Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30— za pol leta......« 15 — za četrt leta......7'50 za 1 mesec.......2'50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. j Še enkrat stanovanjsko vprašanje, j j Pr. Vaj da. j • ¦ i..........................................................i Prvi čas po prevratu je bila nevarnost, da se ptujska gimnazija popolnoma opusti ali omeji na takratni prvi slovenski razred. Takrat so tudi naši nemški someščani bili hvaležni, da se je gimnazija rešila in da Ptuj v šolskem oziru ni padel na nivo kakšne vaškt: ali trške občine. Danes ptujska gimnazija procvita, ima več učencev, nego jih je imela, ko je bila nemška. Ptujskim dijakom je omogočeno, da študirajo doma, lepo število zunanjih dijakov pomnožuje promet v mestu in daje meščanom zaslužka. Toda gotovi ptujski krogi ogrožajo razvoj gimnazije s tem, da profesorjem ne privoščijo stanovanj. Stanovanj je v Ptuju dovolj, toda nekateri ljudje delajo pasivno resistenco in se trdovratno branijo proti temu, da bi dali javnim nameščencem stanovanja na razpolago. Tako n. pr. ima g. Konrad Furst veliko hišo, a v tej hiša nima prostora za vzgojitelja svojega sina, temveč ta vzgojitelj ima v mestu lopo stanovanje, ki bi lahko služilo kakemu profesorju ali uradniku. Če g. Fiirst misli, da mora njegov sin delati gimnazijske skušnje v Gradcu, izven naše države, mu tega nikdo ne brani. Potom pa mora on „hofmajstru" svojega sina dati stanovanje v svoji hiši, da bo „hofmajstrovo" stanovanje na razpolago profesorjem, ki učijo stotine drugih revnejših dijakov, ki si ne morejo špogati svojega „fiofmajstra." To se tiče seveda tudi vseh drugih, ki imajo istega „ hotni ajstra" ali »profesorja", naj se pišejo Schvvab ali drugače. O drugem slučaju pasivne resistence glede uradniških stanovanj se govori v zadnjem času. To je stanovanje pokojnega nad-komisarja Meže pri Sadniku, ki je baje določeno za Hutterjevega sorodnika in kompanjo- na Elsbacherja. Javnost mora vedeti, ali je to res, da g. Sadnik tega stanovanja ni hotel dati nobenemu drugemu kakor Elsbacherju. Javnost tudi mora vedeti, kje je ta g. Elsbacher dozdaj stanoval in ali nima njegov sorodnik Hutter prostora tudi zanj v svoji lepi hiši. Naše ljudstvo rabi svoje uradnike in učitelje, ti pa rabijo stanovanja, da morejo izvrševati svoj poklic. Tretja vrsta stanovanj, ki se odvzemajo našim domačim ljudem in našim državljanom, so stanovanja avstrijskih penzijonistov in uslužbencev, ki dobivajo svojo plačo iz Nemške Avstrije, stanujejo pa tukaj pri nas. V Gradcu in drugod po Nemški Avstriji so takoj po prevratu naše državljane vrgli na cesto. Tukaj smo tujim državljanom pustili eno leto in dve leti časa, da si poiščejo drugo bivališče. Tudi zdaj jih ne gonimo iz naše države, toda toliko uvidevnosti in spoznanja bi prizadeti že mogli in morali imeti, da se naselijo kje zunaj mest in ne povečujejo stanovanjske bede v mestih. Če tega ne i storijo dobrovoljno, bo naloga naše uprave, da jih k temu prisili. Pisec teh vrst nikdar ni bil za nasilja, nasprotno očitalo se mu je že preveč obzirnosti in kulantnosti. Toda vsaka stvar ima svoje meje. če gimnazija ne dobi profesorjev, ker ni stanovanj, bo se pač moralo že pri sprejemu omejiti število dijakov, da ne bo treba deliti razredov in ne bo treba več profesorjev. Stariši odklonjenih dijakov pa se naj zahvalijo tistim nepristopnežem, ki ne kažejo potrebne dobre volje in zlorabljajo našo potrpežljivost! Hudič in nemškutar. ¦ ¦ • Zapisal J. Terdina. j • a '...........................................................J V puščavi je hudič trikrat Kristusa iz-kušal in ni ga mogel zmotiti. Ta hudič je bil Lucifer, kralj vse peklenske vojske. Ko je Lucifer videl, da je premagan, je bežal v peklo nazaj. Hudiči pa so že vedeli, kako strašno se je osramotil in so se nanj tako ujezili, da so mu zaklenili peklenska vrata. Zastonj je trkal in jih prosil, naj mu odprti in ga zopet sprejmejo za kralja. Hudiči so mu rekli, naj se pobere, odkoder je prišel in naj se potrudi, da izbriše in popravi grdo nečast, ki jo je na zemlji nakopal nase in na vso peklensko vojsko. Lucifer je spoznal, da nobena prošnja nič ne pomaga inje prosil hudiče, če mu nečejo odpreti, da mu dado vsaj kako društvo, drugače mu bo na zemlji od puščobe poginiti. Tej prošnji so se hudiči omečili in so mu vrgli