IN MEMORIAM
25. obletnica smrti Cveta Germovška
Cveto Germovšek je bil rojen 13. oktobra 1923 v Murski Soboti. Maturiral
je v Ljubljani 1. 1944, diplomiral pa iz geologije in kemije 4. aprila 1950 na
univerzi v Ljubljani. V letih 1949 do 1951 je bil v službi pri Geološkem zavodu
v Ljubljani. Zapustil ga je 31. oktobra 1951 in se takoj v začetku novembra
zaposlil v takratnem Geološkem inštitutu Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani. Sprva je bil asistent, od 16. oktobra 1952 do smrti pa
strokovni sodelavec. Pri zajetju vodnjaka nad izvirom Dobličice se je 8. julija
1955 smrtno ponesrečil.
Po ustanovitvi Geološkega zavoda SRS 7. maja 1946 je bil Cveto Germovšek
prvi geolog iz prve povojne generacije študentov, ki se je tamkaj redno zaposlil.
2e leta 1947 in naprej do diplome je v poletnih počitnicah skupaj z drugimi
334 25. obletnica smrti Cveta Germovška
študenti geološko kartiral na raznih koncih Slovenije. Po odločitvi Geološkega
zavoda, da izda geološko karto Slovenije, je začel 1. 1949 pripravljati material
za geološko kartiranje lista Novo mesto v merilu 1:100 000.
S terenskimi deli je začel spomladi 1950. leta. Konec 1. 1951 je skartiral večji
del lista Novo mesto 1 (Trebnje), del lista Novo mesto 2 (Novo mesto) in Novo
mesto 3 (Kočevje); vsi listi v merilu 1:50 000. Nadalje je kartiral jurske in
kredne apnence v okolici Starega trga ter mlajše paleozojske plasti Mozlja
in Banje Loke. Med stratigrafskimi problemi, ki jih je rešil, je vredno omeniti
tako imenovane velikotrnske sklade. V njih je kot prvi našel ostanke rudistov
jugovzhodno od Mirne in s tem dokazal, da so kredne starosti; pred tem so
dolgo veljali za triadne. Z geološkim kartiranjem je nadaljeval vsa naslednja
leta in končal list Novo mesto 1.
Za Germovškovo nadaljnjo usmeritev je bila odločilna najdba titonskega
apnenca z bogato hidrozojsko favno v okolici Novega mesta. Z velikim navdu-
šenjem je vsako leto nabiral kamenine, predvsem pri Gradu Graben, Mačkovcu.
Muhaberu, zahodno od Ponikev pri Trebnjem, pa tudi v bližini Dobrniča. Čeprav
se je med študijem usmerjal v mineralogijo, se je 1. 1953 z veliko vnemo lotil
paleontoloških določitev malmskih trdoživnjakov, hkrati pa je določeval tudi
korale, morske gobe in apnene alge. Zbral je več kot 300 kosov z okameninami,
med katerimi prevladujejo trdoživnjaki. Spoprijel se je s to paleontološko sku-
pino z mnogimi nejasnostmi v sistematski razčlenitvi in je zelo uspešno obrnil
prvo brazdo na naši takratni ledini te skupine. Germovšku pripada pomemben
delež pri postavljanju filogenetskega sistema in njegova dognanja so v veliki
meri še danes veljavna. Na podlagi mikrostrukture skeletnih elementov je uvedel
spremembe v klasifikacijo hidrozojev. Objavil je sicer samo eno delo o malmskih
trdoživnjakih (1954), zasnovanih pa je imel več. Germovšek je postavil novo,
še danes veljavno družino Sporadoporidiidae, nove rodove Astrosty-
lopsis s tremi novimi vrstami, Actinostromina z dvema novima vrstama in
Sporadoporidium z eno novo vrsto. Iz rodu Cylicopsis je opisal tri nove vrste
ter eno novo vrsto iz rodu Sphaeractinia. Imel je izvrsten dar opazovanja in
kritičnega presojanja, ki se je v enaki meri uveljavil pri njegovih paleonto-
loških delih kot drugje. S tem, kar je pokazal pri prvih paleontoloških delih,
bi se bil gotovo razvil v enega vodilnih hidrozojskih strokovnjakov na svetu.
