor v polarnih krajih. Dognalo se je, da po-I ganja v oceanu bujnejše rastlinsko in živalsko življenje tam, kjer se meša mrzla, a hrani bogatejša voda polarnih pokrajin ali morskih glo-bočin z gorkejšo, a sterilno vodo tropičnega morja. Tam j so tudi velike ribolovske pokrajine svetovnega morja. -o _ i: Zvišanje telefonskih taks. Z 20 jan. so stopile v veljavo naslednje telefonske takse: V prvi coni do 100 km razdalje, 10 dinarjev za triminutni razgovor; v drugi coni, od 100 do 200 km razdalje, 15 i( dinarjev; v tretji coni, od i 200 do 400 km razdalje, 20 j dinarjev; v četrti coni, nad j jev. Zvišanje znaša povpre-| čno 20 odstotkov. ' Splošna stavka v Brodu. V Slavonskem Brodu je izbruhnila splošna stavka delavstva v vseh industrijskih podjetjih. Stavkujoči so priredili velik sprevod po mestu, nakar se je vršil protestni zbor proti odpustu stav-kujočega delavstva v vagon-ski tvornici. Kakor znano, so pred enim mesecem v brod-ski vagonski tvornici 'stop'li delavci v stavko, nakar jih je uprava vse odpustila in sedaj tovarna počiva. V mestu vlatfa sicer popoln mir, vendar pa je bila za vsak slučaj posadka močno ojačena. -o- Kdo dela žensko modo? Čim je smela ženska postati igralka, se je moda začela ravnati po okusu igralk. Vsaj to je gotovo, da so igralke od nekdaj prinašale vedno nove poteze v modo. V Parizu, na Dunaju 1. dr. uporabljajo najlepše, igralke za tkz. mannequin, t. j. za modele, ki oblačijo nove toalete in jih razkazujejo javnosti. Igralke so bile vedno prvo-boriteljice mode. Ena prvih je bila lepa Molierova žena. ki je leta 1673 kot "Ciroe" - priftla z vlefiko na oder in s . te?i uvedla vleCko v^aodo. kratkem modercu in v krat- ■ kem nabranem krilu; s tem • je ustvarila tkzv. "Adrienne" i modo, ki je bila začetnica ro-' koko-mode; tej pa je sledila moda z obroči. Pred franco-, sko revolucijo so vladale v t modi igralke pariških gleda-' lišč, Saint Val. Contat i. dr. i Leta 1761 je vodila modo su- ► breta Mme. Favart, ki je izu-i mila damski negliže, ki je - bil model pol sotletja. Tako i je bilo vse doslej, zlasti na • Francoskem. Nemške igraj- ► ke so si priborile težje vpliv , v modi. Leta 1794 so se ber-! linski kritiki škandalizirali, ■ da si je upala igralka Barani- ■ us nastopiti z golimi rokami. , "Ona žali nravnost, da, vzbu- ■ ja stud!" so pisali, ker je ■ imela gole roke do ramen. Leto dni pa so bile vse dame brez rokavov! Gledališki kostim in modna toaleta sta o-i stala poslej vedno ozko zve-f zana. Igralke, seveda ne vse, a mnoge, imajo okus in po-' gum, svoj okus uveljaviti.1 Lepe so rade vse, celo naj-; starejše, morda baš najsta-! rejše najbolj. Posnemati pa | jih sme modna dama le zelo! previdno. i C^aro V JUGOSLAVIJO 9 DNI Plovbe vsak torek na enem teh morskih velikanov. AQIJITANIA 45.647 ton MAURETANIA 30.704 ton' BERENGARIA 52.022 ton RazkoSne kabine 3. razreda s posteljami za 2, 4, 6 oseb. Krasna obed-nica, kadilnica in počivalnica. Pokrit promenadni krov. Krasna hrana. Domač komfort. Nič skrbi. Cunard money ordri plačljivi v Jugoslaviji hitro, varno, zanesljivo, j Za tikete in druge informacije ae oglasite pri najbližjem