BUH© VN© ŽIVLJENJ E ■ mimm in| rTW - ;4>V Iws* '""vL • . ■• Eni .-.4. 4 •E JV-- '• LC : ;; ifeiil JS ;- LL' ’NNä" •'''■-: V : -SV::. **&#>- % . >, . - ' ••/ ' VL. Jgfe AKONKAGUO 8. SEPTEMBRA oh 3.30 se vrši v salonu SAN JOSE v ulici AZCUENAGA 158, velika prireditev z zvočnim filmom Linkovc ekspedicije na Akonkaguo. V filmu bomo spremljali našega pokojnega Jožeta Kastelica vse do pod vrhom Akonkague in slišali tudi njegov poslednji govor. Dobiček prireditve gre za potrebe naše revije “Duhovno življenje”. Na programu bodo še nekateri drugi primerni filmi in naša slovenska pesem in še kaj drugega. Vsi bralci in prijatelji “Duhovnega življenja” boste z veseljem pritegnili k tej izredni priliki vse svoje znance in prijatelje. VSTOPNINA BO 1 $. Slike na naslovni strani predstavljajo prizorčke iz življenja po vinorodnih krajih Argentine. LETO (AnO) VIII ŠTEV. (NUM.) 151 AVGUST ( A G O S T O ) 1 9 4 0, Ul JI s 1 DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: P a s a j e S a 1 a 1 a 6 0. Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832 Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Letna naročnina za Argentino 2 $. CERKVENI VESTNIK 4. avg. maša na Patemalu za Olgo Makuc in Rozalijo Ušaj. Molitve na Paternalu. 11. avg. maša na Avellanedi za Antonijo Čebokli. Molitve na Paternalu. 18. avg. maša na Patemalu za Ido Mavec. Molitve na Avellanedi. 25. avg. Maša na Avellanedi. Molitve na Patemalu. Po novi uri je maša ob 10.30, molitve ob 16.30. V Ploresu bo maša 4. avg. za Andreja Cigoj: 11. avg. za Jožefa Zgonik, 15. avg. za Ivana Furlan, vselej ob 13 uri. Rojakom v Rosariju. Cordobi in Paranft. V septembru bo prišel na obisk izseljenski duhovnik Janez Hladnik. 14. avg. vigilija k Vnebovzetju je post od mesa. Na Cirilovo nedelio smo imeli dvakrat lep nrnznik na Paternalu. Bilo je naše nrošeenie. ki smo ga res primerno slavili. Popoldne smo se zbrali v posebnem številu in nato še sedli k lepo obloženim mizam. Naj izrežem posebno zahvalo gospem: Cotičevi, Paškulinovi in TCerševn-novi. ki so imele čajanko na skrbi in dale ne le delo temveč tudi mnogo okusnih slaščic. Nemogoče pa je našteti vse tiste dobrotnike in dobrotnice, ki so poslali in prinesli toliko dobrot, da so bile mize prenapolnjene. Vsem naj velja topla zahvala. Njim in vsem, tudi nenavzočim rojakom in rojakinjam pa spet ponavljam prošnjo, da radi prihajate k naši službi božji in se potrudite posebno prijatelji petja, da se pridružite pevcem. Vsak dan je bolj očitna potreba, da mislimo na lastno versko zbirališče. Nič nemogočega ni to. Zato se obračam na vse verne rojake, da se zaveste svoje potrebe in dolžnosti, pa boste videli, da bomo kmalu imeli nekaj, kar bomo imenovali: naše. Pridite! Vsak naj smatra za svojo dolžnost, da pride vsaj enkrat vsak mesec k naši službi božji! Poročila sta se pri sv. Jožefu Andrej Lisjak iz Rihenbcrkn in Alojzija Rogelja iz Vojščiee. Krščeni so bili v Lurdu Karel Premrl, v Floresu Ivan Podvornik, na Paternalu pa Robert Ivan Mi sle j. V zadevi krstov in porok, kakor tudi bolezni kličite telefonično na 63-6832. če ni odgovora, kličite 50-6413 in naročite da mi sporoče. Ta telefon je namreč v slov. šoli in ga imajo na srbi sestre, ki bodo že vedele, kdaj me dokličejo. Bogomil Trampuž, misijonar v Feuador-ju je čisto obmolknil. Na pozvedovanje, kaj je z njim, so odgovorili iz Kcuadorja, da je pred letom odpotoval v Sev. Ameriko, od koder se jo vrnil pred meseci bolan. Kaj jo sedaj z njim ne vemo. Častiti gospod je doma iz Kostanjevice na Krasu. IZ UPRAVE Gotovo boste vsi z zadoščenjem sprejeli vest o napovedani prireditvi za 8. sept. Prezanimiv film o ekspediciji na Akon-kaguo, pri kateri se je zgubil naš rajni gospod Jože, bo gotovo vsak želel videti, čist dobiček bo šel za potrebe naše revije, ki radi vojnih posledic trpi znaten pri-manjkljaj. Vsi boste radi zastavili svojo besedo, da se bo tisti dan dvorana napolnila. Povabite pa tudi vse znance kateregakoli jezika, ker je namen prireditve tudi seznaniti Slovence z argentinsko javnostjo. Scptemberska številka “Duhovnega življenja" izide delno v španskem jeziku. Kaj je z vojno ... Ne bomo razpravljali o tem, kako poteka. Naloga naše revije je lo, rešiti načelno vprašanje v odgovor tistim, kateri spet to pot, — kot vedno — mečejo krivilo na papeža, na cerkev in na vero... češ, da Cerkev ni posegla vmes... sevc-d{i ne pomislijo prav nič, da danes