pred vrata dve babi: vojaško in financarsko ljubico. In tako je prišel Lucifer spet na našo zemljo in je za-plodil na njej 8 svojima nečednima babama — nemškutarje. (Nadaljevanje.) Člen 24. Občinski urad mora isti dan, ko je abecedni volilni imenik razgrnjen na vpogled občinstvu, to objaviti. Ta objava se vrzi v mestih in trgih s pismenimi razglasi, ki se nalepijo na občinski deski in po ulicah, v kmetiških občinah pa tudi še tako, da se čita abecedni volilni imenik na občinskem ali vaškem sestanku; tam, kjer takih sestankov ni, se izvrši objava na način, ki je v dotični vasi navaden. V objavi mora biti izrecno povedano, da smejo na zboru glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Člen 25. (Kako se reklamira ?) Popravek abecednega volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno pri občinskem uradu ali pri prvostopnem sodišču, toda tu samo pismeno. Prvostopno sodišče mora zahtevo popravka v 24 urah poslati občinskemu uradu na postopanje. Ustno zahtevo mora občinski urad dati na zapisnik. Zahtevi popravka se morajo priložiti dokazila. Za dokazila služijo samo polnoveljavne javne listine. Ako oni, ki je zahteval popra- vek, žoli, da se mu izdaj o tem potrdilo, mora urad to takoj storiti. Vsaka zahteva popravka se mora isti dan vpisati v vročilni zapisnik in v poseben seznamek zaradi lažjega pregleda. Ako občinski urad abecedni volilni imenik popravi uradoma, mora sklepu, s katerim odreja popravek, priključiti dokazila, kakršna se zgoraj zahtevajo. Člen 26. O vsaki zahtevi popravka abecednega volilnega imenika mora občinski urad sklepati v 24 urah, najsi zahtevi ugodi ali ne. Svoj sklep izroči onemu, ki je zahteval popravek, takoj, ko se zglasi. Ako se sklep tiče še koga drugega in je v njegovo škodo, mora urad tudi njemu izročiti sklep najpozneje v nadaljnih 24 urah od takrat, ko se je popravek zahteval. Sklep se mora vročiti povsem po predpisih civilnopravdnega reda za vročanje tožb. Če se prizadeta oseba ne najde, se ji mora sklep v nadaljnih 24 urah prilepiti na dom pred dvema pričama, ki sta zmožni pisanja; priči se morata na vročilnici podpisati obenem z organom, ki je prilepil sklep na dom. Ako se ne ve za dom prizadete osebe ter se ji sklep ne bi mogel vročiti na nobeden izmed navedenih načinov, se mora sklep prilepiti na občinsko desko. Oni, ki so zavrnjeni, ker z zahtevo popravka vred niso predložili dokazil, kakršna predpisuje člen 25 tega zakona, smejo vnovič zahtevati popravek ter predložiti dokazila, ako rok za zahtevo popravka sploh še ni potekel. Ako pa občinski urad v določenem roku o zahtevi, naj se abecedni volilni imenik popravi, ne sklene ničesar, se smatra, da je predlagatelja zavrnil ; ta ima pravico, da se neposredno pritoži na pristojno prvostopno sodišče. V tem primeru mora prvostopno sodišče takoj zahtevati od občinskega urada potrebne spise ter po predloženih dokazilih izdati rešitev ; pri tem mora postopati po drugem odstavku člena 28. tega zakona. Občinaki urad mora v tem primeru poslati prvostopnemu sodišču potrebne spise v 24 urah, ko je prejel dopis prvostopnega sodišča, a katerim se 3pisi zahtevajo. Člen 27. (Pritožbe na sodišče v slučaju, da je občina zavrnila reklamacijo.) Kakor oni, ki je popravek zahteval, tako ima tudi oni, ki se ga popravek tiče, pravice, da se v 24 urah po prejemu sklepa pritoži na pristojno prvostopno sodišče. Ako občinski urad s sklepom zavrne onega, ki je predlagal popravek volilnega imenika, mora oni, zoper katerega je bila zahteva naperjena, če se boji, da bi utegnilo prvostopno sodišče ta sklep predrugačiti, in če ima kaj predložiti ali izjaviti v svojo korist, to storiti pri občinskem uradu v 24 urah po prejemu sklepa, ker se po sklepu prvostopnega sodišča ne sme nič več ukreniti. Pritožba po prvem odstavku in izjava po drugem odstavku tega Člena se poda — 2 — ustno ali pismeno občinskemu uradu. Le-ta ju mora vpisati v zapisnik ter vsakomur^ ki to zahteva, izdati potrdilo, da in katerega dne se je pritožba ali izjava podala uradu. Člen 28. (Sklep prvostopnega sodišča končnoveljaven.) Vsak svoj sklep, storjen po členu 26. tega zakona, mora občinski urad poslati uradoma v treh dneh od dne, ko je bil sklep storjen, pristojnemu prvostopnemu sodišču v oceno z vsemi spisi vred, ki se nanašajo na to. Prvostopno sodišče mora najpozneje v treh dneh, ko