agentu v va-iem mestu. ( f.m.) Priporočam se za izvriitev vseh plumberskih del. Garantirano trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje. • Nick Davidovih, SLOVENSKI PLUMBER Trgovina: 15804 Waterloo Rd. Bus. Tel. Eddy 7122. Stanovanje 15803-5 Parkgrove a. , Res. Tel. Eddy 9157-R. (f) Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je WJL DRUG COMPANY , JOHN KOMIN, lekarnar ( Mi imamo najboljša do- ] mača zdravila s točno postrežbo. St. Clair-av. in Addison Rd i ^■■■■■■MBa^ T" i i I I i. i i, - ROYAL MAIL i^uSU/ * POt#in čiste kabine ia vse. Veliki, prostorni, hitri parniki, oJSVna* orca ORBITA OHIO Sprejemajo se potniki tz vseh evropskih drfav. Pošljite po knjižico. Za podrobnosti ae oglaaite pri Royal Mail Steam Packet Company Sanderson A Son. Ine. Agenti. 26 Broadway, New York. 117 w. Washington St., Chicago all lokalni agenti. <£?.) f ■ i _ i i - : iiiiiimummnuTTTTr Motor S Oblah, [ »206 SUPERIOR AVB. \ ! PRVA SLOVENSKA PLUMBBRJA Pokličite naa, ako hočete dobro \ In poceni delo. CWar SITI HenUeck 4727-R ! IliiiiiiiiiiiiiiiiiltinrTT/ Dr. W. L. Dembrow ZDRAVNIK naznanja otvoritev urada na 8T. CLAIR AVE. VOGAL 71. 8T. Govori razne jezike. Uradne ure od 5. do 8. zvečer ln po dogovoru. DEBELI PRASCI ^MBBMBMHKHteMfelflStidBB^^a naprodaj prav z dežele. Vse mere in teže, Živi 'in dresiranl. Nadzorovani od mesta. Se vam pri-peljejo na dom. Najnižje cene. Pridite v pondeljek ali četrtek in izberite svoje. F. H. HEINZ, stop 150 Shore Line, Wlllougby kara. Phone Wickliffe 106-L. (Feb. 26.) E I Randolph I052-W. I | F. R. SCHMD I S Vsa plumberska dela, poprav- | | Ijanje cevi in kanalov. Nate de- S S lo je trpežno in cene nizke. I 1128 E. 66th ST. I g i ?nniiiiini»inniiiHiiiiniimiinnimm5 KANARČKI! Imam se nekaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki že-Hjo rediti ptiče doma. Prodam tudi kanarčke, ki so že sparjeiu. Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10. z j do 3. pop., ob sredah tudi zvečer. F. E. LUNKA, 1090 E. 66th St. (zgorej). Imam v zalogi tudi najboljše zrno za hranenje ptičev ter druge potrebščine za njih vzdržavanje. " NAPRODAJ JE trgovina z modnim blagom in čevlji, ali vsako posebej. Se tudi zamenja za hiio. 15307 Waterloo Rd. Collinwood O. (wed. fri-x) EDINA ZALOGA PRAVIH Lubasovih harmonik v Ameriki. Po zmerni ceni. Pilite po cenik ali pridite osebno. AHTOR lERV/Ut 6921 St Clair Ave. Cleveland, O. tfummmmmammrnmmmmmmm !! Slovenski plumber ji!! MILAVEC & BUNOWITZ CO. »M ParkwoOd Dr. 1043 K. 61at Bt Princ. J045-K Princ. 12*6-W Iivriujemo vaa plumberska dela, napeljavo kopaliič, sinkov, stranlftč in d raco, napeljavo kanalov (sewer work), napeljava gorke vode In fur-oeeov. Vm Mo je prvovrstno In cen« so jako zmerne. DSKLE DOBI TAKOJ stalno ln dobro službo za hilna dela in pomoč ▼ groceriji. Poz ve se v opravi Ihta. m ■ rtkODAJALNA MDAVlWBMy^ ■ SttSt*Clair ivt!Tbi lnten«?ooii Huiidiii« an i Lomi Association. mg \_iwedJU pokai«no, kar vam bo ugajalo. ■ A. F, LUCIČ, Real Eaiate. ? 