lahko govori le tisti , kateremu “ploskajo” izdatni kanoni. . . Naj podamo lepe misli, ki jili je o tej sl vari napisal Francoz Sertillnnges. Zakaj Bog dopušča vojnof Verni in neverni si stavijo to vprašanje. Eden pravi: “Zakaj BogT”; drugi pa: “zakaj vaš Bog?” Vsi pa pridejo do istega zaključka: vojna je veliko pohujšanje,. ki nas spravlja v vznemirjenje, razočaranost in razdraženost napram božji Previdnosti. V začetku znamenite staroindijske knjige Bhagavat-Gita beremo o nekem mladem knezu, ki sebori z resnim dvomom, ali naj gre v boj. Okleva. Kliče nebo na pomoč. Prikaže se mu bog in mu reče: Tvoja vojna j epravična. Da! Torej spolni tvoio dolžnost! — Kaj pa oni, ki bodi padli? — Vsakemu je odločeno umreti; kdor umrje v spolnjevanju dolžnosti, bo gotovo srečen. Nesrečen pa je nepravični in strahopetec. * Oglejmosi stvar od bliže. •Tosc de Maistre je govoril o “božji vojni”... Dobro vemo. da vojna ni božja, peklenska je. Ta dalje: ali mar satan — stoji izven božje previdnosti? Zlo, ki ga počenja je vendarle v službi nečesa dobrega. Vojska jo nespamet in zločin za tist". ki jo vsilijo: dobremu pa lahko služi; če gre zn pravično stvar. Bog pa, ki jo vedno pravičen, jo tudi tedaj, kadar jo dopusti. Zakaj jo dopusti? Z določenim dobrim namenom... čeje vedno krivična, bi je tudi ljudie ne smeli in mogli sprožiti. Pa jo sprožijo tedaj, kadar upajo ustvariti po njej “nekaj boljšega”. Vojna je zlo, a more služiti višjemu namenu, ki nesrečo odtehta... če bi vprašali rimski kristjani, zakaj je Bog dopustil krvave navale barbarskih narodov, bi tudi bili v zadregi. Pa nam govori zgodovina, da je iz razvalin zrastel nov svet. človeštvo piše zgodovino, ki je prepolna grozot. Sledi svojim željam in pada v KORISTITI NASLOVI Poslanstvo kraljevine Jugoslavije z« Argentino, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosano: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U. T. 22—012. Izseljenski korespondent za Uruguay: David Doktorič, Florida 1394, Montevideo, Untguay. Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F t, calle Cčrdoba 1646, Telefon: 28—083. Slovenska gola na Patemalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Aires. Telef. 59—6413. Zavetišče Lipa: Villa Madero F.C.G.B.A. “Slovenska Krajina”: Almafuerte 258, Avellaneda, P. Gabrijel Arko, frančiškan, živi v Jose Ingenieros, kjer je cerkev “Santo Cri-sto”. Stanuje na San Martin 160. Obrnite so nanj tudi v slučaju pogrebov, krstov in bolnikov ter porok. Dr. Koloman Kisilak je profesor v ('<>-tolengu, Clavpole. zmote... Med grozotami je pa prepleteno tudi obilo srčne plemenitosti, ki so e vet duha: velike ideje, ki iz požel-jivosti dvigajo padle narode. čo je ros, da so davni predniki živeli po drevju, je res tudi. da so stopili z. njih. če so živeli po jamah, so jih tudi zapustili. Po tisti dobi pa je ustvaril človeški duh panteon, veliko kartuzijo, cerkev svetega Petra, stotine umotvorov duha in plemenite soeijalne ustanove. človeštvo se presnavlja stopnjema. Vojna je okrutna stvar. Ali ni potrebna? Pa je neizbežna, kot vidimo... morda pa le gremo naprej v dobo, ko je ne bo več treba. Društvo narodov je bila velika misel, toda nič več kot — misel. Toda misel jo vzklila in bo žedosogla toliko jakost, da je ne bo več zadušil plevel... to je upanje bodočnosti. •Tuz pa, tako nadaljuje pisatelj, najdem v preje imenovani indijski knjigi resnico tako veliko kot v našem katekizmu. Srečen jo tisti, ki spolni dolžnost. Vedno? Da, vselej! Dobro in sreča sta neločljiva. če dvomite o tem, potem več no verujete v Boga. Tu vendar: kaj se to pravi: “Zakaj Bog dopušča?” Pod vlado pravega Boga, vedno pride pravo do svojega srečnega konca. Pravičnemu sreča ne more ubežati. V božjem vesoljstvu pride čednost vedno do veselja, saj naš čolnič plove vedno navzdol, vedno proti morju ... Res jo, da so ovinki, da so brzice in slapovi, da so nevarni vrtinci in valovi... to jo trpljenje. Ali ne verjamete, da je sreča združljiva s trpljenjem ? Kako si srečo sploh predstavljate? Suj sreča ni v tem, da je kdo zakopan v udobnostih! Sreča je le v ravnodušnosti mod zapletki, skozi katere vodi zanesljiva pot, zadoščenja. Trpljenje ni večno, zato ne nesreča! Je pa pot do sreče in bo dopolnilo svojo očiščevalno nalogo. Trpljenje je pot k sreči. Vsetrpljenje je prehodno, pa tudi veselje naše je bežno. Veliko je nesorazmerje med kratkimi dnevi, ki jih živimo, in