12. november je eden najtežjih dni v zgodovini našega naroda, vendar pa ne tako težak, da bi ga ne mogli prenesti. Ni tako sovražnega nepri-jatelja, ki bi nam vzel vero, da bo ta dan še kruto maščevani teta* naročnina inaia 40-— Din. Uredništr« in sprava t Ljubljani, Selenbnrfora nlica it. I/I. R**nn pri Poštni hranilnici it 19.1CI). Kakopinuv n« vratamol TH»ton it. 21-M. v Mtobijani, dne 11. novembra 1933. Štev. 45 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO *&c>savsha romanca Zložil Trebogoj Popotnik. Rapallo - naš Veliki Petek bratje in sestre! Jutri 12. novembra obhajamo s tiho žalostjo zopet obletnico, »etos trinajstletnico, našega Velikega Petka. Jutrj pre(i trinajstimi leti je bila v majhnem, do takrat za nas še nepoznanem, italijanskem mestecu Rapallu izrečena nad vsem jugoslovenskim narodom sramotna obsodba in ponižanje. Udarili so nas s pestjo v obraz, pljunili so sebični zmagoviti mogotci v naše že itak izmučeno in nedolžno lice. Z našega živega jugoslo-venskega telesa so odrezali kos mesa, zadali nam globoko rano, ki krvavi še danes in ki ne bo zaceljena vse dotlej, dokler ne bo do poslednje potankosti popravljena velika v nebo vpijoča krivica. Bratje in sestre s prelepega planinskega soškega raja, z vseh sončnih gori-ških ravnic in goric, s pustega mramorna-tega Krasa, s tužne Istre in z vse kršne obale sinjega Jadrana, bodite danes v Vašem nemem in tihem trpljenju prav lepo, iskreno in srčno pozdravljeni. Pozdravljeni bodite Vi vsi mrzli Gorjani in vročekrvni Goričani, Vi vsi živahni Vipavci in veseli Brici, Vi vsi resnobni Kraševci in Ponosni Tržačani, posebno Vi Bazovičani, Vi vsi tužni Istrani in vsi Gortanovi rojaki. Vedite, da nismo pozabili na Vas in da Vas nikdar in nikoli ne bomo pozabili. V mislih vedno sočustvujemo z Vami in če bodo naše besede, ki Vam jih pošiljamo neovirano in svobodno brez vsake ovire skozi svobodno ozračje, ozdravile le za trohico Vašo bolno dušo, so dosegle svoj namen. Bridka je Vaša usoda. Živinčetu v hlevu je bolje postlano kakor Vam, ubogim trpinom. Konju je dovoljeno tam preko rezgetati po svoje, psu lajati po svoje, ptici žvrgoleti po svoje, le nesrečnemu podjarmljenemu primorskemu Jugoslover.u ni dovoljeno, da bi smel svoja čuvstva izražati v svoji prirodni jugoslovensk! govorici. Niti Boga moliti ne sme več v svojem materinem jeziku. Toda slavni zmagovalci Pri Kobaridu so šli dalje. Ni jim bilo do-v°y» da so uničili vse kulturno življenje naših ljudi, temveč posegli so tudi po naj-piementarnejšem sredstvu, da onemogočijo našemu življu obstanek na njegovi rod-l11 zemlji. Najprvo so razgnali razumnike *n potem uničili vse gospodarske ustanove, kjer se je hranil težko prištedeni jugoslo-venski denar. Polastili so se vseh gospo-arskih zavodov in namestili v nje svoje astne ljudi, ki nimajo in ki nočejo imeti tmI . za vsak(ianje težnje naših ljudi. ako je bil naš mali človek primoran, da si išče kruha drugod v tujini. Izselil se je v temne francoske rudnike, odšel je daleč Preko morja na široke plantaže južne Amerike, v Argentino, kjer počasi hira in ■zgublja svojo poslednjo kapljo krvi. Mlada dekleta so se podala v tuji Egipt, kjer žive bedno nočno pocestno življenje po ulicah Aleksandrije in Kaira. Doma so ostali samo starci in starke, ki polagoma izumirajo. Kar pa je nove ^^dinCj tel sploh nima pojma voČ o svo- bodnem samozavestnem življenju vseh pravic uživajočega državljana. Že v najnež-nejši mladosti jim zatrejo vsak svobodni polet jugoslovenske misli, zastrupljajo jih in potujčujejo s protijugoslovenskim duhom, tako da bodo postali namesto pridnih in marljivih narodnih delavcev, najhujši janičarji, ki bodo svoj lastni rod zatirali in pokončavali. Tako je stanje naših Jugoslovanov v neodrešenem Primorju. Sedaj pa vi, bratje in sestre, po vsej svobodni domovini, poslušajte in zapomnite si. Danes zvečer in jutri ves dan spominjajmo se naših nesrečnih rojakov v Primorju. Ne pozabimo nanje, posebno kličemo to Tebi, mladina, ki si up naše bodočnosti in ki gradimo na Tebi vso svojo prihodnost. Tebe čaka še težka zgodovinska, toda istočasno slavna in častna naloga, da rešiš zasužnjeno ozemlje. Zavedaj se, da more priti rešitev samo od močne in enotne Velike Jugoslavije. Zavedaj se, da je vsako rovarenje proti državi, od notranjih, kakor od zunanjih neprijateljev naše močne in složne skupnosti, za naš obstoj škodljivo in da vodi do propasti in zasužnjenosti. Če se ne boš zavedala globokega pomena jugoslovenske državotvornosti, se bo s teboj isto dogodilo, kakor s tvojimi krvnimi bratci in sestricami iz neosvobojene domovine. Nič več se ne boš smela učiti v šoli v svoji materini govorici in če boš s sošolci skušala le besedico izpregovoriti po svoje, te bodo tuji učitelji, ki te bodo vedno samo grdo gledali, pretepli in zaprli. Zavedaj se, da leži tvoja bodočnost samo v domovini, ki jo imenujemo Jugoslavija in da bos srečna samo s tistimi ljudmi, ki žive v tistih krajih in v tistem mestu naše države, kamor se stekajo in kjer se ujedi-njajo vse naše reke, Sava, Savinja, Drava in Mura, Krka in Kolpa v naročju Dunava pred stolnim Beogradom. Kadar pa greš na morje in ugledaš naš sinji Jadran in uživaš vse dobrote južnega solnca, zavedaj se, da nam je del te prekrasne prirodne krasote ugrabil večno nenasitljivi tujec. Najsevernejši del Jadranskega morja, Kvarnerski in Tržaški zaliv, ob njem pa lepe luke Trst, Pula, Reka in Zadar, ječe pod peto tega krutega in lačnega tujca. Tam se tvoji bratci in sestrice nimajo tako dobro, kakor ti ob svobodni obali. Če se ne boš zavedala nevarnosti, ki ti preti iz dneva v dan, se bo z vso našo lepo svobodno obalo isto dogodilo. Zato ljubi in čuvaj ono, kar so ti tvoji predniki s krvavimi borbami in s trpečimi mukami priborili. Vi nesvobodni bratje in sestre pa vedite, da nismo pozabili na Vas, da smo v mislih vedno z Vami, in da neutrudljivo delamo na tem, da Vas rešimo strašnih in težkih okovov, ki Vas tišče in žulijo vsak dan bolj. Vztrajajte in ne obupajte, kajti mi vsi tukaj smo z Vami in moramo doživeti čas, ko se bomo svobodni z osvobojenimi zopet bratsko objeli. Pozdravljeni in zdravstvujte! Za dom Jugoslovenskih srednješolcev S sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani ^ 25. septembra 1933 je bil zaključen' pr«-rte®> ki je po svojem značaju in po svoji alekosežnosti dokaj edinstven tudi za našo, ravno vzorne in zdrave razmere. Že svoj-£as .so pisali o tej stvari naši dnevniki, sedaj ^Me stvar pozabljena, čeprav zasluži, da se Peta javnost z njo čim intenzivneje. Predam nekaj historijata: Dne 9. marca 1933 je zaplenil profesor dr. Turk Ernest v VI. b razredu klasične gimnazije v Ljubljani enemu izmed dijakov posebno izdajo Slovenca, ki je baš takrat objavil razsodbo Državnega sodišča za zaščito države v procesu proti Brodarju Janezu, Škrbcu Matiji, Iliji Alojziju, Cerarju Petru, Ogrinu Tomažu, Umniku Antonu, Vomber-Rcrju Jerneju, Gregorinu Francu, Grilcu Ob temnoderoči tam Savi prijazno mi mesto stoji, Savinjčan tam s svojimi splavi prijetno zavetje dobi... To mesto že davno je znano, ko kmečki še punt je divjal, da tujo gospodo neugnano z domače bi zemlje pregnal! ... In tujo gospodo z gradovi odnesel res časa je beg, zato pa mogotci so novi zavladali v mestih vse vprek. Prej tujec je vladal nad Savo, pritiskal na kmeta je grad, za njim pa prišel je v veljavo po mestih gospod renegat! In mislili pač so meščani — — saj janičar tak je povsod — Slovenec! naj vedno tlačani, in Nemec bo vedno gospod. Imena so vsi spremenili in —ič je bil —itsch in —nik je bil —nigg, slovensko so mater tajili in klicali »heil« so in »sieg/« A prišli so jasnejši dnevi Slovan se je vzbujal na dan, in zmage slovanske odmevi doneli čez brežiško plan! ... A kakor se včasih po polji preveč ti razraste plevel in kmetiču ni to po volji — rad čisto bi polje imel — tako je popotnik pred dnevi čez brežiško polje prišel, in v temi čul glas je: oplevi! In trebiti res je začel... Vse mesto je v noči prehodil in trebil je tujstva sledi, gotovo ga kdo je prepodil, da dela dovršil še ni ... Le nekaj končnic odletelo, od nemških je slavnih imen, a nekaj jih še je ostalo, da blečejo glasno znad sten: Mi davne preteklosti priče vam kličemo vsem v spomin: pustite nam —schegge in — itsche, -to nemštva je slavni spomin! In drugi dan! Oh, to je grozno! Oh, kaj je storila ta noč! Nekdo je (sicer je že pozno!) izbrisal vsak —»tsche« in »h«a proč. Popotnik pa dalje je romal in mislil: to ni še dovolj, ko drugič priromam spet mimo, očistim to mesto še bolj.... Razpisana zdaj je nagrada, kdo »j ur ja« dobil bo — kdo ve, na svetu je taka navada: ne grešnik, le greh se pove. Ob času nevšečne te krize prilegel bi »jurček« se tak, in marsikaterega grize, kako se je pisal ta — spak! ... Popotnik pa tiho izginja tam sredi slovenskih dobrav in Brežic se v srcu spominja — pošilja vsem — srčen pozdrav. Opomba: V Brežicah je te dni nekdo prepleskal nekaj onih imen na —tsch in »h«, ki bi bila morala — tudi po zakonu o imenih — že davno izginiti. Mi vsaj smo mislili, da jih ni več. Pri takem delu, ki bi se moglo vršiti tudi pri belem dnevu, bi lahko vse Brežice sodelovale. Tako pa je menda nekdo motil čistilca, da ni opravil temeljiteje svojega dela. Prizadeti potomci pristnih Germanov so raa-pisali nagrado 600 Din, in oelo »jurja« bi dali, če bi našli predrzneža. Pa ga ne bodo. 0 dogodku smo prejeli pričujočo pesem. Francu, Kosu Vinku, Lobodi Jožefu in Štrci-nu Janezu. V zvezi s to zaplembo in z obnašanjem nekaterih svojih dijakov je dr. Turk kot profesor zgodovine, zemljepisja in državo-znanstva načel pred svojimi učenci vprašanje sodišč za zaščito države ter postopanje takih sodišč pri nas in v drugih državah. Njegova izvajanja so bila prežeta toplih nacionalnih čustev, saj je govoril mladim svojim dijakom jugoslovanski dobrovoljec s solunske fronte in naš prostovoljec iz bojev za osvoboditev Koroške. Ni pa pri tem pomislil, da je ozračje, v katerem živi naša srednješolska mladina, skrajno zastrupljeno. Posledica je bila zasebna tožba, ki so jo vložili obtoženci iz znanega šenčurskega procesa proti njemu radi žaljenja časti, češ da je dr. Turk ob tej priliki izjavil napram svojim učencem tudi sledeče: »Vidite, to so zadnji ostanki pasjega plemena. To so največje kukavice, ki so tu v Sloveniji rovarili proti državi, v Beogradu so pa vpili »Živelo narodno edinstvoc. To so plačanci sosednje države. To so oni ljudje, ki so v Avstriji vedno govorili »tako je prav«, sedaj pa z Jugoslavijo niso zadovoljni. Premalo so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobiti.« Po obširnem in mučnem zasliševanju velikega števila učencev je že sresko sodišče s sodbo od 17. maja 1933 oprostilo dr. Turka te obtožbe. Ker je sedaj tudi okrožno sodišče to sodbo potrdilo, je stvar definitivno zaključena. Ni naš namen pisati o poteku procesa in o njegovih posameznih fazah, treba pa je obravnavati ta proces s stališča naše mladine. Noben pedagog in mladini naklonjeni človek ne bo mogel odobravati dejstva, da morali nastopati pred sodiščem mladi šestošolci kot priče proti svojemu lastnemu profesorju. Malo je bilo podobnih slučajev doslej, tako težkega in pomembnega pa gotovo še ne. Proces je imel namen preskrbeti obtožencem iz šenčurskega procesa neko moralno zadoščenje in jim izstaviti neko moralno kvalifikacijo. Kdor je gledal te mlade obraze, ki so se drug za drugim pojavljali pred razpravljajočim sodnikom, ta je na prvi pogled spoznal tudi mentaliteto dotičnega dijaka. Videlo se je takoj, da so dijaki razdeljeni v dva strogo ločena, medsebojno nasprotujoča si tabora, med katerimi ni kompromisa. Videlo se je pa tudi, da je številčno jačji tabor onih, ki odklanjajo idejo jugoslovanskega nacionalizma in se zgubljajo očividno zapeljani in hujskani v meglenih pojmih slovenohorstva. Pa tudi med temi je izstopilo prav vidno samo par fantov, ki so s svojim nastopom dokumentirali, da imajo neko posebno zadoščenje, če morejo v takem procesu nastopiti kot priče in če morejo sodelovati pri akciji, ki naj škoduje profesorju — jugoslovanskemu nacionalistu. Eden od njih je n. pr. kljub prepovedi ravnateljstva o priliki proslave dr. Korošca tekom pouka delil med svoje součence slovenske trakove. Drugi je očital dijaku, ki po njegovem mnenju ni pričal dovolj ostro zoper svojega profesorja, da ga je gotovo njegov razrednik podkupil z dobrimi redi in izjavil: »Če bi bili izpovedali vsi tako kot jaz. bi bil profesor Turk danes obsojen in nato prestavljen«. Treba bi bilo spisati posebno psihološko študijo o posameznih učencih in njihovi mentaliteti, žal bi morala priti ta študija do zaključka, da smo še zelo daleč od onega ideala, ki nam lebdi pred očmi, da bi bila namreč naša mladina ne samo v šoli, marveč tudi izven šole vzgajana in vzgojena v jugoslovanskemu duhu, da bi se jo učilo gledati v bodočnost in navajalo na borbo za res velike cilje, za katere se izplača doprinesti vsako žrtev. Ze šolska vzgoja sama na sebi ni dosledna, ker se nanaša mnogo preveč le na mrtvo tvarino posameznih predmetov in ne misli na to, da se da na primer tudi v matematiki navajati učence k jugoslovanski ideologiji. Kar pa doseže kljub temu šolska vzgoja, podere v večini slučajev izvenšolska vzgoja. Kje stanujejo naši srednješolci, ki niao doma iz Ljubljane? Po raznih privatnih stanovanjih, kjer so več ali manj prepuščeni sami sebi, po raznih zavodih, kjer se oblikujejo njih misli in značaji po smernicah, ki jih zastopa vodstvo teh zavodov. In baš pri tem moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da smo takozvani napredni in nacionalni Slovenci popotaoma zanemarili svojo srednješolsko mladino. Nismo jim ustvarili niti enega res našega *avoda, ki bi nudil tej mladini poleg fojgjjemske nastanitve in prehrane tudi nacionalno vzgojo. Nimamo zavoda, ki bi ustvarjal iztteh mladih in brez dvoma v jedru dobrih miših srednješolcev borbeno, nacionalistično mladino, jo pripravljal na njeno težko in odgovorno dek> v bodočnosti in oblikoval iz nje resnične jugoslovanske državljane. Naši nasprotniki so bili v tem mnogo agilnejsi in uspešnejši, zato lahko kažejo na uspehe, ki jih mi pogrešamo. Toliko se govori in piše o socijalnem delu za malega človeka, razpravljajo se ideje o dečjih azilih in zavetiščih itd., nihče pa ne misli na ono srednješolsko mladino, iz katere dorašča nova generacija, one mladine, ki je po svojih letih najbolj dostopna za vse, kar je dobro, pa tudi za vse, kar je slabo. Obravnavan; proces nas sili, da javno načnemo vprašanj© srednješolskega doma v Ljubljani. Ce smo res glavno mesto slovenskega deda našega naroda in naše države, če amo res tako ponosni in tako polni skrbi za našo kulturo in naš jezik, potem storimo svo- jo dolžnost in ne prepuščajmo te zlate nila-dine onim, ki čakajo le na to, da vprežejo to mladino v svoj tako zastareli in zveriženii voz, na katerem prepeljavajo in ponujajo na ogled svojo ljubezen do »slovenskega naroda« in idejo o ujedinjeni Sloveniji, vse to pokrito z ono toliko opevano in objokovano slovensko zastavo, katero so hoteli svojčas sami nadomestiti z zastavo bivših stanov in katero je režim 6. I. 1929 slavnostno in za ve'no odpravil s sodelovanjem samega dr. Korošca. Mladini se hoče tega, kar je tajinstveno in nedopustno. Nje ne bo nihče pridobil z včlanjevanjem v organizacije, ki so oblastveno dopuščene in priporočane, morda celo komanui-rane. Dajte mlad:ni ono romantiko, ki jo zazhteva njena narava, ustvarite ji nacionalne organizacije pod lastnim vodstvom in brez profesorskega nadzorstva, dajte ji možnost, da se oblikuje sama pod vodstvom čistih in prepričanih nacionalistov, ki ljubijo to mladino in katerim tudi ta mladina povsem zaupa. Predvsem pa, Ljubljana naj da tej naši mladini vzorno urejen Srednješolski dom, ki naj postane žarišče jugoslovanske ideologije in oblikova'ln'ea trdnih in odločnih nacionalistov. če se bo zgodilo to, potem bodo taki procesi enkrat za vselej nemogoči. Nevzdržne razmere v naših gasilskih društvih OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI. BUREN POTEK IN PROTESTEN ODHOD ZASTOPNIKOV MESTNE OBČINE IN NACIONALNE SKUPINE V nedeljo 5. novembra t il. popoldne se je vršil v škofjeloškem Gasilnem domu občni ebor prostovoljnega gasilnega društva, ki je javno dokazal, da nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej društveni edinici, mora biti konec. Dvorana, katero so zasedli člani in mnogi gostje, simpatizerji gasilskega pokreta, je bila nabito polna. Razni spori fn nesoglasja se pletejo v društvu že dalje časa, zlasti pa še od takrat, ko je odbor brez dovoljenja stvarnih in utemeljenih razlogov odklonil sprejem 43 'novih članov, za kojih odklonitev bržkone ni bilo drugega razloga kot to, da so bili brezkompromisni Jugoslovanu, Sokoli in nacionalisti. Eden glavnih razlogov odklonitve sprejema, da ni opreme za nove gasilce, kakor tudi drugi v društvenih pravilih neutemeljeni razlogi ne drže, ker društvena blagajna izkazuje deset tisoče gotovine in mora biti vsako društvo zadovoljno ob prijavi tako lepega števila novih mladih delavcev, katerih je tudi škofjeloško gasilno društvo želu potrebno. Novo ogorčenje in nezadovoljstvo je vzbudilo dejstvo, da škofjeloško gasilno društvo ni podpisalo udanostne izjave Nj. Vel. kralju. Kdo je kriv te sramote? Zopet odbor, (■dino&no njega vodilni: funkcionarji. Kaj je bila v tem oziru dolžnost tajnika in duše društva? Pritisniti društveni pečat in podpisati, kar je bil takratni načelnik, odnosno predsednik pripravljen takoj storiti! Tostvarni zagovori, osobLto smo že prisegli, ne drže in so jalovi. Sklicevanje posebne seje za sklepanje o podpisu izjave ali ne, je povsem nepotrebno, ker je dolžnost vseh zavednih državljanov, društev in korporacij, da brez vsakih .pomislekov podpišejo vedno in povsod svojo udanoat /Nj- Vel. kralju in je samo gola formalnost, da se o tem poroča na prihodnji 9©j:\ če je to sploh potrebno. Izgovor se najde, veliko pa je vprašanje, če je stvaren in utemeljeni V takem ozračju je pričel občni zbor, ki ga p otvoril s pozdravom na sreskega načelnika Legata Ivana, zastopnika mestne občine Thaler Rada in Savnika Antona ter ostale navzoče, društveni načelnik Šušteršič Ivan. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, je izpregovorii zastopnik političnega oblaslva g. Legat, ki je v svojem krepkem nacionalnem govoru povdaril potrebo tesnega sodelovanja med Sokolom, Rdečim križem in gasilci. Skupni smoter teh s posebnimi zakoni ustanovljenih in zaščitenih društev, mora biti kulturna, prosvetna in nacionalna vzgoja članstva v duhu 6. januarskega manifesta Nj. Vel. kralja. Iz teh društev morajo izhajati zavedni Jugoslovani, krepiti brezkompromisni nacionalisti, ki morajo biti državi in narodu de v pomoč. Nato so podali svoja poročila društveni funkcionarji: Planina Lovro za tajništvo, Grohar Ciril za blagajno, Bozovičar Pavel kot poveljnik in Bavdaž Feliks kot orodjar. Ponoven hrup je nastal v dvorani, ko je predlagal Šober Ivan razrešnico staremu odboru in še posebej blagajniku. Blagajnik je prejel za svoje poslovanje razrešnico, glede razrešnice odboru pa je povdarjal industrijalec Dolenc Franc ml., da ne gre kar brez vsega dajati odboru, ki ni podpisal udanostne izjave Nj. Vel. kralju, raz-rešnice. Potrebna je ugotovitev, kdo je to zagrešil? Burna, mestoma ostra, toda zelo potrebna debata, je do kraja razgalila miselnost duše društva. Ponovna pojasnila tajnika Planine so bila povsem nestvarna in je o njih škoda izgubljati besed. Njegovo trdiitev, da je podpisal udanostno izjavo za Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki, je ovrgel kot neresnično navzoči zastopnik političnega oblastva g. Legat- Ker podporni člani 97 po številu, nimajo glasovalne pravice, temveč le posvetovalni; glas, so za razrešnico staremu odboru glasovali le izvršujoči člani z rezultatom 19 za in 17 proti. Po dolgem glasovanju je izrekel Dolenc Franc ml. v imenu 52 podpornih članov staremu odboru nezaupnico, 9 čimer je dejansko ostal odbor v manjšini, čeprav si je dal izglasovati zaupnico po izvršujočih članih. Napeto ozračje se je še poostrilo, ko so prišle na vrsto volitve novega odbora. Nacionalna skupina je predlagala samostojno kompromisno listo, dočim je predlagal Bavdaš Feliks listo, sestavljeno po večini iz članov dosedanjega odbora. Ker tudi na ponovno posredovanje sreskega načelnika g. Legata, ni prišlo, ozirajoč se na novi zakon o ustroju gasilstva, do kompromisne sestave liste novega odbora, so zopet rešili stari odbor, za vse pametne in v duhu novega zakona stavljene predloge, gluhi; in slepi, izvršujoči člani, ker kakor že navedeno imajo podporni člani le posvetovalni glas. Za na- cionalno kompromisno listo je glasovalo 17 upravičencev, za listo starega odbora, odnosno Bavdaža Feliksa, pa 26. Po tem glasovanju sta prostestirajoč zapustila dvorano zastopnika mestne občine gg. Thaler Rado in Savnik Anton z izjavo, da občina kot nadzorna oblast pravkar izvoljenega odbora, ne prizna. Slično izjavo je podal v imenu 52 podpornih članov in v imenu v velikem številu navzočih Sokolov in nacionalistov g. Dolenc Franc ml. s pristavkom da takemu odboru, ki ni dal v imenu društva udanostne izjave Nj. Vel. kralju, napoveduje vsa nacionalna javnost neizprosen boj! Nato se je vsa nacionalna skupina v znak protesta odstranila iz dvorane, kjer je ostalo le kakih 20 pristašev starega odbora. Najživahnejše komentarje je vzbudil potek tega občnega zbora po našem nacionalnem mestu in se je zlasti razmotrivala okol-nost, da bo vodil gasilno društvo odbor, ld dejansko niti ne uživa zaupanja večine članstva. Glede na ogorčenje nacionalne javnosti bodi pribito, da je nacionalna ideja krepko na pohodu, starodavni zmaj leži strt na tleh in je samo še vprašanje časa, kdaj zakopljemo in pokrijemo s črno prstjo poslednje ostanke te mrhovine. E. C. Gangl Iz krajev, kjer se poznajo sledovi vojne granice že v imenih, ki so čudovito mešani na ta način, da se poleg slovenskih in srbsko-uskoških nahajajo pristno nemška imena, kakor ob času pred tri sto leti, ko je bila ta pokrajina odprta vsem, ki so tu iskali ali zavetja ali nove domovine, je prišel naš E. Gangl — po imenu sicer potomec priseljene nemške družine, a po srcu naš Belokranjec, kajti Bog ve, kolikrat je med tem že doživela družina prenovljenja v svojih ženskih članicah, ki so bile gotovo vse iz našega slovenskega rodu. Zato navidezno nemško ime ne moti nikogar, da ne bi gledal v našem odličnem nacionalnem delavcu moža, ki je izrazit tip našega rodu, globoko čustvena slovanska duša in človek one široke jugoslovanske orijentacije, ki je bila od veka doma v njegovi ožji domovini, Beli Krajini, kjer so se prebivalci enako dobro razumeli s »črnimi Kranjci« tostran Gorjancev, s Hrvati onstran Kolpe in s potomci onih srbskih beguncev, ki so do danes ostali njih sosedje na Bojancih in v Žumberku. Ako jim je lastna domovina postala pretesna^ so si znali najti kruha zunaj po svetu, povsod so se oživeli, kot kostanjarji po nemških mestih in kot delavci in podjetniki po Ameriki, kjer so mnogi iz njih postali milijonarji. To so Gang-lovi beli rojaki. Iz njih srede ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer se je posvetil študijam in kmalu pokazal pisateljski talent. Bilo mu je dano preživeti nekaj časa na Dunaju, da je spoznal modemi kulturni svet. Tako je še morda sanjal o veliki pisateljski slavi. Prinesel mu jo je »Sin«. A ko je stopil zopet na slovenska tla in zapazil to borno ljudstvo in delavske mase tako potrebne pomoči, je delu za narod posvetil vse svoje moči. Človek se čudi, kje je našel časa, da je toliko delal na tako različnih poljih. Bodočnost bo razsodila, kaj je v tem delu večnega. Za nas velja eno, da nosi vse njegovo delo neizbrisen pečat nacionalnosti in socialnosti. Tako je nastopal kot učitelj, pisatelj, Sokol, poslanec, vzgojitelj, organizator. Ne bomo naštevali njegovih zaslug, o katerih sam nikoli ne razmišlja, ker ne utegne. Kdor ga je videl kot govornika na sokolskih zletih, ko je bilo treba misliti na tisoč stvari, se je čudil njegovi mirnosti, s katero je vzdržal v dneh polnih napora, vedno veder in vztrajen, s trdno vero v srcu, da bo vse dobro izteklo. Optimist, ki ga je njegova vera spremljala preko vseh težav. Tudi preko svetovne vojne. Ko so ga odgnali iz Ljubljane, se je vrnil z na pol zlomljeno roko in s tem pridobil časa, da je služil svojim idealom. Ko je b.ila vojna končana, sta ga čakali dve organizaciji, ki sta mu bili posebno pri srcu: uči; teljska in sokolska. Dve narodni armadi, ki stojita v službi narodne vzgoje. Malokdo ve, koliko borbe je bilo treba, da niso zle nakane zadušile onega nacionalnega duha, ki edini more dati pravilno smer takima organizacijama, da izpolnjujeta svoje prevažno poslanstvo v življenju naroda. Udano je služil ideji domovine in svobode in vršil vestno svojo dolžnost na odgovornosti polnem mestu. Šele ko bomo pogledali nazaj, bomo videli, kako j® bil zvest sebi in svojim idealom. Pred nami leži pet lepih knjižic. »Moja pot!« To so njegovi mladinski spisi. Vsakdo ve, da je bil prvi urednik »Zvončka« in da je še danes njegova zasluga, da ima naša mladina ta lepi mladinski list. Če je le mogel, je pisal pesmi in povestice za mladino. Zdaj leže pred nami. Pet lepih knjig s slikami slikarja Saše Šantla. Lep dar za mladino. Za veliko noS jih dobimo baje še pet knjig. In če pogledate naše, mladinsko slovstvo, boste povsod našli njegove .prispevke. »Trije rodovi«, »Veliki trgovec«, »Beli rojaki« so priljubljeno čtivo širokih vrst našega naroda. Njegove igre igrajo povsod. Mladina ga pozna. Da ne govorimo o njegovem publicističnem delu, člankih in govorih. Bogato je njegovo življenje, polno darov. Za enkrat — smo rekli — leži pred nami pet knjig, ki jih je izdala Učiteljska tiskarna-Zelo primerno Miklavževo in božično darilo-Želeli bi, da bi vsi, ki ga imajo radi — in teh ni malo — položili te knjige svojim malčkom na Miklavžev krožnik ali pod božično drevo. Tako bomo zanesli njegovo ime tja, kjer je bil vedno najrajši: med mladino- Od tam bo rastla nova generacija, ki bo v bodočih letih uresničevala sanje njegove mladosti in gotovo je edina želja tega brezkompromisnega Jugoslovana, da bi še dočakal uresničenje svojih najlepših sanj — da bi bdla Jugoslavija — srečna, močna, bogata, slavna, sokolska — jugoslovanska. POZIV Zadnje čase se vrši proti meni sistematična gonja, ki se poslužuje vseh najbolj bedastih, pa tudi najbolj podlih sredstev. Ta gonja posega zlasti med članstvo Narodne Odbrane z očividnim namenom, da bi postalo to članstvo nezaupljivo napram