1174 Addiaon Rd. I HAD BI ZVEDEL za naslov john I Glavača, ki te nahaja nekje v Cle- ■ velandu. Prošen Je. da »e zglaal pri ■ ^itnac Hut, 3540_E. 80th St. (21) ~HIŠE NAPRODAJ. Zidana hita« za 6 družin, 30 sob, I rent $200.00, cena $18.500. Hiša za I 6 družin, dO sob, rent $200, cena ■ $17,000. Hiša za 5 družin, rent $175, I cena $15,500. Mila 8 sob na 74. cesti, cena $7200. Hlia 7 sob na E. 103. St. cena $6000. I Hiia 12 sob na 124. St. cena I $12#M. Hiia na E. 02. St. cena $6700, Hiia na E. 90th St. cena $7500. Hiia I na E. 105th St. cena $6700. 2 hiii na ■ H. 74. St. cena $6500. Hiia na E. 74. ■ St cena $3200. Hlia 7 sob na E. 72. ■ *St. eena $4600. ■ Hlia, ki nosi $95 renta ris mesec in ■ vse udobnosti. Cena $8600, samo ■ $2500 tako). Hiia 11 sob, kopališče, ■ lot 40x135, cena $6200. Pridite tako), I <če ste kupec, ne odlaiajte na spom-I lad. Seda) je čas, da naročite kakšne I 'vrste hiSe Želite. Kupim, prodam, za-I menjam vsake vrste lt>te, hiše, trgovi- ■ ti«, itd. GORDEN PARK REALTY COMP. 7123 St. Clair ave. I Je« Lusin, ' Ed. Kaliaeh. frid. feb. 23.) I 'mjBBBBBBWBWBHWwT ' 4ri tajniku FRANK KAČAR, .....J^MiU M btti l j 'Ali Imajo vaie obleke dobre barvo? All so obledele od solnca? Prinesite jih barvati k Franku Mervsrju. Čudili se boste »kako dobro as prebarva, b£ M^bam'0, *** im$m° d°' The Frank Mervar Co. tistild-Barvaiy Tovarna in glftvni urad: 5021-31 Bonna Ave. PODRUŽNICE: 6511 St. Clalr ave. 12306 St. Clair ave. 12431 Superior ave. Telefon: Randolph 5604 Central. 19 State St. New oYfk City HITRA IVOŽNJA ZA 1 JUGOSLAVIJO ; ROUSSILLON ....... 22. feb. 5 PARIS ............. 7. marca : CHICAGO ......... 8. marca : FRANCE ......... 14. marca ! Vsi ti imajo najboljie ugodnosti, kabine za dva, itiri in za ■ iest oseb — z umivalniki. ^ l _ _ _j DOM NAPRODAJ. § za $2800. Takoj $500, 5 sob, basement 1 in podstrešje.- Blizu stop 127 Shore S Line. Hiia za 2 družini, 8 sob, samo S $5000. Takoj $1000, drugo kot rent. 8 s sob, basement in furnes. Lepa hiia za $4500. Samo $1500 ta- g koj, 6 sob, basement in furnes. Dva = lota. Pridite in oglejte si to posetvo. I C. A. Gardner, 17816 Canterbury Rd. = stop 127 in pol, Shore Line, zadnja = hiša pred jezerom. Kenmore 170. <21) = IŠČE SE DEKLlT za hišna opravila. E 4717 St. Clair ave. (20) = LOT NAPRODAJ na najboljšem trgov. E skem prostoru, vreden dvakrat to- 5 liko kot se zanj vpraša. 15307 Wa- E terloo Rd. Collinwood, O. c. in 70c. l^Sj^ Glejte, da bo na za- Wl mm Tojfiku tvorniSka i nam- I/. I " ka HID KO. Zavrnite lili) : vae ponaredbo. F. AD. MCHTER & CO. ifefc—Ji 104-114 South 41 h St. Brooltlrn. N. Y. LSfiBBKSlU --- ■ PRIPOROČILO. 1 I Slovencem naznanjamo, da le vedno barvamo vsakovrstne avtomobile po vašem okueu, točno, garantirano delo po zmernih cenah. Se priporočamo alovens-o Jdm lastnikom avtomobilov. j Kadar hočete vaš avtomobil prodati, zamenjati ali ga kupiti,, oglasite se pri nss, dobite polteno in zanealjivo postrežbo. A. Korošec, 1063 ADDISON RD. j Princeton 701-L. Randolph 5464-R. <0 i 1 __\ STAfUEJAI ČLOVEK, Slovenec ali Hr- ! vat, dobi takoj delo na farmah. Mora znati s konji opraviti. Delo je stalno, dobra domačija. Plača po dogovoru. Vprašajte od zjutraj od 7. ure do zvečer do 5. ure na 1051 . E. 61 st St. front. (20) j Ali se zanimate, da bi kupili hifto, [ ali hočete naložiti denar v zemljišču i Pridite k nam. Hie Realty Service Co. t m Shetland Bid«. Til. Ptttpect 4054 I -«-143 JUfcSIO preiskava z X-ZARKI samo $1.00. I Ohranite si zdravje tekom celega leta. z x'iarltI ®e !»hlto zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odnravi vsako uaanl«. vanje. Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot w2i|o Villa^ «|( bSSJSr or^Jit. Pove trenotno vaše stanje jaz vidim kaj se godi v vaših notranjih organih. In • tem, da vidim vašo nTdlogo vam jo lahko opišem nakar ste v stanu borit se proti njej. Zdravniki in r.nocelniki vidijo potrebo, d. 'm oskrbuje ilovejko te o v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne Iznajdbe, ki posnemajo naravo v na obširnejšem obsegu, ki povračujejo celicam n Ih normalno aktivnost. SledeCe bolezni ae v« hitro ozdravijo pri meni brez vsskih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne i>oleX«b.Mnost %at! s^ošnoeoTlabdMtPO ° ' dcbelost' vnet,e stPnika- «l«vobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehrlicha 60« f9.iv««-san) In 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupaS, mSSAš^SSSi pridite k meni. Moje osebno opazovan e raznih metod rabljenih v tej deželi in do evronelikihkilnttljl skupno z 22 let izkušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in^ tJnskih^oIe^nlH'^je vaU bo^. zen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Če pa e ozdravljiva, vas bom ozdravil v naikralšemV«.. m« goče Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudl za vas^ Moje cen« .; najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, kstero prejmete. 2enske strežnice. D*. Baileyt " špecijalist" 8n Prospect Avenue Cleveland, Ohio. jI ^ Mi govorimo slovensko in hrvatsko. —4r_JS» jmkiM^k ' Uradne ure od 9:30 do 7:30. ob nedeljah od 10. do 1. popoldne. BgjfcsiDL ^iBR^I ^ Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard gledišče do ^V^^itl^^nf 3. nadstropja. (fj .MIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllilllllllllllllll^ i JAVNA i f RAZPRODAJA I S I S Mi smo kupili 122.000 psrov f S U. S. vojaških Munson čevljev, £ s mere 5y2 do 12, kar je bila ce- G S la zaloga enega največjih U. S. £ s kontraktorjev za čevlje. Ta čevelj je garantirano sto- S s procenten iz solidnega usnja, s s temnorjsve kože, garantiran pro- jjj C ti prahu in vodi. Prava vrednost £ S teh čevljev je $6.00. Ker smo S 5 mi pa kupili vso zslogo, Ishko S 5 nudimo te čevlje jsvnostL po a = $2.95. S Pošljite pravo mero. Plačajte & 5 poštarju, ko vsm prinese ali po- | 5 šljlte money order. Ako niste S S zadovoljni, z veseljem povrnemo • s denarje, ako zahtevate. [National Bay State| Shoe Company 296 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. ^iiniiHiiimiimiiiiniHiimiiiimiiiiiiiff Lepa denarna prilika. Hiša naprodaj za tri družine, 5 sob vsaka, kopališče za vsako družino, hrastov les povsod, elektrika, garaža, plin. Izredno ugodna prilika. Hiša prinese renta $1062 na leto. Ceas $8500, takoj $4000, druao na lahka odplačila. 