je prejelo spise, skleniti, ali odobrava ali izpreminja sklep občinskega urada, in ta sklep še isti dan poslati z vsemi spisi vred občinskemu uradu; prej pa mora vpisati v abecedni volilni imenik volilcev, ki je pri njem, izpre-membo, ki jo obsega njegov sklep. Sklep prvostopnega sodišča je končnoveljaven. Člen 29. (Reklamacije in potrebne listine proste pristojbin.) Kdor zahteva popravek volilnih imenikov, ne plača nobenih pristojbin (kolkov) niti za delo ali za spise niti za listine, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, poverila, potrdila itd., ki so potrebna kot dokazila za te zahteve; nego na njih se mora označiti, čemu so izdana in da se za druge posle ne smejo porabiti kot dokazila brez kolkov. Pristojna oblastva morajo zahtevniku v 24 urah izdati vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka abecednih volilnih imenikov. Člen 30. (Zaključenje volilnega imenika.) 60. dan (6. nov. 1920) po razpisu volitev mora občinski urad zaključiti abecedni volilni imenik, potem, ko je do tega dne vpisal vanj vse one osebe, katerim se je s sklepom pristojnega prvostopnega sodišča priznala volilna pravica, ter izbrisal vse one, katerim je po tej poti pravica odvzeta. Ta zaključeni imenik mora občinski urad takoj poslati pristojnemu prvostopnemu sodišču v naknadno potrditev. Ker se prvostopno sodišče prepriča is prepisa imenika, ki je pri njem v arhivu, da so v abecedni volilni imenik vpisane ali iz njega izbrisane samo one osebe, katerim je bila z njegovim sklepom volilna pravica priznana ali odvzeta, potrdi imenik kakor prvikrat. Ves ta posel mora prvostopno sodišče izvršiti v treh dneh ter potrjeni imenik poslati občinskemu uradu. Da prvostopno sodišče pravilno ugotovi, ali so vse osebe vpisane ali izbrisane po njegovih sklepih, mora v imenik, ki je pri njem, vpisati vsako njegovo izpremembo, ki jo odobri ter v pripombi svojega imenika vpisati (opravilno) številko vsakega svojega sklepa, in sicer takrat, ko sklene izpremembo. Nadaljevanje sledi. ¦ • Gospodarstvo. a ¦ i..........................................................t Proč z novimi monopoli! Ministrstvo bi rado raztegnilo na vso državo monopol na sol, petrolej, vžigalice in cigaretni papir, toda monopolska uprava ne zmaguje svojih poslov niti v Srbiji ter dosedaj ni mogla predložiti niti računov za lansko leto. Če bi monopo-lizirali petrolej, sol in vžigalice, bi prebivalstvo ne dobivalo redno teh potrebnih predmetov, vrhutega pa bi se ti predmeti še zdatno podražili. Znano je, da bi monopolska uprava prodajala sol najmanj po 3 krone kilogram, dočim imajo naši trgovci dovolj nakupljene soli na državnih mejah po kroni kilogram. — Odločno smo proti novim monopolom, tudi slovenski poslanci v finančnem odboru so se izrekli proti, tako da zaenkrat ne stopi tozadevni zakon v veljavo. Monopol sladkorja. Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davku na sladkor. Država bo sladkor prevzela v monopol in vsled tega tudi prodajo sladkorja po vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja znaša v državi na leto 8000 vagonov. V Jugoslaviji se ga pridela le 5000 vagonov v 14 tvornicah. Država bo kupila od teh tvornic sladkor kilogram po 7 dinarjev, ostanek pa v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje. Prodajalci bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bo dobivalo prebivalstvo sladkor ceneje, kakor dosedaj, država bo imela od tega 160 milijonov dinarjev dobička. Letina v Srbiji. V Srbiji je bilo letos za polovico manj polja obsejanega kot v predvojni dobi. Vkljub temu pa bobnajo razni izvozniški politiki o bogati letini v Jugoslaviji. Žetev je dala letos na Madžarskem devet milijonov stotov pšenice, štiri in pol milijona stotov rži, štiri in pol milijonov stotov ječmena, tri in pol milijona stotov ovsa, dvanajst in pol milijona stotov koruze, 21 milijonov stotov krompirja in šest in pol milijona stotov sladkorne pese. Letina v Romuniji. Itumunija ima letos za izvoz na razpolago 100.000 vagonov ječmena, 600.000 vagonov ovsa in 50.000 vagonov koruze lanske letine, dočim je letos koruza vsled suše kaj slabo obrodila. Davek na obratovanje obrti. 