V Germovškovi zapuščini je ostala tudi kopica izpiskov iz literature o mezo-
zojskih koralah z opisi posameznih vrst, ki jih je našel pri terenskih delih.
Prvo delo, ki ga je objavil, je bilo njegovo diplomsko delo: vvKremenov kera-
lofir pri Veliki Pirešici«; za tisk ga je lepo izpopolnil in zaokrožil, tako da pred-
stavlja vzgledno razpravo o magmatski kamenini, ki jo je po pokojnem prof.
V. V. Nikitinu imenoval kremenov keratofir.
Po uvodnem delu, v katerem je navedel vse dotedanje preiskave te kamenine
in vse spremembe, ki so temeljile na razliki v času njenega nastanka po različnih
avtorjih, je podal najprej kratek opis mlajše kamenine — andezita, njegovega
tufa in tufita, ki se pojavljajo v ožji okolici. Tako je ravnal zato, da bi poudaril
razliko med obema kameninama, ki so ju včasih med seboj zamenjavali. Šele
nato je nadrobno opisal golice, mineralno in kemično sestavo različnih vzorcev
kremenovega keratofirja ter vse kamenine razporedil v isto vrsto, ker ni našel
med vzorci tako velikih razlik, da bi jih mogel prištevati dvema tipoma magme.
S tem je dokazal, da je vsa kamenina Velike Pirešice kremenov keratofir.
25. obletnica smrti Cveta Germovška 335
Germovšek je v svoji prvi stratigrafski razpravi (1953) obdelal zgornjekredne
klastične sedimente na Kočevskem in v bližnji okolici in jih prikazal na geolo-
ških kartah in profilih. V svoji najbolj tehtni geološki študiji o geoloških raz-
merah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski kras med Stično in Sentrupertom
je opisal karbonske plasti, triadne stratigrafske enote, ki jih je delno tudi do-
kazal z značilnimi fosili, jurski apnenec in miocenske ter pliocenske enote. Ce-
lotno zaporedje kaže tudi priložena geološka karta v barvah v merilu 1:50 000.
Nadrobno je razčlenil tudi geološko zgradbo in pokazal medsebojni položaj
lokalnih tektonskih enot (1955). V zvezi s pripravo Rakovčeve Geološke zgodo-
vine ljubljanskih tal v Zgodovini Ljubljane je kartiral vzhodno in južno obrobje
Ljubljanskega barja in objavil tudi sam (1955) najpomembnejše izsledke. Na
treh krajih je našel karbonske plasti, drugje spodnjewerfenske in zgornjewer-
fenske kamenine, srednjetriadni dolomit, karnijske sklade ter prispeval nova
dognanja o tektonskih razmerah.
1952. leta je prevzel po naročilu Geološkega zavoda izdelavo pregledne petro-
grafske karte Pohorja, da bi z njo postavil osnovo za nadaljnje raziskave tega
ozemlja. To nalogo je Germovšek opravil v sorazmerno kratkem času s sodelo-
vanjem študentov geologije. Za uvod je skupaj z njimi prehodil velik del ozem-
lja, nato pa so pod njegovim vodstvom izdelali študentje številne prečne preseke
celotnega Pohorja. Končno je po zbranih podatkih in vzorcih podal geološko
sliko celotnega Pohorja.
Z nadrobnim pregledom številnih kosov kamenin in zbruskov je določil nji-
hovo mineralno sestavo, jih razdelil po stopnji metamorfoze in tako opravil
delo, ki ima še danes velik pomen za raziskovanje Pohorja. Pri tem je pokazal
izreden posluh za organizacijo dela, ki ga je mogel opraviti le zato, ker je imel
do vseh svojih sodelavcev pravi tovariški odnos. S tem je dosegel, da so vsi so-
delavci s posebnim navdušenjem premagovali težave, ki jih na terenu ni bilo
malo.
Najvažnejše Germovškovo petrološko delo so >->Triadne predomine severo-
vzhodne Slovenije<^, ki ga je predložil kot doktorsko disertacijo, vendar ga zaradi
nenadne smrti ni mogel zagovarjati.