silno večnostjo, kamor naši dnevi teko. Vsako trpljenje mine. No prejdo pa sad trpljenja. Kdor tako prevdarja smisel in nesmisel vojne, ne bo tožil božje Previdnosti, Vojne so operacije, ki jih večni Bog dopušča, kot so potrebne operacije na bolnem telesu... PO ARGENTINI SEM TER TJA V GENERAL ROČA. Velik kraj je to, pa je vendar samo dolga vas. Saj nima nobene tlakovane ceste. Glavna pot, po kateri drvi velik promet je nasipana s peskom. Mislim, da kar nič prida ni, kadar nastopi deževje. Na srečo, da je pratika v tem precej drugače zložena za Rio Negro kot za naše vasi po Sloveniji. Saj dežja skoro ne poznajo. Tamle po tisti ulici stopite, tako mi je pokazal šofer. Dve kvadri je do cerkve. Morda me pa le čaka kdo, tako sem razmišljal. Saj seru sporočil trem moj prihod. Kdo sebo menda vendar odzval mojemu vabilu! Vse prazno pred cerkvico in še zaklenjena... Poleg stoji samostan sester Marije Pomočnice. Največ ji dekliški zavod in menda tudi edini v celi Gornji dolini. Povprašal sem, če je morda kdo kaj čakal ob osmi uri ali kaj preje ali pozneje. Niti enega takega obraza niso videli. Namenil sem se naprej. Eno kvadro dalje je že zgrajen salezijanski zavod, ki pa sedaj še ne deluje. Velo kvadro obsega zgradba, ki ima enega samega stanovalca, to je Padre Nazario, ki je župnik in kaplan in dekan in svetnik. . . vse ob enem za celo svojo faro. Začudeno je pogledal, pa se je kar takoj razumel na položaj. Predstavil sem se mu in sem ga povprašal, če ve kaj od Ludvika Perniška. Kako ne! Saj sva redovna sobrata in sva bila celo dve leti sodelavca v tej fari. Kako? Da jebil Pernišek kdaj tudi tukaj za kaplana ! Da, pet let je tega.,In danes sem že govoril z njim. V Cipoleti je. Saj imamo telefon, da se lahko z njim pogovorite. Takoj je stopil k telefonu. Je to priprava iz starega veka, kjer je treba vrteti ročko in potem poslušati.. . Tak telefon sem poznal doma v Metliki na pošti, od koder sem moral včasih tudi kam kaj telefonirati... Ravno kar je pristopil k oltarju, je zvedel iz telefona. Pozneje ga bova poklicala, tako je določil. Prosil sem ga za teelfonski seznam in sem v njem našel ime Anton Šinigoj. Padre Nazario je spet vrtel in res je izvrtel iz telefona samega Antona Šinigoja v njegovi lastni osebi. Kje pa ste, gospod Janez, od kod govorite? V General Roča. Jutri pridem pa do vas. Jutri? Zakaj pa ne nocoj? Prostora imam dovolj in se bomo kaj pomenili. Toda jaz moram nocoj ostati tukaj. Jutri imam •našo v Cipoleti. Saj jo boste lahko imeli. Jaz vas pridem iskat tja, če hočete, danes popoldne. Jutri zjutraj pa vas zapeljem spet v Cipoleti. Kar oba bosta pri nas spala: Pernišek ni vi, Pernišek je bil že to noč moj gost. Jaz ga pa danes pričakujem sem v General Roča, tako sem razlagal svoj načrt. Vse lepo in dobro. Zvečer pa pridem jaz po vaju. To nebo prav. Pač pa bi bilo morda dobro tako, da pridete v Cipoleti, kjer bodite ob pol 9 zvečer. Tako je bil načrt za tisti dan gotov. Ko sva se razgovarjala z župnikom, ki tudi naše Mudi tamkaj kar dobzro pozna, je pozvonil telefon. Le kdo bo? “Vas kliče”, mi jepovedal župnik, a ni hotel reči kdo. “Bog vas sprhni, gospod Janez, tako sem slišal iz telefona. Jaz sem. Ludvik Pernišek. Dobrodošli!” Saj ni bilo to srečanje nepričakovano, a vendar sva bila ganjena oba, ki sva si že toliko pisem pisala, a sedaj pa slišiva svoje glasove. Pridite sem v General Roča, tako sem ga povabil in tako je bilo sklenjeno. Torej na svidenje v eni uri! Ali poznate morda Vi, gospod župnik, kaj naših ljudi? sem vprašal. Slovencev ne. Saj jih ni. Jugoslovanov pa. Teh je mnogo. Vse polno jih je. Se bomo že vse pomenili, ko pride gospod Ludovik. Sedaj pa, če želite kaj okrog pogledati po našem mestu. Tukajle zraven je zavod sester Marije Pomočnice. Prednica hiše je Nemka. Gotovo bo zelo vesela, če jo pozdravite. Saj res. Ona bo nemara tudi kaj vedela za kakega našega človeka. Drobna ženica se mi je dobrohotno prismehljala nasproti. Kar prevzelo jo je, ko je slišala nemški pozdrav. Kako bi je ne. Saj je komaj 6 mesecev, odkar .je tukaj, pa nima žive duše, s katero bi se pogovorila v svoji domači besedi. Tukaj si je pomagala i italjanščino, a sedaj se je že dobro priučila španskemu. “Slovenec ste? se je čudila. Nikar ne mislite, da ne vem nič o Slovencih. Saj sem čitala o velikem slovenskem škofu Jegliču... Pa tudi poznam enega Slovenca. Ali uganete katerega?” tako je