1146 E. 148th St. vprašajte spodaj v hiši (24) I1CE SE DVE SOBI med 55. in 71. cesto. Pocve se v upravi lista (21) [S PLES = 1 priredi priljubljena Slovenska godba "Bled" v soboto 17 feb. '23. začetek ob 7130 zvečer V GRDINOVI DVORANI ' |j| Prijatelji dobre godbe in plesa so prijazno vabljeni. ^__ Po najnižjih cenah. dobite pri nas sedaj vse potrebščine is moške, kspe, klobuke, srajce, spodnjo perilo, nsnuneike, ovratnice, gotove obleke in suknje, vedno moderno in po jako zmernih cenah. Izdelujem obleke po meri, garantirano da pristo)e, po jske zmernih cenah. JOHN GORNIK KROJAČ IN TRGOVEC Z V80 M Oil O OPRAVO. 6217 $t Clair Ave. • __J ' ==aaa PRODA SE POCENI hiša .Miza Luther ave. in 57. ceste radi razporoke. 12 sob, 2 kopališča, elektrika, Škrljeva streha ,pod celo hišo klet, podstrešje, vse v najboljše ! stanju. Cena $7800 Polovica zadostu-' je. Poz ved its aa 964 Addison Rd. (20) SPREJME SE STAREJAA SENSKA ali dekle za hišna opravila. Dotr* plača. P oz ve se v upravi lista. (30) SPREJME SE tri fante m stanovanje in hrano ali brez hrane. Varala se aa 15314 Daniel ave. (»> Razprodaja fevljev ^ Pri nas ni razprodaja dostikrat, to- M da kadar je, tedaj si ljudje prihranijo HH lep denar. Razprodajo mn priredil, ^^^^^ ker žefim narediti prostor za spomla- dansko blago. RAZPRODAJA TRAJA ^^^^^ SAMO DESET DNB Sledeče so cene, po katerih bomo prodajali najfinejše čevlje tekom te razprodaje. ŽENSKI ČEVLJI r h draga obuvala po skrajno Prej.. 6.00 in $7.00, sedaj en znižanih cenah. par samo............$3.00 -— Ali 2 para za.........$4.00 MOŠKI ČEVLJI: M , - v r~" T j- $6.00 in $6.50, sedaj samo Nekaj ženskega obuvala en par po .... $375 PO 95C ■MMMMMi^HnilMMMMHanMM ZA ODRASTLE DEKLICE:- ^ moški čevlji samo ... $4^5 Prej $3.50 in $4.00, sedaj sa- Otročji čevlji, sliperji in drugi »"»po..............$2.45 vredni $1.25, sedaj samo 65c Potrudite se sedaj, ker ne dobite tako kmalu zopet ugodne prilike. Imam v resnici veliko zalogo, katero želim znižati Se priporočam za obilen obisk. m mm 6107 ST. CLAIR AVE. NOVO ŽIVLJENJE POVEST SpiMl dr. Pr. DeteU. V Naznanilo vsem slovenskim w f gospodinjam. | y SLOVENSKI hiii v Ameriki seveda najraje jedo domača V jedila, in pravično ter naravno je, da je taka Je tudi pohvale vredno, da te ohranijo starokrajska jedila na povriju v tej deželi, kajti mnogo izvrstnih lastnosti Amerikancev slovenskega rodu se lahko najde v teh priprostih, dobrih, jako redil- nih jedilih, ki so bila 2e zdavnej slavna v stari domovini, kjer i ^Kl so bila najprvo vživana. Hp ODA v tej deželi se mora mnogo teh jedil pripravljati s i produkti hrane, katere se najlaglje dobi, in večkrat je velik i I ' problem slovenski gospodinji, da ve, ravno kakine primesi rabi, ■ ■7" ER se tega dejstva zaveda je The Borden kompanija pre- ^^^^^^ At skrbela postrežbo izvrstnih slovenskih kuharic, ki bodo po najboljših zmožnostih priredile razne slovenske jedilne recepte 4I s pomočjo ameriških živilskih produktov. hp A serija pogovorov o receptih bo, kakor upamo, se izkazala 1 jako interesantna in velike vrednosti v ameriških domovih, ^^^^HA kjer se nahajajo Slovenci. Priobčevali jo bomo vsak teden v tem časopisu, pričetkom prihodnjega tedna. Izrežite