25. septembra t. 1. je stopil v vsej Jugoslaviji v veljavo davek na obratovanje obrti. Finančno mini-sterstvo je izdalo naredbo, ki predpisuje, kako se mora ta davek pobirati. Skrajšanje roka za prijavljanje obdačenega kuhanja žganja. Ministrstvo financ, generalna direkcija posredujih davkov je dovolila, da smejo vodje oddelkov finančne straže predpisani 48urni rok za prijavljenje obdačenega narejanja žganja, v kolikor je kontrola izvršljiva, primerno skrajšati. Kdor želi, da se mu dovoli skrajšanje predpisanega 48urnega prijavnega roka, se ima zglasiti z že izpolnjeno tiskovino za prijavo davkovnega postopka pri pristojnem oddelku finančne straže v svrho vidiranja prijave. Nevidiranih prijav obdačena žganjekuhe, pri katerih znaša prijavni rok manj nego 48 ur, davčni uradi pod nobenim pogojem no smejo sprejemati. Odgovornost železnice za sprejeto blago. Od 15. avg. t. 1. je prevzela odgovornost za izgubljeno ali poškodovano blago železnica. Za blago je odgovorna železnica od predaje blaga na predajni postaji pa do izročitve istega na naslovni postaji. Radi tega ni potrebno, da lastniki blaga sami spremljajo vagone, ker v bodoče odgovarjajo za blago železniški organi in se vsled tega po predpisih morajo vagoni plombirati. Letošnji pridelek Žita v naši državi znaša po uradnih podatkih 120.000 vagonov, pride-ek ovsa 100.000 vagonov. i Dopisi. %...........................................................* Trgovski nastavljenci — pozor! Tovariši in tovarišice se v lastnem interesu nujno poživljajo, da odboru trgovskih nastavljencev sledeče podatke nemudoma naznanijo: 1. Natančne podatke o dobljenih predpisih o višini dohodninskega davka. 2. Kateri tovariši oz. tovarišice no dobivajo one minimalne plače, ki so bile v pogodbi z gremijem določene. 3. Katere firme v Ptuju m na Bregu ne dovoljujejo nastavljencem in vajencem prostega popoldana pondeljka namesto nepo-stavno ukinjenega nedeljskega počitka. 4. Katere firme v Ptuju in na Bregu se ne držijo zakonskega osemurnega delavnika. Odbor trgovskih nastavljencev potrebuje te resnične podatke nujno, da zamore podvzeti pri merodajni oblasti potrebne korake. Nadalje se naznanja p. t. tovarišem in tovarišicam, da se bode v kratkem ustanovila v Ptuju krajovna skupina organizacije „Privatnih nameščencev" brez strankarstva in bode v to svrho prišel en gospod te organizacije iz Ljubljane. Stanovanjska komisija v Ptuju ni v položaju, da bi najemnikom, javnim nameščencem in ! slov. obrtnikom dala stanovanje, ker je vse ! prenapolnjeno ; mnogo stanovanj je zasedenih po ljudeh, ki nimajo v Ptuju nobenega pravega posla, ter vlagajo rekurze na vse mogoče oblasti proti odpovedi njihovega neupravičenega stanovanja v mestu. Postali so celo tako predrzni, da rekurirajo celo v Beograd, ne oziraje se na zakonite predpise, in pričakujejo od tam ugodne rešitve. Tudi deželna vlada ne reši rekurzov takih rekurznikov, ki že davno spadajo iz mesta ven kam na deželo, kjer bi še lahko kaj koristili. Upamo in pričakujemo, da bo deželna vlada in mini-sterstvo rekurze brez pardona nemudoma zavrnila, posebno pa onih nemčurjev, ki se v Ptuju tako oblastveno obnašajo, češ, da za nje morajo biti stanovanja, če ga uradnik in obrtnik ima ali ne. Dovršeni koncerti orkestra Miniona se vršijo vsak večer v kavarni „Balkan" v Ptuju. Vodja je rodom Hrvat ter ima na dnevnem redu večmo komadov slovanske glasbe. — G. kavarnar Vučak zasluži radi tega, da skrbi za slovanske koncerte, pohvalo in kavarna obilen obisk. Novi vozni red se upelja po naredbi mi-nisterstva saobračaja s 1. novembrom t. 1. Vlaki odhajajo iz Ptuja proti Pragerskemu j ob 5 uri 30 min., ob 10 uri 31 min. in ob 17 uri 35 min., ter prihajajo v Ptuj s Pra-J gerskega ob 11 uri 5 min., 23 uri 15 min. (oba proti Čakovcu), ter ob 19 uri (le za Ptuj.) Vsi vlaki imajo zvezo v in iz Maribora ozir. Ljubljane. Obrtna nadaljevalna šola v Ptuju. Bedni pouk so začne v pondoljek dne 11. oktobra 1920 in sicer : Pripravljalni razred : v ponedeljek, četrtek in petek ob 5. uri zvečer. I. a in I. b razred : v ponedeljek in četrtek ob j 5. uri zvečer, ter v nedeljo ob 8. uri zjutraj. i II. a in II b razred : v torek in petek ob ! 