nadaljevala. Kar hitro se mi je zdelo, da se ne bom zmotil, če rečem za gospoda Perniška. Da, on je. Kaplan je v Juninu de Los Andes. Pa ni še tega dolgo, ko je prišla na naša vrata Slovenka z dvemi ali tremi otroci, ki je iskala posla. Še enkrat pozneje sem jo videla, pa ne vem kje ne kdaj. Pernišek pride pa danes sem. Kar kmalu bo tukaj. Tako sem nadaljeval. Kam greste pa na kosilo danes ? To je pa stvar očeta Nazarija, ki pravi, da je že naročeno v Don Bosku. Tja bomo šli vsi trije. Ob 11 uri pride omnibus iz Cipoleti, tako sva ugotovila s P. Nazarijem, in sva čakala nanj, med tem ko je razcapana deca vršala po cesti in je vsak hip kdo pritekel do župnika s kakim vprašanjem. To je lepo delo, to je narodu v prid! Zbirati takele pobaline in razcapance; izluščiti iz umazanih cunj nekaj človeškega, nekap plemenitega... Dobro vemo, kaka nadloga so taki capini v nekaterih predmestnih delih Buenos Airesa. Saj ne puste v miru nikogar. V vsakega se zakade, z vsakim imajo špase... Tale deca pa, ki marsikdo morda niti doma nima, ki nikogar nimajo, ki bi zanje res z ljubeznijo skrbel... pa so dobili dobrega očeta, kateri tudi skozi njihovo razcapano zunanjost gleda v srce in je vzgojil v tej pocestni mladeži poštene otroke... Šole z desetimi učitelji niso v stanu tako upiivati na srce otrokovo, kot beseda blagega duhovnika. .. PADRE PERNIŠEK BO PRIŠEL, tako so si razglasili tudi oni. Kar naenkrat ni bilo nijcogar več pred nama. Kam pa so zginili? Tjadoli so drveli in kričali in z rokami mahali. Že gre Pernišek, jepokazal duhovsko postavo tja po cesti, kamor so drveli otroci. Strašno ga imajo radi, čeprav je že dolgo, ko ga niso videli. Tudi midva sva stopila nasproti. Skromna oseba. Klobuk^ talar, suknja... vse, ka- kor je pač duhovska noša. Samo obraz je bil njegov. Ljubeznjiv smehljaj, polen preprostosti... Da to so tisti pravi Salezijanci, ki nosijo že na svojem obrazu Don Boskov izraz. Da se vendarle res najdeva! Lepše bi bilo, če bi mogli pozneje, po končanih duhovnih vajah, da bi jaz preje že malo pripravil pot. Lahko bi bila skupaj en teden! Tako imam pa samo danes, jutri in v soboto, ker v nedeljo moram biti že v Bahiji Blanki na duhovnih vajah. Bova pa danes in jutri tembolj izrabila. Za nedeljo bova pa tudi kako kaj ukrenila. Škoda bi bila, če bi vas nebilo v Cinco Saltosu. Včeraj sem vas klical v Viilo Begino, pa ste bili kdo ve kje. Danes sva se pa našla. Hvala Bogu! Sam si ne bi znal tukaj v General Boca kar nič pomagati. Niti enega človeka ni bilo blizu, pa sem pisal trem: nekemu Flegerju, nekemu Lavrenčiču. . . Danes ni bilo nikogar videti. Jih bova popoldne poiskala. Naju bo peljal Padre Nazario, ki vse ljudi dobro pozna. Torej gremo, tako je odredil P. Nazario. Izvlekel je od nekod avtomobil. Zunaj je imel res podobo nekega modernega vozila, a znotraj je bila sama eota... nekako kot tisti otročaji, katere zbira okrog sebe. Da, prav imaš, mi je pritrdil Pernišek. Saj oni so mu kočijo tako napravili. Saj ti mirno povem, da bi te-ško dobil v fari otroka, ki sc z njegovim aiitorn še ni peljal. Kadar je priprava na prvo sv. Obhajilo... kaj bi pravil! Nobeno cigansko kljuse ne trpi več. Vse otroke prepelje in vsak otrok smatra za svojo dolžnost, da spet kje nekaj odtrga ali zareže... Nikar neglejte te moje kočije, tako je pristavil Nazario. Nimam je za oči. Kolesa ima dobra, motor tudi. Kar sedite, pa dobro se držite! Pa sem kmalu razumel, da ta opomba ni bila odveč, kajti šlo je kot Elija. Kar skozi vrata bi odletel, če bi šene zagrabil krepko za cotasti sedež... tedaj sem pa šebolje razumel, zakaj je vse tako zdelano. Sam čudež, če mu še nikjer nihče ni sfrčal iz auto-mobila; pa pravi da ni; pazim pa naj se, da ne bom jaz prvi.Kmalu smo postali. Pokazal nama je Nazario skozi leso. Kakor Krjavljeva koča je ždel za ograjo rančo. Mogel bi pač služiti za kozje staje. Pa sva našla pri mizi družinico. Troje drobne dece, suha žena in še bolj suh mož... Na vegastih zemljatih tleh je tegobno klonila pretegnjena miza. Žalostna podoba. Nekdo, ki je lastnik čakre, jim je dal svet v najem, da ga obdelajo. Letos so začeli s krompirjem in paradižnikom.... če bi bil svet njihov, čebi bili svoji go-spodraji, saj bi človek vse drugače zastavil motiko in bi si uredil človeško bivališče; toda takole, vse za tujega gospodarja... To je vzrok, da nekateri naši žive v taki zanemarjenosti, da ječloveka strah... Saj ne ve