moji osebi. Trdi se n. pr., da sem v najožjih stikih z »Jutrom« in sodelujem pri tajni cenzurni komisiji, ki cenzurira »Slovencu« ne samo politična, marveč tudi gospodarska poročila. Trdi se tudi, da sem bil na dan občinskih volitev 15. otkobra t. 1. ves dan v kočevskem srezu in agitiral tam za »punktaše«. Trdi se nadalje, da sem na javnem sestanku napadal Sokolstvo in izjavil, da je treba Sokolstvu dati primerne injekcije, vsled česar Sokolstvo ne more sodelovati z Narodno Odbrano, dokler pripadam Narodni Odbrani jaz kot njen funkcijonar itd. Pozivam vse one, ki imajo sploh še kaj pojma o časti in možatosti, da naslove vse te očitke na mene na tak način in v taki obliki, da bom ž njimi lahko obračunal, pa naj bo to pred sodiščem ali pa na drug, za nje morda bolj primeren način. Pozivam pa predvsem nacionaliste, da mi javljajo sproti vse te podle izmišljotine in mi s tem omogočijo, da pridem do onega vira, iz katerega izhaja ta podla zastrupljevalna akcija. Dr. Cepuder Josip. Ado Makarovič: NAŠ HISTORIZEM (K sramotnemu dnevu Rapalla, 12. novembra) So ljudje pri nas, ki ne razumejo, čemu go-voriiojp o jodovim otemtakem čez par let odrečemo Koroške in Primorja in Istre, ker bodo tujci tako razredčili naše vrste? Jasno je torej, da je stališče kompaktnosti — »oslu podobno« in da odločaj pri vpraSa-nju naših pravičnih mej 'tudi —- zgodovina! Naše pravo v Julijski Krajini obstoji v teni, da je dežela izrazito Jugoslovanska po narodnosti. Italijani pa, ki dobro poznajo 'to naše mirno in kratkovidno ataliSče, se trudijo na v«) moč, da naredijo iz Jul. Krajine čimbolj italijansko zemljo, z metodami, ki jih poznamo, in da nam nekega dne, ko bi morali mi prezentirati svoja prava, predstavijo Jul. Krajino kot drugo Beneško Slovenijo! Dotok Italijanov in .potujčevanje bi o priliki plebiscita doseglo napol italijansko zemljo. Razen tega, saj poznamo italijansko plebiscitno prakso na Koroškem! Italijanska politika bi nas opeharila tudi v tem slučaju! Mi hočemo reriiijo, a na katero stališče naj se postavimo s svojimi zahte^ vami? Če hočemo ljudsko glasovanje, bodo hoteli Italijani, v slučaju, da bi se nam želja izpolnila; da se zemlja deli v pasove! V obmorskem psu bi mi izgubili tako gotovo kot je amen v očenaSu! V drugih pasovih je dvomljiva zmaga baS radi italijanskih potujčevabiih metod na naši mladini in odraslih, radi dotoka tujcev, in Se glede na zvitosti Italijanov, o katerih danes ne moremo imeti pojma! Taku usoda nas čuka, če obstojim« na stališču narodnosti, aktualnega stanju, in če n® pritegnemo zgodovine! Na .Koroškem smo itak izgubili baS na tem stališču — »samoodločbe«, na stališču, da so tani Slovenci kompaktni, ki so za nas! Evo vam rezultata, gospodje! Nepredvidena zvitost sovražnika, podlost Italijana in potujčenj Slovenci, ki so duševno bili bližji Avstriji in nemštvu nego združeni Jugoslaviji! Za simpatije se je šlol Naši Slovenci v Julijski Benečiji bodo sčasoma 'tako premamljeni, da lw se obrnili od nas v slučaju glasovanja! Kaj šele tisti v Trstu, v Furlaniji, kaj šele tisti v Reziji, Beneški Slovenci?! Napram Nemcem je pa jasno prepozno, da bi jim vzeli našo KoroSko na podlagi samoodločbe in narodnosti, saj se je pri plebiscitu izkazalo, bodo rekli naši nasprotniki, da je narodnost v večini nemška, da so miselnost in simpatije nemške! Tuko je narod Hftin odločil! Naši Korošci zbirajo dokaze, kako se je sleparilo pri plebiscitu! Močni dokazni materija! je bil poslan v Beograd, a vprašanje je, če ga bodo v Beogradu hoteli vpošteti! In če ga tudi bodo hoteli, ali hočemo nov plebiscit? Danes ko Koroška bolj nemška kot kdaj prej! Tudi Avstriji se je mudilo, da ponemči deželo še bolj nego J® to bila do plebiscita! Ali hočemo novo klofute, slavnostno jo dobiti pred celim svetom kot viteški udarec — oslov!? In potem: izgubiti Koroško za vedno? Ne, tega nočemo, 'in tudi nočemo italijai>' ske klofute, ki nam prileti prav gotovo v glasovanja! Smo pač pošteni in dobri ljudje, ki _____ bojujemo s podlim in propndlim nasprotnikom kot dobri in pošteni ljudje! To je naša velika Film nase zemlje ZAPRISEGA NACIONALISTOV NA DRŽAVNO IN NARODNO EDINSTVO PO PUNKTAŠIH Občinske volitve so nam dokazale, da fflnaguje po vsej državi nacionalna misel. Prinesle se nam pa tudi presenečenje v zakonu o občinah, ki ne predvideva nikake mere v slučajih kot so žal naši, pristno slovenski. Punktaški generali so poslali naše, poseb-no P^eželsko ljudstvo v volilno borbo, ne za občinsko gospodarsko politiko, temveč za zmago svojega grdega igranja z našim ljud-stvcmi'. Tako se je punktašem posrečilo pridobiti eno sedmino vseh občin v našii banovini. Vse je bilo na delu, da pokaže moč Punktašev. Ali vse grožnje, vsa goreča skrb za vero ni pomagala veliko. Ljudstvo trdno koraka v strnjenih vrstah naprej v nacionalno fronto. Kot omenjeno so si punktaši v nekaj ob-«mah izvojevali zmago. V vseh teh občinah so bole postavljene tudi liste z nacionalnimi delavci na prvih mestih. Torej liste, na katerih So bili kandidati, ki ljubijo svojo lepo in ve-k° Jugoslavijo, ki jim preseda punktaško T°varjenje. Iz teh list pridejo sedaj po zmagi Punktašev v občinski odbor, tudi po proporcu nacionalni delavci- Zakon pa pravi nekako tako, da ima novo izvoljeni nosilec liste z ve-glasov, zapriseči na narodno in državno p n^tvo ves novo izvoljeni občinski odbor. ■unktag naj prejme od jugoslovanskega na-«onalista prisego na državno in narodno edmstTo. Ne poanamo pravega uzraza za tak primer kot ravno v danem slučaju. Ironija, pa-,Mo«s je vse premalo izraženo- Bolj se pii-beseda korobač. Naj navedemo le samo primer: Tam v Savinjski dolini deluje že par let župan-D^cianalist v eni najbolj pimktaških občin. Da bi za občinske volitve sestavil listo dobrih gospodarjev, se je obrnil tudi na zmerne pristaše bivše SLS. Seveda je dobil takoj zatrdilo, da so pripravljeni sodelovati, toliko bolj. ker je znano, da je dosedanja župan nepristranski delavec za korist občine in občanov. Punktaši so pa s svojimi spletkami dosegli, da so zgoraj imenovane pristaše spravili županu v hrbet. Ni preostajalo drugega kot sestaviti novo listo samih nacionalnih mož PunktaSeni je uspelo z grdo agitacijo, kjer je pajbolj trpela vera, kjer se je grozilo z iztirjanjem dolgov po punktaški posojiiuici, da so si pridobili večino glasov. Tako prideta v občinski odbor dve tretjini punktašev ter ena tretjina nacionalistov. Prepričani smo, da bo oblast izprevidela v takih slučajih nemogoč položaj nacionalistov, napravila svojo dolžnost in v vseh slu-^sjih, kjer so si punktaši pridobili večino, ^ratkomalo razveljavila vse punktaške mandate. Naj s© razpišejo nov© volitve pod nadzorstvom, da se ne bo vršil več tak teror s strani punktašev. Najbolje pa je, da postavi °blast v take občine svojega komisarja-na-oionalista. Brezposelnost je velika ravno med našimi najboljšimi narodnimi delavci. Poma-S&1 bo nacionalistu do kruha, na drugi strani bo pa delal ta narodni: delavec na iztrez-ttenju pimktaških zaslepljencev. Železna metla se nam, že dalje časa obe-ta, tu imamo lepo in koristno priliko, da sto-Pi v akcijo! KINO IN ŠOLE , 0 našem kinu smo že govorili, ko so ho- jf11 ]Judje pod krinko nacionalne vzgoje z neukimi diletantskimi izdelki pod geslom »pro-fijm< p0init,i svoje žepe. V soboto smo zop©t priča take prireditve. V »Maticu so r*Jali film >V znamenju križa«. Kdor je videl film, nam bo priznal, da je malo primeren ** mladino. Nima ne kulturno-zgodovinske ne ^rske, ne vzgojne vrednosti. In vendar so ga l<>rale iti gledat ljubljanske srednje šole in F®^! Jasno je torej: izključno to stališče nas bo r^T,le pogubilo! Ker pa je narodnost le glavna baza našega r ava, moramo obdržati to stališče, a napram sve-t o teni ne govori nerazsodna, nahujskana, rtičem masa, ampak mi sami, ki vemo, kako L’ je bilo od nekdaj in moremo to tudi do- bi- Italija in Avstrija sta naše ljudi tako do-. 0 aaPrii od našega sveta in naše miselnosti, da nje nimamo nobenega vpliva več! Delati mo-_■nw torej zanje brez stikov ž njimi! Kot snge-t ,ailec ne more glasovati po pravici in resnici, nne. dovolimo več glasovanja našega naroda j’ J! takim pritiskom, kot je nemški v Avstriji in istični barbarski v Italiji! Kaj nam tudi pomaga, .. . 1 v kaMni conj ob današnji meji zmagali, če i; ,m.eudežu ah.