vsak recept M prilepite ga v knjigo in potem skušajte sami narediti jed. ^^^^^ recept št. 17. Kako se naredi. Izperite dobro eno skodelico riža v XSkE^J^X gorki vodi. Zmešajte dve žlici moke z H N^^gjJgK^ mrzlo vodo in pridenite rižu nakar po- H ^^ lijte z močno govejo juho (če mogoče pridenite k juhinem mesu še pol sta- smetana riževe juhe. " • t8'"5, mešajte dokler ne prične juha vreti. Nato pridenite soli, majhen košček H I —1 skodelico Borden's dobrega surovega masla in pustite vre- 2 liiVmoke'1** te s čisto juho. Potem precedite skozi I B^BBKHBBw m°Miain SUr°Vega drobno sitce in postavite zopet na H H ^SSŽžS^ 2 rumeniaka og^uj. Ko prične vreti, zlijte v poso- I I unsweetened d° Za Juho' Pridenite dva rumenjaka ■ H I IVADrkO/iTEP stepena skupno z eno skodelico Bor- I 'HKOden's Evaporated mleka in servirajte. I L. ^llji!^ ^ Borden's evaporirano mleko Je dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Rabite pol vode in ■ Borden's evaporiranega mleka mesto navadne- ■ n^^Kgj^jflpn Ra. Ako vaš recept zahteva smetano, rabite isto ■ jfKJHft < ■ N^^^WPj^f množino Borden's evaporiranega mleka. H Ml >. Lp^—g—^^ COMPANY new york Tonček ga je tolažil, da je to ženska navada, da nočejo povedati, kar mislijo, da se skrivajo, kadar jih kdo iSče in prikažejo, kadar se naveliča. "Dober večer, ali se hladita?" je pozdravila Jerica in , hitela mimo. "Kam pa, Jerica?" je skočil Martin pokonci. "V štacuno." "Spremi jo!" je dejal Tonček in Martin je takoj vprašal, če sme. "Čeprav ne," je dejala in stekla. "Zakaj pa bežiS pred nema, Jerica?" je vprašal Tonček, ko se je vračala. "Jaz nič ne bežim," je dejala in ustavila se; "ampak ti bežiš pred menoj. Tri večere te že ni bilo pri nas." "Ker vas samo zadržujem, ki ste tako pridni." "Sami izgovori, sami izgovori!" "No, pa pojva malo!" je dejal Martin in dva fanta je pripeljala s seboj Jerica. Pri-sedla sta gospodar in gospodinja in vnel se ie živahen po-menek. Tonček, ki je videl toliko sveta, je znal tako zanimivo pripovedovati, da se ni mogla naslišatl Jerica, in Martin, ki si je odsev bleščečih njenih oči jako samolju-bno razlagal, je bil ves srečen. "Kakor" v samostanu živiš, Tonček," je dejala Jerica. "Ali ti ni dolg čas?" "Zmeraj prekratek, ker je toliko dela. Pospravlja mi stara Bistanka, ki mi sproti vsak dan pove, kar se je važnega zgodilo po župniji." "Ali nič ne pobije posode?" "Seveda, toda ne nalašč." "S takimi starimi ženicami ni nič; jaz pridem pospravljat sama." "Jerica, prinesi še hrušev-ca!" ukazala je gospodinja in šla za sestro v klet. "Kakšne neumnosti pa ti govoriš!" jo je oštevala. "Ali si se že tako prismodila? Meniš li, da ima tak resen človek, kakor je Tonček, rad, če kdo naprej in naprej otrobe veže?" "Zakaj se pa smeje?" "Smeje se pač, a misli si svoje sam pri sebi." "Ali meniš, da sem se mu zamerila ?" "Nič nemara, da si se." — Jerica je postavila pijačo na mizo, boječe pogledala Tončka, če ni slabe volje, prinesla si domačega dela in tiho poslušala. Martin jo je izpra-ševal, zakaj je tako molčeča, in če ni huda nanj; Tončku pa je ugajala takšna Še bolj in domov gredoč se je zalotil v takih