5. uri zvečer, ter v nedelje ob 8. uri zjutraj. j Kovinarji (kovači, ključavničarji, mehaniki) j II. razreda rišejo ob nedeljah v ri^alnici ! „Mladike." Dimnikarji, mizarji, tesarji in zi-! d ar ji rišejo v risalnici gimnazije, vsi drugi vajenci rišejo v nedeljo v šolskem poslopju : pri glavarstvu. Z ozirom na uspešen pouk je ! potrebno, da vajenci točno prihajajo v šolo. \ Vsi mojstri so po postavi dolžni, svoje va-j jence redno pošiljati k pouku, drugače lahko i zapadejo občutnim kaznim. Opozarjamo le i na slučaj, da je bil letos radi tega neki obrtnik v Celju od oblasti kaznovan na globo 2000 K. Kaznovani bodo tudi tisti mojstri, ki kljub razglasom od 26. septembra pa do danes še niso puatili vpisati svo-| jih vajencev. Šolski odbor. Pekarski kegljiški klub v Ptuju je daroval mestnemu uradu za uboge 130 K. Občni zbor Dijaške kuhinje v Ptuju bo v sredo 13. oktobra v Narodnem domu. Prijatelji učeče se mladino se vabijo, da se v obilnem številu udeleže tega zbora. Začetek ob 20. (8) uri zvečer. Samostojna kmetijska stranka se je začela J v ptujskem okraju. V nedeljo so imeli shod 1 zaupnikov, najboljših kmetov, ter se z vso vso resnostjo pripravljajo na volitve. Neki zaupnik je izjavil nagemu poročevalcu, da bodo dobili v ptujskem okraju zanesljivo večino pri volitvah. Kmalu prirede v Ptuju tudi Kmečki tabor. Iz Sel. Tukaj se je poročil 1920 trgovec in gostilničar Anton Žlahtičzgospodično Amalijo Finžgar, hčerjo gostilničarja in posestnika v Št. Lovrencu na Dr. p. Na gostiji se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Ptuju 432 K. Bila srečna mlada zakonca ! Ogenj. Dne 18. septembra t. 1. zvečer je v viničariji posestnika Ivana Šegula na Sa-kušaku izbruhnil ogenj. Zgorela je viničarija, v njej nahajajoča se vinska preša, 10 sodov in več drugih stvari. Škoda znaša približno 60.000 K. Zavarovano pa je bilo za 3000 K. Vzrok požara se dosedaj še ni mogel dognati. Domneva se pa, ker v viničariji ni nikdo stanoval, da je bilo po zlobni roki zažgano. Sv. Marko niže Ptuja. Našega č. g. kaplana prosimo, da drugikrat med štirimi očmi pove vsakemu dekletu, če ga izbriše iz Marijine družbe, pa ne javno v cerkvi raz lečo, — 3 — kakor je to storil dne 3. oktobra 1920 pri Krščanskem nauku. Če se nismo udeleževale vsakikrat njegovih shodov, mislimo, da še to ni povod, da sp nas kratkomalo na tako sramoten način odpravi. Pri tem Še smo vedno lahko poštene, še bolj kakor marsikatera, ki se vedno okrog njega liže. Popis vojnih invalidov, vdov in sirot. Da ne bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom na-redbe opr. štev. III 8887/20 I z dne 6. sept. t. 1. v kategorijo „urejeni" in katere med „neurejeni", pojasnuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli I v skupini A (urejeni) oni invalidi, vdove in sirote, ki jim je že odmerjena od voj. oblasti naše države inv. pokojnina oziroma preskrb-nina. V skupini B (neurejeni) je treba popii sati osebe, za katere bo treba šele uredit-vprašanje pokojnine oziroma preskrbnine. Električna luč že sveti v Mariboru. Kaj pav Ptuju?Kaj dela električni odsek? Ljudstvo že nevoljno povprašuje po uspehih, vsled česar bi bilo dobro, da se pojasni, v kakš' nemu stadiju se s pogajanji in napeljavo nahajamo. Ogenj. Dne 25. septembra zjutraj se je v viničariji posestnika Ljudvika Babnika na Kajžarju, občina Sv. Miklavž vnel ogenj. Zgorelo je s slamo krito poslopje, preša z vsem potrebnim orodjem, v viničariji stanu-jočemu viničarju Antonu Vogrincu je zgorel ves živež, 9 mernikov krompirja, žito, 5 kokoši, vsa obleka in posteljnina ter 100 K v denarju. Skoda znaša približno 82000 K. Zavarovano pa je bilo za 8000 K. Vzrok požara se dosedaj še ni mogel dognati. Politične vesti. • ¦ Ljudsko glasovanje na Koroškem. V ospredju naše politike je plebiscit na Koroškem, ki se bo vršil v nedeljo 10. oktobra. Ta dan bodo Korošci odločili, kje hočejo dalje živeti, ali pri svojih rojakih in bratih v Jugoslaviji ali pod svojimi prejšnjimi gospodarji Nemci v Avstrijski republiki. Prepričani smo, da bode velika večina sledila svoji vesti in so odločila za lastne brate Jugoslovane, ne za prevzetne zatiralce Nemce. Nemci sami računajo s porazom pri glasovanju na Koroškem. Trezni Nemci, ki poznajo razmere na SlovenskemKoroškein,Ju videva jo, da ne morejo dobiti na pošten način večine v glasovalnem pasu. Vlada na Dunaju je dobila zaupna poročila, po kterih je Slovensko Koroško za Nemce končno izgubljeno. Velika pobitost se jih polašča, ker se boje, da bi glasovanje v pasu A potegnilo zase tudi prebivalstvo v pasu B. Tudi antantna misija računa z jugoslovansko zmago. Ako se pas A odloči za Jugoslavijo, se ima po mirovni pogodbi tri tedne kasneje