|>0 }as}m mof} ob tujem morali ..,anili «voj jezik, tista zemlja se mora prej spI i6] združit’i z veliko Jugoslavijo! in ker‘ tlj plebiscit ne bi dosti .pomagal, ali nič tu starost naselbine v zgodovini! In’ mi *'uj lahko govorilno, brez pretiravanja, brez di-• °®atižnega zavijanja, brez laiil Na kateri jmdlagi so Italijani dobili Trst, Gori-»i’ . ®ko, Istro, če ne na stališču zgodovine in rategije? Ker so ponesli na konferenco cele . ojiznice o latinski, ladinski, italijanski kulturi y?a ozemlja, o latinstvu naše zemlje v začetku tJCI,e zR°'tavine (!), a Jugoslovani niso vedeli, kaj N«J^a to zinili, je morala njih stranka zmagati! ujai so naročevali pri domačih znanstvenikih ela-^te, ki tudi niso mnogo zalegli, ker so zasto- to celo ob času pouka. Vstopnina se je zvišala na 3 Din, kakor da šolska vodstva nič ne vedo o socialni bedi, ki tare večino staršev. Stal sem pred kino Matico, ko sem zagledal dirko po Kongresnem trgu, ko so dirjali razredi proti kinu, da si pribore boljše sedeže. Vsipale so se od vseh strani kar 4 šale, ki imajo vsega skupaj nad 2000 učencev in učenk, do-čim gre v kino Matico le 600 gledalcev. Nastal je pravi boj za sedeže. Baje niso dobili sedežev niti oni, ki so plačali Red je morala delati policija. Dve uri dopoldanskega pouka sta bili uničeni in mladina, ki ni več dobila ne vstopnic ne sedežev se je razšla po mestu. Nad 1500 dijakov se je tako potepalo po mestu. To je gotovo pedagoško! Tudi je vprašanje, ali je primerno, da v taki gneči gledajo film šolarji obojega spola. Bil je to pravi škandal in je skrajni čas, da starši protestirajo proti zlorabljanju šole v take namene. Mi smo za prosvetni film in želimo, da ga vidijo naši otroci, a na ta način ne pustimo več voditi naših otrok v nabito polne dvorane, kjer ne morejo mirno uživati filma, s katerega bi se kaj naučili. Videlo se je, da gre le za »kšeft«, naši otroci pa niso za to v šoli. Napravite red s temi prireditvami, da ne bo šola samo sredstvo, kjer naj se zbira denar za vse mogoče stvari! TRŽNI ZAKON V NEMČIJI Skoraj po vsem svetu so vlade posameznih držav ob pojavu svetovne gospodarske krize začele ustvarjati različne ukrepe za ustaljenje cen kmetijskih proizvodov in za pobijanje nereelne Špekulacije, odnosno za čuvanje interesov pridelovalca. Uspehi sb bili le redki. Nikjer pa se takih ni ustvarilo tako temeljito kot sedaj v Nemčiji. Nemški tržni zakon omogočuje ministru, da ureja cene vseh poljedelskih, vrtnarskih in gozdarskih pridelkov. A ne samo to. On more ravno tako posegati v podjetja, ki podelu-jejo ali predelujejo te pridelke in more določati ter uravnavati razliko med nabavno in prodajno ceno (uravnavati njih zaslužek, ki je prej navadno bil zelo visok). Za žita n. pr. so določene stalne (temeljne) cene (nekaj nekoliko podobnega smo imeli!, pred par leti pod premalo strogo izvajanim, polovičarskim in zato neuspelim »2it-nim režimoijK tudi pri nas), cene, izpod ka^ terih se nakup in prodaja ne vršita. Možni pa so v Nemčiji tudi pribitki navzgor po kakovosti. Nadaljna diferenciacija je omogočena tudi z ozirom na razdalje pri tovornim (transportna pariteta). Te stalne cene od meseca do meseca naraščajo do prihodnje žetve. Stalna ali nekaka temeljna cena je za rž določena za oktober na 147 RM (za 100 kilogramov , — Din 264-60) in narašča do junija 1934 na 165'— RM (za 100 kg — diinarjev 297-—), za pšenico je cena določena od 182-— RM V oktobru t. 1. do 195-— RM za junij 1934 ali v dinarje preračunano (1 RM — 18 Din) od Din 327-60 do 351 •— za 100 kg. Za špekulante in za tiste sploh, ki imajo svoje posle in zaslužke pri prometu žita od pridelovalca do porabnika, je konec velikanskih zaslužkov, ker se obenem predpišejo tudi ti zaslužki, tako mlinarjem, pekom i. dr-v tem smislu, da bo porabnik moke ali kruha do teh živil prišel po dokaj nižji oeni kot doslej. S tem je pamagano kmetovalcu, ki ima ustvarjeno odgovarjajočo temeljno podlago za svoje izkupičke, pomagano pa je tudi porabniku, kajti trgovina, velemlini in peki so pod kontrolo in mu cen za moko ter za kruh ne morejo več navijati, njih zaslužki so čisto določno odmerjeni. Mlinarji sedaj tudi! nimajo razloga, da bi odlašali z nakupom krušnega žita v nadi, da bodo poslej nakupovali še ceneje, ker so tam cene določene tako, da od meseca do meseca naraščajo. S tem se je poživil nakup žita in pridelovalci, ki jim je nujno za denar, vsaj morejo prodati. Pri nas mlinarji še jako mailo nakupuje-jo, dasi je cena pšenici že izpod 1 Din za kg. Kupčija se ne Tazvije, ker oni z nakupi ča- pali le nemško oficielno stališče o privandranih o to vanih v 6., 7. ali bogvedi katerem stoletju v današnje naselbine. Italijani so seveda bili te otroške nedolžnosti veseli — in zmagali so Italijani! Naj'prej so prišli Rimljani, podjarmili Karne, re, Japode itd., za njimi so prišli Germani, a med zadnjimi, ala prav zadnji (ker so se vendar naselili!) Slovani im še ne sami, ampak kot hlapci tujih plemen! Kaj čuda, če je italijansko zgodovinsko »pravo« zmagalo, oziroma prepričalo ostale diplomate, oziroma z dikcijo in pa rola r-slvom prisililo, da so njim dali prav! Takrat bi Italijani na narodnostnem stališču propadli, ker ?? »medtem« Avstrijci naselili — Slovane v cisto italijansko ozemlje! še danes trdijo Italijani pred svetom to nesramno laž in jo znanstveno utemeljujejo celo etnologi, češ, da se nekateri priseljenci še imeo »aklimatizirali«, in ne »uspevajo« v Julijski Krajmi, ker so bledi, previsoki, koščeni itd.! Od Rapalla do danes je italijanska »znanstvena« literatura narasitla na cele knjižnice o samem itabjanskem zgodovinskem pravu' Ali naj mi na to držimo roke križem, češ to nas ni« ne briga, ker je vse zlagano!? Seveda je zlagano, a s temi lažmi so ze enkrat dobili našo zemljo in jo bodo na tej podlagi obdržali naprani nam dvakrat lažje kot so jo dobili! Italijani so dobri diplomati, a mi slabi! Nasprotniki »historizma« »o čudni ljudje, ki jim gre za ljudi, ne za zemljo! NaTod more ustvariti nove ljudi na potujčeai zemlji, a nove zemlje ne! V začetku človeštva se bije boj za zemljo in naš boj proti Italijanom, ki so nam vzeli zemljo in narod, ni boj za »Človeške« pravice proti tiranstvu fašizma, ki mu je bog država, ampak boj za slovanstvo in zemljo! Napram našemu narodu je fašist za las bolj krut kot bi bil, da je stranka Italijan! Če bi se borili za pravice človeka ob strani italijanskih emigrantov, ostanemo pod novo vlado »fuorioscitov« na istem stališču kot emo danes, v še večji nevarnosti, da nas iprepljuska italijansko morje docela! Za nasprotnike »historizma« naš narod nima zgodovine! Ta »zgodovina« naj bi ge šele napisala in sicer podrobno tudi priseljevanje »v 15., 16. in kaj o na še večji padec cene, pridelovalec tudi za nizko ceno ne najde kupca. Tudi pri nas bi bil potreben tak zakon kot v Nemaiji, posebno njega tisti del, ki bi stopil izkoriščevalcem na prste. Izvajalo naj bi se ga z vso strogostjo. ELEKTRIFIKACIJA V JUGOSLAVIJI Elektrifikacija Jugoslavije predstavlja ekonomski problem prvega reda. Od napredka tega nad vse važnega vprašanja zavisi tudi naš splošni napredek v ekonomskem problemu. Možnosti elektrifikacije Jugoslavije so zelo velike. Poleg ogromnih količin premoga imamo tudi veliko bogastvo vodnih sil. V splošnem so v Jugoslaviji zastopani vsi izvori energije. V pogledu bogastva vodnih sil stoji Jugoslavija takoj za Francijo (4,600.000 konjskih sil pri majhni in 9,600.000 konjskih sil pri srednji vodi) in Italijo (4,656.000 k. s. pri majhni in 7,350.000 k. s. pri srednji vodi). Vodna sila Jugoslavije znaša pri majhni vodi 2,983.096 k. s., pri srednji vodi pa 8,949.096 k. s. V pogledu razdelitve vodnih sil pride na prvo mesto predvojna kraljevina Srbija, nato Drinska in Vrbaska banovina. Savska banovina itd. Od skupne količine se sedaj izkoTiščuje v vsem okrog 200.000 k. s. ali okrog 6 %. Največ vodne sile je izkoriščene v Dalmaciji, kar je v zvezi z njenim geografskim položajem. V proizvodni energiji bi voda zavzemala v Jugoslaviji najvažnejše mesto, kajti ona predstavlja največji in najbogatejši vir energije. Drugi izvor energije v Jugoslaviji — po količini isti kakor voda — je fosilni premo". Nato pride energija gorljivih drv in špirita, potem energija zemeljskega plina in končno energija zračnih struj, ki pa se jih še ne more vzeti v obzir. Bogastvo države na energiji je pred vsem važno zaradi raznovrstnosti, kajti ravno radi bogastva in raznovrstnosti energije je elektrifikacija v Jugoslaviji v toku p<> slednjih 10 let vidno napredovala. Na njej počiva tudi ves jugoslovanski razvoj industrije. V Jugoslaviji imamo podjetij, ki proizvajajo električno energijo, preko 800. Električnih central, javnih in mešanih, industrijskih in privatnih, je bilo na koncu 1931. leta 618. Od teh je bilo javnih in mešanih 327, industrijskih in privatnih 291. Z ozirom na pogon so bile centrale sledeče razdeljene: Na paro 249, Diesel 170, na vodo 108, na plin 27, mešanih 64. Z ozirom na veličino podjetja so bile sledeče razdelje- ne: Od 15—50 kw-ur 203, od 51—100 kv-ur 120, od 101—300 kw-ur 146, od 301—500 kw-ur 45, od 501—1000 kw-ur 42, od 1001 do 10.000 kw-ur 55, preko 10.000 kw-ur 7. Prevladuje to»-ej tip majhne in srednje centrale. Kadar se bodo uresničili veliki elektrifika-cijski načrti, na katerih se zelo intenzivno dela, se bo povečalo število, velikih central. Efekt generatorjev vseh central znaša 446.679 kw-ur. Največji efekt odpade na velike