V uvodu je dal kritičen pregled in oceno vseh dotedanjih del, ki so obrav-
navala probleme magmatskih kamenin severovzhodne Slovenije. Dokaze za svoje
trditve je zbral z natančnim opazovanjem na terenu, ko je zbiral vzorce za mi-
kroskopsko in kemično analizo. Značilne lastnosti kamenin je opisal ločeno po
13 oziroma 16 nadrobnih skupinah golic. Pri vsaki skupini je podal najprej
pregled golic, pogoje nastopanja ter spremembe, ki jih je opazil pri nabiranju
vzorcev. Pri tem se je moral potruditi, da je pri tako starih kameninah našel
zadosti sveže vzorce za mikroskopsko, posebno pa še za kemično analizo. Samo
tako je prišel do podatkov o kemični sestavi kamenin, da je potem mogel najti
razlike, po katerih je razporedil kamenine po Trögerjevem sistemu.
Po sestavi glinencev in delno tudi po mafičnih mineralih je razporedil kame-
nine po Trögerjevem sistemu, ki ga je dopolnil s kationsko normativno sestavo
po Niggliju, Barthu in Eskoli. V pregledu je dobro ločil prave lave, lavine
tufe in navadne tufe ter tuf ite. Pri tem se je omejil na kemično analizo samo
za prave lave, da bi se tako izognil morebitnemu vplivu primesi na kemično
sestavo kamenine, kar posebno velja za tufite. Pri tem je prišel do sklepa, da so
spremembe v kemični sestavi kamenin verjetno odvisne predvsem od natalje-
336 25. obletnica smrti Cveta Germovška
vanja starejših kamenin, posebno skrilavcev in karbonatnih kamenin, ki so
v nekaterih primerih močno spremenile kemično in mineralno sestavo magme.
Poleg teh sprememb je našel nekaj kamenin, ki pričajo za samo magmatsko
diferenciacijo. To je najbolje dokazal s preglednim diagramom razmerja med
količino kremenice in odstotki drugih oksidov. Besedilo je opremil z vrsto lepih
in skrbno izbranih slik značilnih primerov kamenin in na ta način dal iz rok
zares popolno delo.
Rokopis o mlajšepaleozojskih in sosednjih mezozojskih plasteh je po njegovi
smrti pripravil za tisk A. Ramovš (1962). V kakih 7 km dolgem in le nekaj 100
metrov širokem paleozojskem pasu je Germovšek našel v najnižjem delu peščeni
skrilavec, ki prehaja v kremenov peščenjak s pooglenelimi rastlinskimi ostanki,
ta pa v kremenov konglomerat. Menil je, da pripada to zaporedje grödenskim
skladom, spodnji del pa morebiti spodnjepermskim. Na njih leže s tektonsko
in erozijsko doskordanco v glavnem rdečkaste karnijske kamenine in nato
zgornjetriadni dolomit s prehodom v jurske plasti.
Za upravo za vodno gospodarstvo je Germovšek pregledal številna izvirna
območja, napravil geološke profile in podal za Rakitnico, Rinžo, Kolpo in Dobli-
čico geološka mnenja. Pri zajetju vodnjaka nad izvirom Dobličice se je 8. julija
leta 1955 smrtno ponesrečil (Letopis SAZU 7, 1955, str. 101). Sodeloval je tudi
pri geoloških ogledih izvirov v Šmarjeških toplicah in Stopičah pri Novem
mestu in napisal geološka strokovna mnenja.
Germovšek je bil tudi zelo prizadeven društveni delavec. Sodeloval je v ini-
ciativnem odboru, ki je v slabih treh mesecih pripravil vse potrebno za ustanovni
občni zbor Slovenskega geološkega društva 1. junija 1951; na volitvah so ga
izbrali za tajnika. Od 22. marca 1955 pa do smrti je bil predsednik društva.
Povsod in vselej je pospeševal društveno dejavnost in se zavzemal za uvelja-
vitev mladega društva v javnosti. 2e pred njegovo ustanovitvijo so geologi začeli
prav na njegovo pobudo mesečno prirejati javna predavanja; že takrat in po
ustanovitvi društva je bil med naj pogostne j šimi predavatelji. Na prvem jugo-
slovanskem geološkem kongresu na Bledu leta 1954 je sodeloval z referatom
Razvoj mezozoika v Sloveniji, po njem pa je vodil dvodnevno geološko ekskur-
zijo na Dolenjsko; posvečena je bila razvoju mezozoika, ki ga je takrat najbolje
poznal od vseh slovenskih geologov. Leta 1951 se je udeležil mednarodnega geo-
loškega zborovanja na Dunaju ob priliki 100-letnice Dunajskega geološkega
zavoda, leta 1954 pa prav tam kongresa paleontologov.