vršiti v pasu B glasovanje, kam hočejo priti. Plebiscitna komisija v Celovcu je že določila 31. oktober kot volilni dan in s tem nehote priznala, da bo glasoval pas A za Jugoslavijo. Nemško divjaštvo v Slovenskem Koroškem. Ker Nemci donro vedo, da ne dosežejo na pošten način med slovenskimi Korošci nič, so se zatekli k zadnjemu sredstvu, ki bi jim morda še lahko pomagalo. Z nasiljem in lažmi hočejo zbegati slovensko ljudstvo, da ne bi glasovalo po svoji vesti. NajueuinnejŠe laži širijo med ljudstvom, ljudem prete in groze na vse načine, ne strašijo se niti pobojev in požigov, podkupljejo omahljivce z velikimi vsotami, samo da bi pridobili čim več glasov zase. Pa bo vse zastonj ! NemŠkOkoroŠki Strahovi. Koroški Nemci in nemčurji se silno boje generala Maistra. Ta je z vojsko vred moral po sklepu plebiscitne komisije oditi iz glasovalnega ozemlja. Sedaj pa so se Nemci pritožili pri beograjski naši vladi, da hodi Maister še vedno po Koroškem. V svojem strahu in domišljiji ga pač vidijo, kjer ga niti ni, to dela nemirna vest. Tudi trdijo Nemci, da so Jugoslovani ob meji glasovalnega ozemlja zbrali več polkov s topovi. Menda Nemci sami zbirajo tolovajske tolpe kakor lani, s katerimi bi radi udrli v slovenski del, ter po njem plenili, pobijali in požigali čisto nemoteno. Jugoslovanski vojaki bi jim v tem primeru bili seveda neprijetni. Lahi za Nemce. Ker uvidijo, da na Koroškem sami nič ne opravijo, so se združili z drugim našim sovražnikom, z zahrbtnim, lažnjivim, nenasitnim Lahom. Lahi bi morali biti kot sodniki v plebiscitni komisiji nepristranski, ali njihovi zastopniki poznajo le sovraštvo proti nam, povsod gredo Nemcem na roko. Italijanski zastopniki naravnost izživljajo s svojim vedenjem naše ljudi. Če pa jim ti vrnejo milo za drago, kriče nad našo nasilnostjo. Lah je pač povsod enak ! Jadransko vprašanje še vedno ni rešeno. Sedaj pravijo, da bodo pogajanja ta mesec. Naša vlada je baje določila neke meje, preko kterih ne smemo iti v svojih popuščanih proti Italiji. Reško vprašanje. Italijani zahtevajo sedaj, naj Reka sama odloči o svoji usodi, ali hoče namreč narod na Kvarnem popolno svobodo ali internacijonalizacijo. \ Razno. ¦ ¦ ¦ ¦ Državnozborski volilci! Po vseh občinah so razpoloženi ta teden volilni imeniki za volitve v konstituanto. Vsak volilec naj se prepriča, ali je v imenika vpisan ali ne. Ako ni vpisan, naj zahteva, da se volilni imenik popravi in se vpiše tudi on. Kot dokazilne listine veljajo krstni list, domovinski list ali po večjih mestih potrdilo policijskega ravnateljstva o stalnem bivališču. Vse listine so kolka proste. Tudi za svoje somišljenike lahko zahteva vsakdo vpis v volilni imenik, ako niso vpisani. Ako vidi v imeniku koga, ki ni opravičen, sme zahtevati, da se izbriše. Zato preglejte vsi takoj imenike. Narodni dobrotnik umrl. V ponedeljek, 4. oktobra je na svojem posestvu v Makolah umrl dr. Josip Groorg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Pokojnik si je pridobil za slo vensko stvar v šmarskem okraju neprecenljivih zaslug. Veš čas svojega življenja je z največjo požrtvovalnostjo podpiral vsako narodno stremljenje, zlasti pa naša obrambna društva. Z največjo ljubeznijo se je oklepal Družbe sv. Cirila in Metoda, ktero je tudi v svoji oporoki postavil za glavnega dediča. S tem je družbi naklonil čtz 1 milijon kron. Politično je bil pokojnik, kar se samo ob sebi razume, zvest pristaš napredne stranke. Komisija proti draginji je v Beogradu dovršila svoje delo. Razdeljena je bila komisija v dve sekciji in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo zasebne iniciative. Predlagajo, naj bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ustanovil poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konsumnih organizacij, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. Popisala naj bi se Vge hrana in vse življenske potrebščine, ter blago po trgovinah in skladiščih. Cene živil in blaga bi se maksimirale. Revizije naj bi se ponovno uvedle ter kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovale z zaporom do 1 leta in globo do 200.000 dinarjev. Razen tega bi se smele nepoštenim trgovcem zapreti trgovine. Nekaj članov odbora je predlagalo celo smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvigajo cene blagu in živilom. Želimo, da bi ta načrt ne ostal samo na papirju, nego stopil res v življenje. Prehrana, obleka in najnujnejše življenske potrebščine tvorijo Še sedaj os, okoli ktere se sučejo skrbi najširših slojev. Tuji elementi ne bodo volili v konstituanto. Ker imajo po § 68 sentžermenske mirovne pogodbe vsi tuji elementi v naši državi po enem letu opcijsko pravico, je naša vlada sklenila, da se tem elementom, ki so po plemenu in jeziku različni od uašega naroda, no pripusti glasovalna pravica pri sedanjih volitvah v konstituanto. Millerand o našem narodu. Ko se je v Parizu 1. 