centrale — 358.797 kw-ur. Skupna proizvodnja v centralah znaša 777,558.000 kw-ur. Po banovinah je proizvodnja razdeljena sledeče (v kw-urah): Dravska 247,620.000 Primorska 187,986.000 Savska 89,852.000 Vrbaska 63,558.000 Duaiavsk-a 53,605.000 Beograd 49,463.000. Drinska 41,765.000 Moravska 24,513.000 Zefcka 10,862.000 Va-rdarska 8,370.000 Po poedinih banovinah je število električnih central razdeljeno po veličini sledeče (v kw-urah): o ■v lš «5 ■3 o T? Dravska Savska Vrbaska Primorska Drinska Zetska Dunavska Moravska Vardarska Beograd 8 ■8 o •v s ■§ 6 12 3 2 2 4 — 1 ■g 7 8 5 1 & 3 1 ■g 'S 'g 52 21 22 46 39 40 7 2 11 10 2 1 15 10 11 4 3 8 27 25 22 10 6 17 4 20 5 7 8 6 7 1 1 17 8 4 4 2 Na polju elektrifikacije |e Jugoslavija, kakor se vidi iz gornjega pregleda, napravila zelo velik napredek. V poslednjih letih se je število podjetij, ki proizvajajo električno energijo, znatno povečalo in s tem v zvezi tudi proizvodnja sama. Povprečna letna proizvodnja odpade na enega prebivalca v Jugoslaviji nad 50 kw-ur. V pogledu proizvodnje električne energije stoji Jugoslavija pred Ru-munijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo, ■g 12 7 2 4 8 2 9 5 2 4 123 153 30 22 50 18 99 58 25 40 Z obhodov Lesce OBČINSKE VOLITVE IN NACIONALISTI Nikakor nimamo namena, da bi razglabljali o posameznih kandidatih propadle opo-zieionakie liste, ki je poleg nacionalne nastopila pri občinskih volitvah v združeni občini Lesce - Begunje 15. oktobra t. 1. Treba pa je naglasiti in prizadete »reci-nacionali-ste« opozoriti, da sama fcoritarska samoljub-nost nikdar ne sme pogaziti še včerajšnjih idealov. 'Pod geslom >gospodarske liste«, iz osebnih razlogov, prožiti roko ljudem, ki so zaznamovani s pečatom punktaštva, je velik nacionalen greh. To naj bo .resen opomin pri-zadetiui osebam, da se v bodoče v svoji užaljenosti brzdajo, ker bi: jih sicer po .prišlovici: »Povej, s kom se družiš in povem ti, kdo si«, morali prištevati k janičarjem proslulega punktaštva. O tem ni izrečena še zadnja beseda, ker bo NO budno na straži. Ti »Pohod« pa, orji ledino naprej, ker sejali bomo mi, a zanamci bodo ljubosumno negovali dozorevajoče klasje, sproščeno ljuljke in plevela. PO ZMAGI Občinske volitve so za nami. Po vseh banovinah je prodrla nacionalna ideja. Povsod so dali nacionalisti duška svojim težnjam s tem, da so, čeprav ne strinjajoč se povsem z 17. stoletju«! Bog vedi čemu! Mogoče kot materi-jal za italijanske diplomate. Njim je bitno to, da Slovani, na tem ozemlju bivajo in da jim nikdo ne more kot takim odrekati »pravia do življetnja«! Torej človečanska prava! Za 'ta se pa mi ne borimo, ampak za nacionalna! V naših vrstah ne gre za vprašanje, če si fašist ali antifašist, ampak če se boriš za slovanstvo Julijske Krajine., ali za mešanost, v kateri se naš živelj prej ali slej zaduši! Nacionalno pravo je seveda »človečansko«, a ne za Italijana! Gospodje nasprotniki bi in so imenovali zgodovinsko stališče »romantično« in »anahronistično«, v resnici je njih stališče romantično in z ozirom na Italijansko diplomatično pi-sarenje — anahronistično! Če trdim, da je Trst — Tergestre — »trg« (tržišče), s tem sem dal nekoliko ljudem, ki mi verjamejo nek ponos in neko žalost in sram! — To mine, dokler se ne oglasi, kdo drugi in dokaže, da je res tako! Vpliv se ponovi in nekaj ljudi v narodu že resnejše pomisli, da je bil Trst že pred Rimljani naš, mu bo tega žal, in sram ga bo, da emo toliko izgubili! To je itisto, kaT imenujemo nacionalno vzgojo in ta stran, historična, je za to dobo najvažnejša! Naše stališče napram tujcu naj bo narodnostno in zgodovinsko, napram narodu pa — govorilno o tisti dobi, ko smo bili veliki in močni! Da smo mi prvi na tej zemlji, kjer bivamo in da smo ogromno zemlje izgubili! če je italijansko stališče, da so potomci Rimljanov, četudi to ni res, in da imajo prastaro zgodovinsko pravico do Trsta, Reke, Dalmacije itd. — bodi naše stališče, da so Kami slovansko pleme, lci je prebivalo par stoletij pred Rimljani na tisti zemlji in mi smo potomci Karnov in tistih Slovanov, ki so se priselili v dobi preseljevanj*. Drugje bom pokazal in dokazal, da je Aquile-ja latinsko imenovanje Karnske, slovanske pokrajine Oglej (Ogel beneške ravnine) da je »defen-Sjor Aquilejae« Velen — Slovanski Veles, potem, da sta Celeja in Celovec istega značaja! Karni, Istri, Japodi, Norici, Vindelici, Venedi so sama slovanska plemena, stoletja naseljena na svoji jojnlji pred Rimljani! Seveda gre ta beseda le či-tateljem naših listov, iki bodo verjeli, ali ne, ker organizacijo JNS, prišli samri in pripeljali druge, da so manifestirali, po petnajstih letih aopet enkrat, za Slovanski nacionalizem. Velika večina občinskih odborov, temeljnih ce-i:c države, je danes v rokah ljudi, ki so bili izvoljeni na listi nacionalne stranke. Res je, da nas loči od dneva zmag© kratka doba, vendar bi se morale pokazati posledice te zmage ze davno! Poglejmo zmago nacionalizma drugje: Cim jim je bila dana oblast v roke, se predno so imeli dzglaševano pooblastilo naroda, so pričeli s čiščenjem. Samo eno so poznali: Za ali proti! Zakaj bi ne mogli in jsmeli storiti tega tudi mi? 0 nasprotnikih našega jezika in naše krvi niti ne govorim. Ti bi morali imeti svoj prostor že davno tam, kamor spadajo. 0 ornih, ki nam niso v sorodu niti po krvi, nati po jeziku, bi rad povedal. Sami smo gospodarji v naši državi in nihče ram nima diktirati na Sina naše notranje ureditve, kakor se mi ne smemo vtikati v notranjo ureditev naših sosedov. Ponosni so oni na svoj romanizem oziroma germanizem, zakaj bi jim mn ne smeli pokazati, da smo del Slovanov. Bolj kot so oni upravičeni se bati nas, smo mi upravičeni se bati njih. Ako se njim ne šteje v zlo, da nas ponižujejo in zatirajo, se nam ne sme zameriti, ako si branimo življenje. Mednarodne pogodbe moramo spoštovati! Naši zastopniki so podpisali poje oficdjelna zgodovina proti temu stališču! Kogar vprašanje, zanima, naj seže po knjigah Davorina zunkoviča, po »Krajevnem imenoslovju« (v Jadranskem almanahu za leto 1921.) in študijah v Planinskem Vestniku dr. Tume! Eden iz vojaške-ga, drugi z gospodarskega stališča dokazujeta kot ze davno pred njima Vodnik, kot vzgoievalec na* roda m Davorin Trstenjak, kot mitolog, da smo slovani v Evropi pranasetnakd, avtohtona ljudstva na svoji zeml(ji stoletja pred Rimljani! To zadostuje! Ce bi naši vodilni znanstveniki zastopali to mnenje, bi se nam na konferencah drugafia godilo kot se nam je, bilo bi v narodu več samozavesti in ponosa, a bi ta resnica narod tudi streznila! Ker nobeno pleme v Evropi ni toliko izgubilo kot Slovenil Končno smo že prišli v evet z lastno, nacionalno državo, smo se osvobodili, a kardinalne točke našega ozemlja so še v tujih rokah! Mesta gospodarske, vojaške, nacionalne važnosti so ostala tuja! »A kaj bo z vami, vi mejniki štirje; Celovec, Maribor, Gorica, Trst«, .poje Zupančič — Maribor še davno nd naš, če je v naši državi, kot ni še naše Celje, ne naš Ptuj, vse prevažne točke! Namesto Maribora je ostala izven mej — Radgona! Zapišimo si v dušo; zapišimo in premišljujmo: »A kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Radgona, Gorica, Trst?« A to še ni vse! Mejnikov je še več: Videm, Oglej, Gradež, Velikovec in Istra-------------- Danes, 12. novembra, se spomnimo, kaj nam je vzela rapallska pogodba, kaj nam je v*el plebiscit in pomislimo, kako važen je ta dan naše sramote, ker nismo znali verovati, ker se nismo pripravili! Edina pot do odrešenja naše zemlje je REVIZIJA! Pripravimo se, da bomo znali dokazati Usli dan, ki pride in ld mora priti, da so tiste zemlje nage! Ne samo, ker so tam naši ljudje, ampak ker so tam iz pradavnine. Verujmo, in naša stara veličina zopet vstano, iz naše veret Če italijanska »pravica« pravi: »Ker sem tam že nekoč kradla in morila, imam še tam pravico krasti ip moriti«, ati se bomo bali reji mi: »Enkrat, a nikdar več!« godbe in z njimi garantirali enakopravnost, kakor so nam drugi to obljubili. Oni so prelomili besedo, mi kršimo pogodbo! Za dvatisočletno kulturo je podleje prvo, kot za »barbarski« narod drugo. Sami sebe podcenjujemo, zato se bojimo njihovih groženj. Predno so imeli v rokah zmago plebiscita, so povsod odstranili vse, kar se je upiralo revoluciji nacionalizma. Pri nas sedijo še danes na odločujočih mestih ljudje, ki se trkajo na prsa, da so glasovali proti listi naroda, ki izvajajo nad podrejenimi represalije, radi nacionalne izjave. Cisto opravičljivo je tedaj vprašanje: Ali je res zmagala Jugoslovanska nacionalna ideja, ali je res, da bo v bodoče naše narodno gospodarstvo v rokah Jugoslovanov?! Radovljica STARA NAVADA - ŽELEZNA SRAJCA Naslovne strani pisemskih ovojev, kakor tudi štampiljke župnišč in raznih pridobdtve-nih krogov svedočijo o veliki narodni mlačnosti prizadetih ljudi, ki še danes ne morejo pozabiti bivše »vojvodine Kranjske« in s tem združene nazive, ki opevajo lepo »Gorenjsko« dn še lepšo »Slovenijo«. Zakaj je naziv »Dravska banovina« tako odvraten, da ne sme biti tiskan, oziroma zabeležen vsaj na onih pisemskih ovojih, ki se pošiljajo v (inozemstvo, bodo morda znali pojasniti naši veliki narodni prijatelji, tam preko Karavank in Crae prsti. Metla, pridi in čisti! »0. S. A.