Germovšek je imel v načrtu tudi priročnik geoloških sprehodov po Sloveniji,
ki naj bi na poljuden način razkrival obiskovalcem narave geološke razmere
in predvsem pomagal učiteljem geologije v srednjih šolah.
Na svojem delovnem mestu je sestavljal tudi geološko bibliografijo za slo-
vensko ozemlje, zbiral je geološke strokovne izraze in izpisoval mineraloške in
paleontološke podatke za Odbor za zbiranje podatkov o flori, favni in gei Slo-
venije.
Cveto Germovšek je bil vsestranski geolog in povsod je delal z velikim
navdušenjem. Poleg vsega se je posvetil Dolenjski in njenim ljudem in tja ga
je tudi najbolj vleklo. Čeprav je bil po študiju mineralog in je s tega področja
izdelal tudi doktorsko disertacijo, mu je postala paleontologija trdoživnjakov
in koral najbolj privlačna in tu je načrtoval svoje nadaljnje raziskovalno delo.
25. obletnica smrti Cveta Germovška 337
12 — Geologija 23/2
Germovškovo obzorje je bilo široko, kar kažejo njegova dela. Poleg petrolo-
gije, s katero je pričel svoje delo, se je ukvarjal z nadrobnimi vprašanji paleon-
tologije. Kot študent je sicer pričel na odseku za kemijo, vendar je prav kmalu,
že v drugem letu, prešel na geologijo in se prav posebno posvetil petrologiji, ne
da bi pri tem zanemaril druge discipline, ki jih je poslušal pri predavanjih. Na
Geološkem zavodu in nato na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je reše-
val tudi naloge s področja uporabne geologije.
Germovšek je bil izreden delavec, široko razgledan, skromen, strog do sebe
in primerno zahteven do svojih sodelavcev, ki jim je vedno znal svetovati, kako
bodo svoje delo čim bolje opravili. Bil je srčno dober, pošten, iskren tovariš in
prijatelj ter vedno preprost in odkrit.
Jože Duhovnik in Anton Ramovš
Znanstvene in strokovne publikacije
Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici. Geologija 1,
1953, 120—134.
Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici. Geologija 1, 1953, 135—168.
Obvestilo o geološkem kartiranju lista Novo mesto 1 (Trebnje), 2 (Novo mesto),
3 (Kočevje) v letih 1950 in 1951. Geologija J, 1953, 284—288.
Germovšek, C. in Ramovš, A., Poročilo o ustanovitvi in delu Geološkega
društva v Ljubljani. Geologija 1, 1953, 302—303.
Petrografske preiskave na Pohorju v letu 1952. Geologija 2, 1954, 191—203 + 2 zem-
ljevida.
Obvestilo o preiskavah prodornin v Sloveniji. Geologija 2, 1954, 261—264.
Zgornjejurski hidrozoji iz okolice Novega mesta. Razprave SAZU. IV. razred, 2,
1954, 343—386 + 10 prilog.
O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski kras med Stično in
Šentrupertom. Geologija 3, 1955, 116—130.
Poročilo o kartiranju južno vzhodnega obrobja Ljubljanskega barja. Geologija 3,
1955, 235—239.
Razvoj mezozoika v Sloveniji. Prvi jugoslovanski geološki kongres, 1956, 35—44.
Triadne predomine severovzhodne Slovenije. Ljubljana, SAZU, 1959, 134 + 8 str.
+ 4 priloge. (Dela SAZU, IV. razred, U z= Inštitut za geologijo, 1).
O mlajšepaleozojskih in sosednjih mezozojskih skladih južno od Kočevja. Geolo-
gija 7, 1961, 85—98.
Poljudni strokovni članek
Geološka zgodovina Dolenjske. Turistični vestnik 2, 1954, 159—160.