mislih, da se mu je vzbu^la vest, postavila mu pred oči drugo blažjo podobo in očitala mu nehvalež-nost in nezvestobo. Drugi dan je bila nedelja. Tonček je stal v cerkvi med fanti in oziral se nežensko stran, če zagleda morda Len-čiko. Zagledal jo je od strani, ko je klečala poleg matere, sklonjena na knjigo a ozrla se ni. Takoj pa mu je prestre-gla oči Jerica, kuje sedela v klopi in zaupljivo se mu nasmehnila. Po maši je hotel počakati Tonček Tratenskih pred cerkvijo; a opravki so ga odvedli drugam in zaman sta gledali za njim Lenčika in njena mati. Prevarjeni sta se vrnili in tožila je med potom mati, da se je Tonček prevzel, da je pozabil nanje, o "Kako hudo je pa tudi pri nas, mama!" zagovarjala ga je Lenčika. "Postreči mu ne moremo in drugega ne vidi nego revo in žalost. Mladi ljudje imajo rajši veselo družbo. Potem ima pa tudi še s hišo mnogo opravka. Ali ste videli, kako lepo in snažno ima pred kovačntco, kako je poravil ograjo pri vrtu? Vidi se, da je bil po svetu in da ima spretno roko. Od mladVh nog je bil že uren in ročen in vse se mu je spešilo." Tonček pa se je po kosilu skrbno oblekel, popravil si lase pred zrcalom in brž se napotil proti Trati. Dasi ga je gnalo srce videti zopet svoje ljube znance, mu je bila vendar težka pot, ker je dolgo ni hodil; in premišljeval je, kako se bo izgovoril, kako degovoril zaradi ženi-tve. Da je namreč Lenčika •njegova izvoljenka, ne do-brovoljna Jerica, o tem je bil preverjen; kajti misel, da vzame Jerico Martin ali kdorkoli, ga ni kar nič vznemirjala; a da bi dobil, kdo drugi Lenčike, to se mu je zdelo neznosno, kakor sramotenje blagega spomina mladih let. Pri mostu črez potok je stopil na cesto in kmalu je pridrdral za njim koleselj z Adolfom in Albinom. Voz je obstal; brata sta ga prijazno pozdravila in povabila, naj prisede. Imela sta namreč plemenito navado, da sta takoj odpustila vsakem, komur sta kaj hudega storila, in kazala se ljubezniva, kakor da se nič ni zgodilo. "Prisedite, gospod Hribar!" je dejal Adolf. "Prostora je dovolj in vsi trije imamo isto pot. Menda vendar niste več hudi! Vidi se, da ste se v tujih krajih odvadili domačih šeg. Hudobni ljudje nismo v Šmarjeti, ampak norčujemo se iz vsega sveta in brat bo dal zapisati j na svojo pisarno: Tukaj se norci brijejo, češejo in stri-žejo. Jaz upam, da se bolj seznanimo in sprijaznimo, ker smo skupaj v Šolo hodili." "Voz ste prav izborno popravili," je dejal Albin. "Niti ljubljansko delo ni boljše in prav ponosni smo na vas." Tonček vendar ni hotel sprejeti te časti in trdovratno se branil voziti se, češ, da nima daleč in da ni truden. Se zoprnejša mu je bila ta prijaznost nego prej prezira-nje. "V taki družbi ne grem k Lenčiki," si je dejal, ko se je odpeljal voz. Nevoljen je legel v senco pod hrast kraj ceste in gledal po ravnini zamišljen, ali bi šel na Trato ali ne. Morda ga pa tam nihče ne pričakuje, nihče ne pogreša! Oh, kako drugače, kako odkrito in ljubeznivo ga sprejemajo pri prijatelju Žgurju! Ko tako premišljuje, zagleda svojega očeta in župnika iz vasi, ki sta prihajala po cesti. Da ga ne bi videla, se je umaknil v gozd, na mah odločen, da