za koga bi se trudil, če pa njegovo ni. Denarja pa nima, da bi si lastno oskrbel. Pozdravili smo jih. Bili so iz Istre. Spet smo brzeli dalje. Že smo bili na dvorišču neke tirolske družine. Stari znanci Pcrniškovi. Kakor da sem prišel k... Modrejcu v Brdih. Takoj je bila na mizi dobra kapljica, toda iz domačega vinograda, prosim! In da moramo tudi na kosilu ostati kar tam... Pa seveda ni bilo iz tega nič, ker so nas čakali v čast. g. P. Ludovik Pernišek. V ozadju lični dom Antona Šinigoja v Cinco Saltosu. Don Bosim, salezijanskem zavodu, ki stoji na mestu nekdanje Bokove trdnjave. Marsikaj zanimivega smo sedogovorili pri mizi. Tedaj šele sem zvedel, da je Pernišek doma iz Badeč pri Zidanem mostu. Marsikaj zanimivega je že doživel, posebno v vojnih časih; nazadnje je pa našel svoj pravi poklic v Badni ob Savi pri Salezijancih. Ko bi pa pričel pripovedovati njegove doživljaje po njegovi župniji tamkaj v deželi Neuquen, bi jih bilo pa za cele knjige, kot je velika njegova fara. One zgodbe, kako jepreje in še sedaj jaha na svojih misijonskih potih, kako ga spravi v zadrego auto. ki ga sedaj ima, kadar mu zmanjka “špage”.. . kar se tudi zgodi, kajti mnogokrat od 50 krstov in 20 porok ne odbi toliko, da bi si kupil nafto do sosednega naselja. Zanimivo je pač tako življenje, toda salabolsko sitno je, kadar se človek znajde v kaki šlamastilti, iz katere si mora pomagati tako, da gre nekaj ur daleč klicat ljudi, da ga pridejo izvleči iz luže... Dobro je to, da ga povsod žepoznajo in zato mu seveda tudi radi pomagajo. Saj tako je na svetu, da siromak in- trpin je siromaku pač prijatelj, med drugimi je pa bolj teško najti takih, ki človeku v stiski pomagajo. SLOVAN POVSOD BRATE IMA Po obedu smo spet zdrčali dalje. Mimo “ruske kolonije’’ — ki so seveda Judje, — smo drčali še dalje. Tamkaj sta kar dveistrski družini skupaj. Ti so si pa že kar lepe domove ustvarili. V gostem vrbovem drevju se skrivata skromni bivališči, vse naokrog pa so lepi vinogradi in sadni vrtovi. Takoj smo imeli pred sabo dobro kapljico iz domače grude. Tamkaj so sc rumenile na kupu viljamovke. Večinoma odpadlo sadje, ki ni vredno za trg, iz latnika pa seje smejalo zoreče grozdje. In tistele hruške? Kaj boste z njimi? je povprašal P. Nazario? Če želite, pa vam jih nekaj dam, tako je odredil gospodar in P. Nazario jeponudbo še bolj hitro sprejel. Tedaj sem še bolje razumel ljubezen onih otrok do očeta Nazaria. Da, že vem. Zanje je to! To bo veselja ko bodo ugriznili v sladki sad... P. Nazario je pri teh naših rojakih že star znanec. Saj so to njegovi dobri verniki, morda med najboljšimi. Danes je pa prišel po... biro. Saj v denarju mu tako nihče ne da nič, a ljudje so pa vendar toliko pametni, da razumejo, da iz niča tudi duhovnik ne živi. 'Sedaj pa še k sosedu. P. Nazario je vzel iz avtomobila pletenko, Le kaj bo z njo? Morda jo je prinesel vrniti. Brez mnogega ugibanja je bila stvar hitro rešena. Kar vina so mu natočili.. . Da ne bo prišel prazen domov. Saj mora P. Nazario skrbeti tudi za Don Boška, da imajo kaj kapljice za okrepčila v zavodu, kjer ima- jo tudi odraslih ljudi. Ali se med seboj kaj poznate naši ljudje? Poznamo! kako da ne. Toda le s temi, ki so tod. Našega pa nič ne berete? Hrvaškega časopisa ne dobite. Davno je že, od kar nisem videl nič po naše pisanega. Samo od doma pride kako pisanje. . Nazadnje so le razumeli, da ni prav, če tako pozabijo na svoj materin jezik in si je Pamič naročil “Našo Slogo Še naprej smo šli, in šedaleč naprej je bilo naših ljudi naseljenih, toda treba bo nazaj in še na drugo stran. Spet smo drveli, da so hruške kar plesale. Saj je treba vsaj 20 km daleč... in Vendar je vse to v isti fari. Tukaj smo pri Flegerju, tako nama je povedal Na-zario, ki je krenil že na kolovoz skozi leso in ustavil za leseno zgradbo. Menda je bila nekaka shramba za orodje. Moje pisanje so sicer dobili, toda nihče se ni kaj prida menil zanj. “Da ne berejo nič po naški... ” Kdo bo čital, če je pa toliko dela s sadjem in vinom in kurami in prašiči in zajci.... Kakih 10 družin smo v naglici obtekli. Poznajo se pač ti ljudje med seboj. Saj so tudi doma večinoma blizu skupaj. Največ so od Pazina, toda tega jim pa ni nič mari, da bi držali kako skupnost med seboj ali pa s kolonijo v Argentini sploh. Še tjale stopimo k onemu Poljaku. Kot stara znanca sta si podala roke s Perniškom in kar po poljsko sta jo ubrala. Nisem