1919 slovesno proslavilo ujedinje-nje našega naroda, je predsedoval proslavi sedaj za predsednika francoske republike izvoljeni Millerand. Pred uglednimi osebami je rekel med drugimi: Uničenje Srbije je bilo za Avstrijo, ali bolje rečeno za Nemčijo neizogibna potreba, ker je Srbija preprečevala pot germanskim težnjam k Sredozemskemu morju. Ali Srbija je šla svojo pot k cilju brez obotavljanja. Vsi jugoslovanski bratje so si pomagali drug drugemu. Prišla je zmaga. Ujedinjenje, o kterem so zloslutni preroki govorili, da je nemogoče, je izvršeno, Živela kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ! Avstrija na beraški palici. Na mednarodni finančni konferenci v Bruslju je izjavil avstrijski finančni minister dr. Reich, da Avstrija ne poseduj e ničesar več, da je na beraški palici. Avstrijska krona je padla v Švici na 2 in pol cente sima, avstrijski državni primanjkljaj znaša 42 milijard. Avstrij* nima surovin, ne premoga, da bi so razvijala industrija in bi z industrijskimi izdelki kupovala hrano. Tako govori finančni minister, ki gotovo dobro pozna svojo državo. Koroški nemški agitatorji pa lažejo in sleparijo ljudstvo pripovedujoč, kakor da bi v Avstrija tekla mleko in med. Mariborska porota. Pred mariborsko poroto se je obravnavalo več zanimivih zločinov. Največji del odpada na tatvine. Ljudje so danes lahkomiselni, razvajeni in pokvarjeni bolj kot kedaj poprej in ni čuda, če se množi armada tatov. Obsojeni tatovi so bili sami postopači, ki jih je vojna odvadila dela. Izmed porotnih razprav, ki so prišle tokrat na vrsto, je vzbujala največ zanimanja razprava proti 20 letnemu Rudolfu Gašperiču iz okolice Ptuja, ki jo bil obtožen večkratnega roparskega zavratnega umora in tatvine. Gašperič je umoril svojo botro, dalje gostilničarko Ano Vogrin v Cogetincih, na vesti pa ima tudi poskusen umor svojega botra, obrekovanje itd. Gašperič bi se bil rad poročil z neko deklo, ni pa imel perila in obleke, zato je sklonil ubiti svojega botra in botro v Orešju pri Ptuju in ju oropati. Ta sklep je tudi izvršil. Botro je umoril, njenega moža pa samo težko ranil. Storilca niso mogli takoj izslediti, vstopil je v službo pri posestuici Ani Kump in kratek čas svoje službe izkoristil za to, da jo je okradel. Vzel je poselsko knjižico njenega sina Franca Kump in pod tem imenom nastopil službo pismonoše pri Francetu Klobasi v Ivanjcih. Med tem ga je orožništvo pridno zasledovalo, ker je njegov boter ostal pri življenju in je vedel za morilca. Ker pa se je skrival pod imenom Kump, mu niso prišli takoj na sled. Šele umor gostilničarke Vogrin v Cogetincih, ki še zdaj ni povsem pojasnen, je opozoril orožništvo na sumljivega Kumpa. Prijeli so ga in razkrinkali kot morilca Gaš-periča. Umora Ane Vogrin mu sicer niso mogli dokazati, a umor zakonskih Kolaričje bil brezdvomno dokazan. Gašperič je dejanje tajil. Porotniki so soglasno odgovorili na vsa vprašanja z „da". Ker Gašperič še ni dopolnil 20. leta, ni bil obsojen na smrt. Dobil je samo 16 let težke ječe. Kanonenfutter. Slovenci! V svetovni vojski ste bili kanonenfuter za Nemce. Ako bi Nemci ne bi imeli pod svojo komando nas, Cehov, Poljakov, Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Dalmatincev, bi sploh ne bili začeli te strašne vojske. Nemci bi se bili bali poslati samo svoje ljudi v švarmlinijo — za to so bili drugi. In danes vas strašijo Nemci, da boste kanonenfuter v Jugoslaviji ! Vedite : Vsak falot kaže s prstom za poštenjakom Jugoslavija je zmagala in je dobila to, kar je hotela — Nemci pa »o bili tepeni in se hočejo maščevati. Nemci bi še zmeraj radi imeli vas Slovence za kanonenfutter. Samo Nemci še mislijo na novo vojsko! Čez 40 milijonov ljudi je uničiia svetovna vojska samo v glavnih evropskih državah (brez Turške, Grške, Amerike in Japonske.) Od tega odpade : 1. na mrtve na bojiščih 10 milijonov; 2. na večjo umrljivost 15 milijo- _ 4 — nov ; 3. na manj porodov 15 milijonov. Na posledicah vojne je najbolj trpela mala Srbija. Na mrtvih ima 14'8% (druge države 3% in manj), na večji umrljivosti 28*4% (druge države 8% in manj). Skupaj je izgubila 1,650.000 ljudi ali 35% vs-ega prebivalstva, torej ve č ko eno tretjino .svojih ljudi pred vojno. Najvišjo številko isgub pa je doaegh; Rusija, namreč 13 milijonov ljudi, kar pa znaša samo 9'6% vsega prebivalstva. Te s krvjo prepojene številke nam povedo, koliko gorja je priklical na svet nemški narod. Ali naj po vsem tem ne bo prekletstvo večni delež Nemcev ? Proti tihotapcem jo izdelalo finančno ministrstvo nov pravilnik z določbo, da dobi vsak, kdor najde ali zasači tihotapca, vso vrednost vtihotapljenega blaga. Žrtve Svetovne vojne. Po uradnih podatkih je v naši državi nad 200.000 invalidov in 350.000 rodbin umrlih vojakov. Prva jugoslovanska tovarna za gumbe se snuje v Slovenski Bistrici. Tovarna bo razpolagala z najmodernejšimi stroji in bo lahko izdelovala toliko gumbov iz roga, lesa, kosti in kovin, da ne bo treba takega blaga več uvažati k nam od drugod. Za ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru je imenovan g. Andrej Žmavc, do-sedaj inšpektor pri glavnem povorjeništvu za agrarno reformo v Ljubljani. Naš kovani denar se bo izdelal na Dunaju. Naročenega je 30 milj ono v komadov. Z izdelovanjem matric se peča 180 delavcev in delavk. Ta dela bodo sedaj končana, na kar se bo pričelo takoj z vlivanjem. Novi kovinski denar naše države bo obstojal iz tako-zvane gama-kovine, t. j. novoiznajdena zmes iz cinka in bakra, ki je posebno trpežna, pri tem pa lahka. Mesec Oktober. Dolgost dneva se v tem mesecu zmanjša od 11 ur 38 minut na 9 ur 56 minut. Dan se skrči za eno uro 42 min. Lunine izpremembe: dne 5. oktobra zadnji krajec, 12. oktobra mlaj, 20. oktobra prvi krajec, 27. oktobra ščip ali polna luna ; luna mrkne 27. oktobra takoj ob mesečnem vzhodu, ob pol petih zjutraj jo mrk še deloma viden. Znamke kronske in vinarske vrednosti, katerih veljava bi bila imela 30. septembra ugasniti, ostanejo začasno še nadalje v veljavi. Slovenske šole v zasedenem ozemlju. Tržaški „Piccolo" poroča, da so se s 1. oktobrom otvorih učni tečaji na slovenskih šolah v Julijski Benečiji. Dozdajne zasebne slovenske šole pri Sv. Jakobu in 7 zasebnih slovenskih otroških vrtcev namerava vlada spremeniti v mestne ali morda celo državne zavode. Vsled pomanjkanja slovenskih srednjih šol je krog 500 dijakov šlo zopet v Jugoslavijo nadaljevat študije, zlasti učiteljiščniki, ker edino slovensko učiteljišče v Tolminu ne odgovarja vsem zahtevam. Vlada namerava ustanoviti popolno slovensko učiteljišče in še en srednješolski zavod, da prepreči izseljevanje slovenskih dijakov v Jugoslavijo. Ptujski list" v Citajte in razširjajte Kupi se večje množine dobr6ga © 1 V( Ponudniki naj prinesejo vzorce mosta upvavništvu tega lista. Vsled izločitve K. Gabrijana, dosedajnega poslovodja, iščem novega pridnega in zanesljivega poslovodja za svoje podjetje t. j. umetno klučavni-čarstvo v Ptuju, Aškerčeva ulica ; plača po dogovoru. Ivana Rasteiger, w6m kijiitartnira v Ptuju. Hw vi " " proti dobri pla- Iscem s uzkinio* •» fc4* JI oskrbi. K. Kveder, ravnatelj, Ptuj, Ljutomerska cesta 20, II. nadstropje. fSr* Ena vpil iia fina napoilota Kočija je na prodaj. Naslov pove uprava tega lista. Rabljeni sodi Miki lia s e pripor so na prodaj. Vpraša se v pisarni C. FURST IN SINI, PTUJ. FERDO S bar vari) a v t sprejme 2 delavki, ki dobite dnevno opravilo in tudi lahko vsak dan pridete, potem 1 deklico proti celi oskrbi in eno deklo proti celi oskrbi, ki zna šivati. Novi damski čevlji št. 38 stareja forma, se oddado za 350 K. — Kje, pove uprava lista. Jla hrano " sprejme več gospodov Ana Majcen, Ptuj, Cvetkov trg štev. 5. cKoncertcitre nove so na prodaj. Vpraša se v hiši g. dra. Sadnika, I. nadstropje, PTUJ. za nemščino in slovenščino se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Ob-\ širne ponudbe s prepisi spričeval in z navedbe zahtevkov piače je vposlati na Prvo Jugoslovansko tovarna za usnje in čevlje d. d. na Bregu pri Ptuju. fe. *S :<:<:<:<: Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|o čistih. <> ,\ Izvršuje vse bančne transakcije. .*. H^ffilS^HHHHflflHa«flHB»«fltta