« Velenje Naš trg »Wollan«, kakor še danes nekateri radi pdšejo in nazivajo, je bil znan že pred svetovno vojno, kot zagrizeno nemškutarsko gnezdo. Delovala je tu uspešno šulierajnska šola, nemško gasilsko in pevsko društvo. V trgu samem je bilo bore malo narodno zavednih, ki so imeli vedno trde boje z nasprotniki. Vpliv teh suženjskih časov se pozna še danes in leto 1918 je šlo takorekoč — mimo Velenja. Danes ni v trgu samem razen gasilnega društva, nikake organizacije. Sokol in Strelska družina sta na rudniku, a ne vplivata skoraj nič na narodnostno življenje v trgu. V Velenju so še vedno ljudje, ki bi radi zanikali Jugoslavijo in to so večinoma gmotno najmočnejši trgovci in veleposestniki iz trga ia okolice- Nekateri od njih so — žalostno — celo državni dobavitelji. Od teh in njihovih oprod čuješ po trgu milodoneS jezik tevtonskih hitlerjevcev. Da bi prišli ti gospodje na volišče, se jim ne zdi vredno. Tudi punktaška lista, za katero so poslali volit svoje nmogobrojne uslužbence, se jim zdi preveč nacionalna. Pri enem teh gospodov ima Strelska družina svoje strelišče in seveda tudi zabavišče in shajališče. Priznamo, da je težko dobiti pripraven prostor za strelišče — ali raje nič, kakor tako! Smo nacionalista, ali se samo hlinimo — pričakujoč kaj drugega kakor je naša žalostna, slovenska navada. Brezobzirni so proti nam in mi ne moremo biti proti njim, ki po 15tih letih še nočejo vedeti, da so” v Jugoslaviji in škilijo na sever. Svobodno jim — naj grejo!!! Njib. kapital je po večini že tam! Marko Car STRELCI! Novomeška strelska družina bo dne 19. novembra t. 1. preizkusila svoje moči, zato priredi ta dan tekmovalno nagradno streljanje. Vršilo se bo na družinskem strelišču ud 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Tekmovalo se bo za nagrade na sledeče t^irco * w »Novo mesto« iz vsakega položaja po 5 strelov, skupaj 15 strelov. Za nagrade^ pridejo v poštev strelci, ki bodo iz vseh 3 P01®; žajev dosegli najmanjr 75 točk. Na tej tara se določi prvak novomeške strelske družine za 1. 1933. Pri tekmovanju je določenih poljubno število poprav. Tarča: Gorjana':«: Na tej tarči se tekmuje z 10. streli iz stoječega položaja. V poštev za nagrado pridejo strelci, kr. bodo dosegli 40 točk. Dovoljene so tri poprave. Na tarči: »Trška gora« se tekmuje iz poljubnega položaja z 10 streli. Za nagrado pridejo v poštev strelci, ki bodo dosegli 50 točk. Ena nagrada na tej tarči bo putrih z 10 1 dobrega trškogorca- Tudi tu so dovoljene ti i poprave. x Enkratna vpisnina za vse tarče je Din 10'—. . Vsak tekmovalec se mora za časa tekmovanja podvreči strelskim in tekmovalnim predpisom, ki jih vsebujejo pravila strelske družine. Vsako prekoračenje teh pravtl in določb bo imelo za posledico, da se bo tekmovalcu odvzeta pravica do nadaljnjega tekmovanja in pravico do nagrad, četudi bi mu po doseženih uspehih pripadale. Strelska družina v Novem mcstu. * 22. oktobra 1933. godine, streljačka družina u Grahovu, vršila je takmično gadjanje. Po izvršenom gadjanju podeljene so 4 nagrade i 6 diploma najboljim strelcima. Takmi-čenju su prisustvovale streljačke družine Ka-kek i Nova vas. Takmičenju je prisustvovalo nekoliko stotina osoba oba pola, od kojih je 40 uzelo učešče na nagradnom gadjanju. Gadjanje je vršeno sa vojničkom puškom i flobericom (za dame). Posle takmičenja drugarsko veselje € r^TuT* C i zŠ mJJ g W i p/*W RAPALLO V RADIU Klub jugosl. akademikov ia Trsta, Gorice in Istre v Ljubljani priredi danes na predvečer rapallskega dne od 20. do 21. ure v veeh treh radijskih postajah kraljevine Jugoslavije RAPALLSKI VEČER z naslednjim programom: I. Predobri Bože, istrska himna, poje akademski zbor. II. 13. obletnica Rapalla, govoni g. dr. Primož Gornik. III. Šantel: Popuhnii je tihi veter, istrska narodna. Venturini: Ne boš, ne boš me zabila nikdar, tržaška narodna, poje mešani zbor »Tabora«, dirigent g. Venturini. IV. Kosovel: Ekstaza smrti, recitira g. Delak. V- Dvorak: Humoreska. Rubensterln: Melodija, violina-solo kons. g. Prevoršek, pri klavirju kons. gdč. Mahkota. VI. Zajc: Djevojka i ruža. Narodna: Goreči ogenj. Narodna: Kako ozke so stezice, sopran-solo kons. gdč. Majda Lovšetova, pri klavirju kons. g. Lovše. VII. Adamič: Kadar kriknemo. Hajdrih: Jadransko morje, poje akadem- siki zbor. VIII. Gruden: Pomladni veter, recitira gdč- Klavora. IX. Volarič: Pogled v nedolžno oko. Sattner: Zaostali ptič. Volarič: Oj rožmarin, bariton-solo g. J&-novsky, pri klavirju g. Mozetič. X. Adamič: Drežniška, goriška narodna. Kramolc: Ej vigred, koroška narodna, poje mešani zbor »Tabora«, dirigent g. Venturini. XI. Magajna: Klic, odlomek iz neobjavljenega romana, recitira g. Hrovatin. XII. Prelovec: Oj Doberdob, poje akademski zbor. Naj ne bo danes kraja širom cele kraljevine Jugoslavije, ki ne bi postavil na svojem glavnem trgu zvočnike, da bo lahko ves narod poslušal komemoracijo rapallskega dne. Jutri, v nedeljo bo ob 11. uri v veliki dvorani hotela »Union« komemoracija ob priliki 13. obletnice rapalske pogodbe. Na zborovanju, ki ga prirede vse nacionalne organizacije Ljubljane, bo govor in petje primorskih pesmi. Zato jutri ob 11. uri vsi v »Union«, da pokažemo svetu, da ne priznavamo rapalske pogodbe in da sočustvujemo z brati v suženjstvu. ZAHVALA Podpisana sva bila tako srečna, da sva dobila nepričakovan obisk s strani neznanih prijateljev, ki so se v najini odsotnosti zanimali za vsebino pisarne prvega in delavnice drugega. Niso se pa zanimali za denar ali kake druge vrednostne predmete, marveč za nekatere stvari, ki so se jim zdele politično važne. Prvemu so n. pr. vzeli fascikel, v katerem je imel nekaj zapiskov o neki tukajšnji firmi, drugemu pa 3 fotografične posnetke pisma, s katerim je ista firma cedirala svojemu zastopniku del svojih terjatev v kritje njegovega ekspenzarja. Oba sva bila torej počaščena očividno po enako mislečih vlomilcih, ki pa v svojem poslu še niso dovolj izvežbani. Zagotavljava jim, da je bil njihov trud precej brezuspešen, kajti ves dotični materijal je shranjen na varnem mestu, s fotografijami jim pa še vedno, če hočejo, tudi prostovoljno postreževa prav rada. Ne izplača se torej kvariti najinih ključavnic. Dr. Cepuder Josip. Žitnik Rudolf. JAVNO VPRAŠANJE V številki 41. našega lista smo priobčili besedilo izjave županov gornjegrajskega sreza v zadevi ing. Žumra, upravitelja škofovega veleposestva v Gornjem gradu. Kako to, da je ta zadeva še vedno nerazčiščena, čeprav se nahaja zaplenjena korespondenca s propagandnim materijalom na okrožnem sodišču v Celju? Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici. Družba želi tudi, da podružnice čimpreje raz-pečajo razposlane razglednice, narodne kolke in bloke v prid skladu septemberskih žrtev. Podpirajte C. M. D., edino obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Storimo našo narodno dolžnost! V Sredo dne 15. t. m. se vrši sestanek Narodne odbrane ia Sp. in Zg. šiške v gostilni »Pri Rirtu« ob 20. uri. — Vabljeni vsi nacionalisti. „Za istoriju slavistike u Italiji" Da se u Italiji, u trenutku koji proživ-ljujemo, slavističkim študijama poklanja mnogo veča pažnja no ranije, o tome nema sum-nje. U tom pravcu se, s onu strane Jadrana i Apenina, primečuje jedan vrlo živahan po-kret — pokret koji su, verovatno, izazvale nove, ratom stvorene prilike u slovenskom svetu, a naročito prilike kod nas na slovenskom Jugu. Izgleda medutim, kao da savre-mene Talijane mnogo više interesuje naša sadašnjica i razne mogučnosti naše političke i kulturne budučnosti, nego li naša prošlost. Pored izdavačkog zavoda »Slavia« u Torinu, koji je u odličnim prevodima izdao čitav niz remek-dela ruske književnosti; pored izvršne rimske revije »L’Europa Orientale«, koja se godinama bavi proučavanjem duhovnog života o slovenskim zemljama; pored tih. u neku ruku, specijalnih ustanova za gajenje slavistike bavili su se u poslednje vreme slovenskim študijama i mnogi pojedinci u Italiji, medu kojima se, svojim solidnim kvali-tetima, istakoše: Ettore Lo Gatto, direktor »Male slovenske biblioteke« (»Piccola bibl. slava«) u Rimu; Enrico Damiani, znalac ruske i poljske književnosti; Giovani Maver, profesor slovenske filologije na patavinskom uni-verzitetu i Arturo Cronia, lektor italijanskog jezika i književnosti na univerzitetu u Pragu, koji je nas, južne Slovene, zadužio čitavom serijom svojih zanimljivih rasprava. Profesor Cronia, koji je napisao i knjigu sa gornjim naslovom, obratio je pažnju našoj i opšte-slovenskoj prošlosti, istražujuči joj dosad slabo poznate