vedel, da je bil Pernišek kdaj tudi med Poljaki. Z velikim veseljem nas je tudi on sprejel. Saj nima nikogar drugega daleč na okrog, s katerim bi mogel poljsko besedo spregovoriti. Peljal nas je k ul n jaku. Široko raznesene ima če-belne panje. Postregel nam je z medom, medenimi kruhki, z redkvico in še z okisanimi kumaricami... Ko smo se poslovili jopa nesel na naš voz še veliko banko medu. . . spet bera, katere so bili Nazarijevi otroci seveda še prav posebno veseli. Tamkaj v Rio Negro ni nič tistega med ljudmi, da bi Slovenec mrzil Hrvata, Poljak Čeha.. . tamkaj imajo ono pravo razumevanje, da smo si Slovani vsi bratje in smo prišli prav tako “domov”, ko smo stopili v hišo Ukrajinca ali Čeha, kakor pod streho Slovaka ali Poljaka ali Istrana ali Dalmatinca.... Vsi so “naši ljudje”. Škoda, da sem čisto pozabil na fotoaparat, ker bi lahko poslikal marsikak originalen prizorček iz življenja teh naših ljudi tam doli na daljnem jugu. Gospodarsko so se nekateri postavili na dobre noge in znajo kaj razumno skrbeti za svoj napredek. Versko in socijalno, pa tudi moralno, so se pa mnogi zelo zanemarili. Eno je, kar sem posebno očitno opazil: otroci so močno zanemarjeni. Pi i delu jih vedno skrbno uporabijo, v šolo malo hodijo, v cerkev pa skoraj nič... Sedaj pa še to, da stariši nimajo nikjer nobenega pouka, kako naj bi svojo deco prav vodili... Tudi oni ne gredo veliko v cerkev, kjer bi slišali pametno besedo, ki bi jim prav prišla ne le za lastno dušo ampak tudi za vzgojo otrok. Toda vsega tega ni, in tako je ostala edina gonilna sila njihovega življenja samo skr h za uspešno gospodarstvo... Šola pa nikdar ni v stanu, da popravi v celoti to, kar so zanemarili stariši. OD GENERAL ROČA DO CIPOLLETI Sedaj pa kar hitro, fanta, če hočeta dobiti omnibus za Cipolleti, tako naju je opozoril P. Nazario. Bil je vesel. Saj je imel poln voz vseh dobrot. Samo za nafto ni imel... Pa sva mu jo midva plačala pri prvi postaji. Hvala Bogu, da smo mogli srečno do tam... Sedaj pa z Bogom in na svidenje. Že smo drčali dalje. Velikanski oblak prahu je dvigal naš konj, ki seje na moč gnal, da prehiti drugi tovorni avto, ki je kadil pred nami. Srečno smo ga prehiteli. Toda zgagar narti jo je potem še bolj grdo zabrenkal. Pognal se je z vso silo, da je vzdignil tak prah, ko je zbrzel mimo nas, da nam ni kazalo drugega kot zadaj oslati... 40 km je od Gral. Roča do Cipolleti. Med lepo obdelanim poljem se vleče cesta. Vsak čas me je opozoril Pernišek: tamle žive Dalmatinci, tamle je družina iz Istre, tamle so Poljaki, ona hiša so Nemci... On pozna vse tiste kraje kot svoj dom. Kmalu smo bili v Allenu. Ta kraj je pomemben posebno zato ker je tamkaj edina bolnica za celo “gornjo dolino” in menda tudi za Neuquen. V Allenu imajo tudi lastno faro, ena izmed štirih v celi gornji dolini. Nič čudnega torej, če imajo po 20 in tudi 40 km daleč v cerkev in razumljivo tudi, če čakajo na poroko še tedaj, ko je treba nesti h krstu. Mi smo zdrčali kar naprej. Le kaj bi tamkaj videli! Allen je dolga vas, polna prahu, kadar so dnevi suhi, bogata blata, kadar se spustijo na tla deževni dnevi. Cesta se speljuje sedaj med topoli, sedaj med pu-stopoljino obrobljeno tamkaj nekje s topolovim drevjem, kar znači da tamkaj zori bogato sadje in razkošen krompir. Še mimo General Fernandez Oro in že smo v Cipolletti. Cipolletti je pomembno naselje. Prebivalstva nima čez 500. Je pa izhodišče v prelepe, menda najbolj razkošne sadovnjake tiste dežele. Tamkaj se odcepi proti severu železnica, ki teče skozi Cinco Saltos do Contra-almirante Cordero. Tamkaj pride na veliko cesto tudi pot iz nedavno odkritega, sedaj že izdatno delujočega premogovnika blizu Chos Malala, kjer je lansko leto deloval nekaj časa tudi naš Salezijanec Ludovik Pernišek, ki je šel tja gori v pomoč bolnemu župniku. Tamkaj se stekata reki Neuquen in bistra voda Limay, ki obe prinašata vodo iz visokih And; združeni obe reki dobita novo ime Rio Negro (Črna reka). Iz Cipolletti je do Neuquena samo 6 km čez dolgi most, ki je bil pred tremi leti otvorjen in je eno najpomembnejših javnih del v Argentini. Skozi Cipolletti gre zatorej vedno velik promet in ta kraj tudi stalno narašča. Kam pa sedaj? Gospod Ludovik je ževedel. Kar v župnišče! Tamkaj naju bo dobil Šinigoj. Seveda, tjakaj morava! Naravno. Saj brez župnikovega dovoljenja tako ne bom mogel imeti maše v Cinco Saltosu. Pa tudi za mašno vino