ne pojde na Trato. Stari Hribar pa ga je bil spoznal in potožil je župniku, kako se ga ogiblje sni, kako niti nobene dobrote ne sprejme iz njegovih rok. "In vendar nisem toliko kriv, kolikor on misli. A on ne ve, kaj je ljubosumnost. Naj bi bil on to izkusi), kar jaz, to i sumničenje starega Kramarja, to norčevanje dan na dan,; na samem in v družbi, ravnal t bi bil še vse drugače, še vse hujše. Po meni je vrela kri in moral sem bežati, sicer bi bil j ubil ali Kramarja ali pa sebe. j Tega pa ne razume ta mladenič, ki vidi pred seboj le ubogo mater in sebe siroto." "Da, čudni postajajo otroci," dejal je župnik. "Mene tudi žene gor na Tratos kjer se s prav grdo nehvaležnostjo plačuje staremu Vrbanu do-brotljivost in prevelika ljubezen. Poskušal bom nekoli- ko uballlti hude razmere; a ne vem kako pojde. Lakomnosti se ljudje najmanj zavedajo." Pod klancem sta se ločila. Hribar se je s težkim srcem vrnil, župnik s težkim srcem nadaljeval svojo pot na Trato kjer sta Adolf ln Albin, kakor vse druge ljudi, vlekla tudi Stanka in Emo. "Tole je kapljica!" je dejal Albin in vzdignil proti oknu kislo vince, kakršnega je bil kupil par steklenic za slovesne prilike gospodar. (Dali« prihodnjič) - POZOR! POZOR I Ml izdelujemo furneae, kleparska dela, apiolna (»opravila, vaa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem času. Se priporočamo v obila naročila. _ COMPLETE SHEET METAL WORKS J. F. DOLIN AR, 1408 E. 55th St Te! Randolph 4736 (Fri 44) 4NIč MLEKA, NIČ MOŽA* Spisal C. Houston Goudtss i Izdajatelj "The Forecast", ameriški magazin za hrano, uatanoviteli "The Forecast School of Cookery; direktor The People's Home Journal. Mleko je več kot glavna hrana mota. Mleko je materinska sila moderne civilizacije. Samo narodi, ki ao bogati na mleku imajo fino vodstvo, metode in moraio. Raba mlečnih izdelkov pri hrani zaznamuje mejo med naprednimi narodi in narodi, ki so zaoatali. Gn milijon dobro krmljenih krav-mlekaric v Avstriji in Nemčiji bi lahko podaljšalo za dolgo dobo svetovno vojno. Milijone dobro rejenih krav v Ameriki Je storilo več kot vsaka dru- 8a hrana, da so zavezniki zdržali, in anes te iste ameriške krave hranijo pri življenju sestradane otroke centralne Evrope — nedolžne žrtve boja, ki Je povzročil, da se je poklalo skoro vse krave v onih krajih. Mleko je hrana, brez katere ne morete biti. V njem je narava čudovito združila vse elemente, ki so potrebni, da se producira telesna gorfcota in energija, da ae ustvarjajq kosti, mi-1 šlce in celice. čisto, zanesljivo mleko je najbolj-1 ša obramba proti boleznim. Oboroži truplo, da se uspe&no brani napadom bacilov. Nečisto mleko je pa najnevarnejši nosilec bolezni. Zato moramo skrbeti, da dobimo v hišo vselej najbolj čisto mleko. Nobenega nadomestila ni za čisto, sveže mleko. V okoliščinah, v katerih živimo, pa pride le malo takega mleka do konečnega odjemalca. In to je vzrok, zakaj se je Borden's evaporira-no mleko tako priljubilo narodu. Ta standard hrana za vso družino nI druzega kot bogato mleko od zdravih krav, za katere vedno skrbijo eksperti. Velik del vode je odstranjen, in pridjano nekoliko čistega