tragove u književnosti svoje nacije, i to tako vešto i uspešno, da je u opšir-noj anketi od sto i pedeset strana veMke osmine, uspeo da da svestranu i potpunu isto-risku monografiju o slavističkim študijama u Italiji, počinjuči od vremena Renesanse, pa do uključno naših dana. Medutim, mnogo više nego li piščeva istraživanja koja se tiču Čeha, Poljaka i Rusa, nas interesuju njegova traganja za literatu-rom i istorijom južnih Slovena. S toga gledi-šta knjiga prof. Kronije, o kojoj je ovde reč, ima u našim očima svu privlačnost jednog panoramskog pregleda raznih italijanskih publikacija južno slovenskog predmeta, bilo da su te publikacije poticale od samih Tali-jana, bilo da su jih pisali naši ljudi iz Dalmacije, ili nekih drugih krajeva naše zemlje, koji su vladali italijanskim jezikom. A taj pregled je tako opširan, tako iserpan, da mu se u takvim razmerima nismo zbilja mogli nadati ma da od jednog marljivog i neugod-nog tragaoca kao što je prof. Cronia. Repertoar slavističkih radova na italijan-skom jeziku, koji je prof. Cronia tako vešto izradio i svojini zemljacima prvi pred oči izneo, obuhvata ogroman broj najraznovrsnih publikacija, medu kojima se po važnosti ističu radovi Dalmatinaca, ili prekomorskih italijanskih pisaca koji su u Dalmaciji živeli, počinjuči od starih leksikografa Dellabelle i Stullia, pa do velikog poligrafa Nikole Tom-masea i čitave falange manjih i, po redu vremena, nama bližih dvojezičnih pisaca iz na-šeg Primorja, kao što behu Medo Pucič, Antun Kaznačič, Ivan Nikolič. Jakov Čudina, Čedomil Jakša, Petar Kasandrič i drugi. Prevario bi se, medutim, ko bi mislio da su se, u prošlosti, slavističkim študijama na italijanskem jeziku bavili samo dvojezični Dalmatinci i Talijani koji su živeli u Dalmaciji. Daleko od toga. Giuseppe Mazzini, veliki italijanski apostol demokratizma i branič svili potlačenih naroda, posmatrao je slovenski svet i sa njim simpatisao naročito sa tačke gledišta svojih političkih koncepcija. Njegova »Slovenska pisma« (Lettere slave) su tome najbolj i dokaz. Ovaj veliki italijanski rodoljub može da se smatra kao pravi slovenofil po tome što je stalno propovedao i najživlje propagisao oslobodenje Slovena ispod raznih tudinskih gospodstava. On je, kao izgnanik, drugovao sa Mickijevicem i, preko njega, sa mnogim drugim Slovenima. Mazzini, koji začelo nije bio sklon da ma kome žrtvuje ma koju italijansku zemlju, iz-rekao je 1871 god. ove znamenite reči: »Ne može biti zadatak italijanske nacije da na-vlašno radi protiv političkog sjedinjenja ostalih naroda, kao što bi to hteli neki preterani nacionalni radnici u Italiji. To ne bi odgova-ralo ni njenim interesima, ni njenim tradicijama. Takav stav bio bi u siruboj opreci sa podvizima svih pobornika i mučenika, ^ koji dadoše svoju krv za italijansku slobodu, i kojima se svet toliko divio i divi.« Mazzini ja sa velikim simpatijama pratio svaki napor Južnih Slovena da se osi obode turskog i austriskog jarma, i bio uvek gotov da ih u toj težnji podupire, kao što je, uostalom, radio i njegov veliki savremenik i suborac za italijansku slobodu, Josip Garibaldi. Interesova- * Collezione di studi slavi. Arturo Cronia: Per la storia della slavistka in Italia. Libre ria internazionale E. de Schonfeld. Zara 1933. nje italijanskih intelektualaca za naš narod, za njegove duhovne osobine i njegovo oslobodenje, poraslo je uveliko posle srpsko-turskih ratova 1876—1878 godine, kad su fr tavi odredi italijanskih dobrovoljaca prelazili Jadran, da bi učestvovali u ratovima Srbije i Crne Gore za oslobodjenje slovenske raj® ispod osmanliskog iga. U to doba se slavi-stičke študije u Italiji kite imenima jednog Karla Tenke, jednog De Gubernatisa, jednog Ciampolia, kao što su se ranije kitile i dičile imenima jednog Karare, jednog Dall’Ongara, jednog Guerrazzia. I to se interesovanje održava, pa čak i raste, posle ustanka balkanskih država 1912 god. i zajedničkog rata s Turcima; i samo destruktivna akcija nesavesnih elemenata s jedne i druge strane mogla je da u naše prijateljske odnose s Italijom unese ugarak, koji se u besmislenoj kampanji oko Dalmacije razbuktao do divljeg plamena. A to treba iskreno žaliti, kao svaki spor koji se vodi naprazno, bez stvarnog uzroka za vodenje borbe, i uzaludnim trošenjem energija. I do-ista, kad se hladno razmotre stvari, vidi seda nema pravog uzroka ni za neku jaču napetost, a kamo li za žučnu i temperamentnu borbu, koja se u poslednje vreme protiv nas vodila u italijanskoj štampi. Nije uvek srečan bio ni stav izvesnih organa naše javnosti, naročito onih koji su na slične borbe navikli po lokalnom predanju. Jer, na kraju krajeva, naši interesi se nigde ne sukobljavaju sa velikim interesima susedne nam kraljevine. Naša današnja država proizišla je iz male Srbiie, koja se od tudjinskog jarma oslobodila krvavim ustancima, kao god i Garibaldieva i Mazzinieva Italija. Današnja Jugoslavija, ma da je po neminovnoj (državnoj i prirodnoj) nuždi morala da izbije na Jadransko more, mnogo je više upučena na Istok, na kontinentalni Jug. Srbija, u kojoj neki rdjavo inspiri-sani organi javnog mišljenja u Italiji vide svog glavno? neprijatelja, nije to nikad bila ni u prošlosti, dok je u poslednjem, velikom ratu, s Italijom vojevala rame uz rame. Ne-prijatelj Italije mogla bi da bude samo neka velika sila u Dunavskom basenu, kao što je bila Austro-Ugrska, ili kao što bi sutra mogla da bude jedna s Austrijom sajedinjena Nemačka. Italijansko nepoverenje prema nama, ko-je je u poslednje vreme štetno uticalo i na naše uzajamne kulturne veze, nema dakle stvarnog osnova. Mi smo jedni drugima najbolje mušterije, s jedne strane za sirovine, a s druge za industrijske produkte; sem toga, naše uzajamno zbliženje ostavilo bi i jednim i drugim slobodnije ruke za ma kakvu novu orijentaciju u spolj. politici. Izmedju nas i Italije mogao bi da postoji, otprilike, onakav odnos, kakav danas postoji izmedu Francu-ske i Španije. Simpatija koju je srpski narod uvek gajio prema itaiijanskom narodu, prema njegovim velikim državnicima i vojskovodjama, kao i prema njegovim velikim pesnici-maiumetnicima, bez kojih se evropska prošlost i ljudski napredak ne da ni zamisliti; i onda simpatija kojom je srpski narod pratio mučnu borbu italijanskog naroda za slobodu i ujedi-njenje, i koja nas je spajala i vodila zajed-ničkom cilju u svetskom ratu, — ta ista simpatija izbila bi ponovo i na jednoj i na drugoj strani. Samo bi treba s obe strane ušutkati zainteresovane zloslutnike, ljude koji se ruko-vode više ličnom no opštoin korišču. Na mesto jedne animoznosti koja apsolutno ne koristi ni jednoj ni drugoj strani, zar pe bi mogao da se uspostavi jedan prijateljski politički odnos, i zar kulturne veze, im kojima su toliki ljudi radili i rade, ne bi mogle biti tešnje i jače? Tome plemenitem cilju — cilju medju-sobnog upoznavanja i zbližavanja — liteo je jamačno da posluži i znalački rad kojemu je posvečen ovaj napis: istorijska monografija u kojoj je prof. Cronia izneo dragocene podatke o stotinama zaslužnih pregalaca na polju slavistike, te o hiljadama raznih napisa toga roda koji su u Italiji i na strani publikovani, a o kojima je pisac mogao da se obavesti i dokumentuje prebirajuči i prelistavajuči ogroman broj listova i revija u našoj zemlji i u Italiji. Njegova knjiga je, tako, ispala jedno neslnčeno otkrovenje na prvom mestu za same Talijane, pa onda za sve nas koji se za ovaj predmet interesujemo i koji na i t al o-ju gosi o ve n sko m zbližavanju radimo. ib bismo bar hteli da radimo. A hteli bismo da na tome zbližavanju radimo zato, što smo uvereni da bi se za jednu dobru i za obe strane korisnu stvar založili, i posle zato, što bi velika šteta bila kad bi dva naroda, koji tii po čemu nisu osudjeni da u nepri-jatelistvu žive, svoju besmislenu svadu pro-dužili baš onda, kad bi trebalo da jedan dru-gome pruže ruke i zajednički porade na danas toliko potrebnom delu miru i ekonomske restoracije u čitavom svetu. POHOD c« _ iivi samo od naročnine ! PREKLIC Preklicujemo v zadnji številki našega lista v članku »Kongres srednješolcev v Novem mestu« priobčeno izjavo: »Župa je sedaj zopet v rokah ljudi, ki nočejo poznati Jugosla-silavije ne Endlicherjeve ideologije«, ker nismo imeli za to nikake podlago in ker nočemo s tem na kakršenkoli način škodovati ugledu Župe SJSU za Dravsko banovino in njenim voditeljem. Obenem tudi izjavljamo, da Zupa ali Preporod, kakor tudi ne njuni voditelji nimajo ničesar skupnega z anonimnimi pisihi, kakor je to radi slabe stilizacij® stavka v gori omenjenem članku napačno izzvenelo. Zahvaljujemo se Zupi SJSU za Dravsko banovino, da je odstopila od sodnega p°~ stopanja. Uredništvo. Odgovorni urednik Miroslav Matelič. - Iad&J« m Narodno obrambno tiskovno aadrugo, r. «. i o. Ernest Vargaaon. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalck). Vsi v Ljubljani. m