in za hostije morem kje poskrbeti in vse drugo. Do župnika? Saj ga ni doma. Odšel je na duhovne vaje, kamor bi moral tudi jaz in bom šel v soboto. Dobila sva drugega gospoda, ki ga je prišel nadomestiti za čas odsotnosti. Salezijanci imajo namreč odrejeno, da morajo vsako leto na duhovne vaje, ki so dolge cel teden. Saj se tako rado primeri človeku, da izgubi izpred oči vzvišeni cilj duhovskega dela in iz pastirja postale le najemnik, ki dela le za lasten dobiček alo pa za čast... (Daljo sledi.) NA “KILOMETRO 7” Km 7 na Camino La Plata. V Gerliju zavije cesta v La Plata iz Av. Patron. Na višini 2400 ne\a\o bo to. Kar čez železniški tir proti La Plati. Pa \aj bi ta\o razlagal. Če sedeš na Avellanedi, na Mitre omnibus št. 5, te pripelje ravno tja in tam\aj te pusti. Ne gre več naprej. Pa ne misli, da boš ti prvi Slovenec, ki se boš tja peljal. Tudi jaz nisem bil prvi in ne prvič oni dan, \er sem se že tam skozi velikokrat peljal v La Plato, pa. .. Nekaj let pred nama obema so se peljali tja tisti naši rojaki, \i so se tam\aj naselili. Da, tudi tamkaj žive Slovenci. Sedaj živi tamkaj že 11 naših družin, v kolikor vem jaz zanje. In do njih sem se namenil oni dan. “Km 7” ali tudi “Estafeta Polvoreda”. Na eni strani je Lands, daleč 15 Quader, na drugi je pa “Božja njiva" — ave' žanedsko pokopališče. Tamkaj med siromašnimi k°hbami, h niso uspešne niti proti mrazu, ne vročini, ne dežju, rastejo tudi lične hišice, ki se belijo med čakajočimi stavbišči in ostarelimi bajticami prvih stanovalcev tistega dela avežanedskega “predmestja". V tistih belih hišicah stanujejo pa naši rojaki, doslej samo iz Prekmurja, v k°likor je znano. Za male denarje jebilo mogoče kopiti tamkaj zemljišča in še danes je tudi poceni. Nekateri so pred leti že dobili na obroke po 3 do 7 pesov mesečno.. . Tudi danes se dobi še prav poceni tamkaj zemljišče, pa je na dobrem mestu, ker yozi tjakaj omnibus 5 in tudi mikro za La Plato. Tamkaj teče tudi provincijalna železnica za La Plato. Blizu je tramv. 3. Zato je naravno, da so mnogi naši rojaki obrnili tjakaj svoje poglede in k^kor se je slovenski Paternal preselil v Villo Dcvoto, tako se avežanedska Slovenija seli zadnji čas najbolj tjakaj. Kako bom pa naše ljude našel1 Sicer sem že bil tam, toda svet se tako hitro spreminja danes... Na Centenario Uruguayo se ustavi omnibus 5. Bo že! Kje pa je ulica Maure, sem povprašal. Ne vem, je malomarno zganil rame sprevodnik omnibusa. Toraj kar naprej. Srečam človeka, je pač malo kazal naš obraz toda iz njegovega odzdrava sem vedel, da kriožo ni. Saj tam ni nobenega. . . Pa sem /(tnalu zvedel da pozna “dona Juana”, ve za “Don Antonio’’ in še za nekatere druge Jugoslovane. Pa ni bilo treba dolgo iskati. Saj sta me kar ^tnalu našla oba moja bivša ministranta dva Jožeka: Balažicov in Hujber-jev. Tako da kar ni bilo več zadrege. In tamle doli? sem pogledal. Saj je menda Kreslin Rudolf na vrtu pred ono belo lično hišico. Da, bil je on. Delo mu je naneslo tako. Nisem se zadržal pri Balažicovih in Hujberjevih, ker šele pozneje pridejo domov in se bom oglasil jasneje. Kako je pogledala Kreslinova Matilda. Pa sem ravno prav prišel. Seveda. Saj je bilo čas obeda in ravno k m'z* so sedli. Doma je bila navada, da so vedno prinesli na mizo eno žlico več. Bila je za “Svetega Duha’’, se je reklo. Jedel je pa z njo UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA DUŠAN VARADINAC CERRITO 560 — U. T. 35 - 5825 Lično pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t. d. V General Roča pri čečiču s Perniškem in P. Nazarijem. — V Cipoletti pred cerkvijo. Na levi od Šinigoja stoji P. Pemišek, na desno gospa Mila Brugerjeva. nepričakovani gost, če je od k°d l(do prišel. Menda tudi Kreslinovi hranijo to hvalevredno navado. Vsekako je bilo zame prostora pri mizi in tudi na preostanek jedi na miz-i. Ko sem bil pred pol leta tamkaj, Kreslinove hiše ni bilo še nič. Danes je prava lepota in bo še lepše, kadar bo ozelenel in zacvetel vrtiček Pred vhodom, )(adar bo oživel vrt in dvorišče. Saj imajo precejšen k°šček zemlje v ta namen. Vodo imajo iz tal. Elektrika se pa že tudi smeje okoli hiše in za 40 $ bo prišla tudi pod streho. Pozvedel sem če je še kaj drugih naših tam dalje. Da ne, so povedali. Pač pa je njihov sosed Čeh, pri l(aterem so stanovali, dokler niso prišli pod lastno streho. Tudi k njemu sem stopil. Moravci so iz Moravske Ostrave. Da ste jih videli, kak° so se obema zasvetile oči, k° sern jima dal češki pozdrav. Saj ne znam po češko menda nič več, kajti pozabil sem v tolikih letih in med tolikimi drugimi govoricami, s katerimi se preganjam po svetu. Tedaj sem se pa domislil, kak° sem se vozil skozi njihove kraje, kak° sem se učil češko v Brnu, kier sem se zadržal 10 dni in v Pragi in Olomucu. . . Pa to je bilo 1927 leta. Spuhtela je moja češčina, da. Pa glej, že mi je zazvenela v misli šolarska pesmica: “Ko sem hodil do školi, učil sem se pismeni. Ena, dve, tri, štiri, to so moje pismeni.” Seveda, se je razveselila žena. Tako smo peli otroci. Med tem se je ura naprej pomaknila in bom že dobil k°' ga doma. Pa sem stopil do Grajevih, kjer sem našel J(ar cel zbor naših možakov: gospodarja, Števija in “visokega Tonija ’. Prišla sta gledati, če bi morda ne veljalo J(upiti sosedno zemljišče, ki je na ponudbo za prav ugodno ceno. Tudi Balažiča sem že našel doma. Na rnizi so se smejali sadovi k°lin. Da, včeraj (9. julija) so \lali naši sosedje, so mi povedali. Tukaj smo kot do.ma. Tudi za prašiče je prostora. Pa Balažič se razume še na kaj drugega, k°t na delo v klavnici. .. Nisem vedel, da je čevljar, a njegovo oko je takoj ugotovilo, da je nekaj narobe. Zapel se mi je podplat v omnibusu in se na široko zarežal. . . Toda, prosim vas, “režati se" je neolikano, zato se seveda tudi čevelj ne sme in ga je Balažič (Don JuanJ hitro podučil, kaj se spodobi poštenemu čevlju. .. Potem sva stopila pa na Villo Curino, kakih 10 kvader vstran, kjer živi druga skupina naših ljudi. Kar po diagonali Monte Chingolo, pa sva bila tam in tudi doma sva dobila več naših: Gjdreka, Puckota in K usteča, ki so si sosedje sredi prostora, ki je v dveh letih postal obljudeno naselje iz prazne konjske gmajne. Le zakaj bi človek plačeval najemnino, k° Pa z istim denarjem lahko odplačujejo zemljišče in še za kak pučero ostane, tako so preudarili in si lastno streho zgradili, k,i je vsak dan bolj vabljiva, ki je vsak dan bolj dom, znotraj po lastnem o\u-su urejen, zunaj pa z lepim vrtičkom okrašen... Takole je na Kilometro 7, kjer bo, upamo, s časom postalo lepo slovensko zbirališče, ker bo tamkaj zrastla nova “Slovenska krajina”. Morda celo “Dom Slovenske krajine”. MOGOČNI KMEČKO.DELAVSKI TABOR V SOBOTI Govor ministra za zgradbe dr. Kreka Najprej je pozdravil zbrane tisoče in tisoče prekmurskega kmečkega ljudstva v imenu vlade in v imenu našega voditelja dr. Antona Ivorošča. Minister je v začetku poudarjal, da mora vlada danes skrbeti, da ohrani našemu narodu mir na znotraj in na zunaj. Nihče ni pričakoval pred dvajsetimi leti, da bo svet spet zajela vojna, ki je strašna za vse ljudstvo. Če pogledamo velesile, ki si v današnji vojni stoje nasproti, moramo ugotoviti, da je že danes že več ko pol sveta v vojni. Ena kakor druga vojskujoča se stranka sc mora boriti za svoj obstanek. Ta boj je strašen, brezobziren in brez sočutja, ki nikomur ne prizanaša. Namesto človekoljubja imamo danes že drugo leto samo sovraštvo. Odkar seje zatekel cesar Abesinijc k Zvezi narodov, so začele padati države. Nekatere v štiriindvajsetih urah, druge pa v dveh ali več tednih. Od takrat ni več sledu kulture, od takrat vlada top,, puška in meč. V takem času jo težko voditi politiko, ki zahteva veliko modrosti in previdnosti. Ohraniti mir našemu narodu je želja tudi kmečkega ljudstva. Naša država je v osmih mesecih vojne ohranila nevtralnost. Ne dajte se begati z raznimi novicami in letaki, naj pridejo od kjerkoli. Naj ne bo danes nihče v zmoti, kajti Jugoslavija bo varovala svoje meje pred vsakim napadom, ki bi prišel od koderkoli. Teh osem mesecev smo mi porabili tudi za drugo delo. Mnogo smo žrtvovali za utrditev našim moja in za oborožitev naše ponosno in hrabre vojske. Zato smo danes lahko popolnoma mirni. Vsako presenečenje je danes pri nas nemogoče. Naj se nihče nevaral Poleg orožja je pri nas enoten duh in velika ljubezen mod Srbi, Hrvati in Slovenci za skupno in močno Jugoslavijo. Danes in tudi v bližnji bodočnosti ni nobene nevarnosti za naš mir. Zato bodimo mirni in se posvetimo z vsemi močmi našemu gospodarstvu. Ko je omenil naše notranjepolitično stanje, je naglašal, da so naše notranje razmere od lani močno napredovale v smislu programa, ki jebil in bo naš politični evangelij. Ta program, ki so ga nekateri označevali za protidržaven in separatističen, je bil v lanskem hudem letu rešilna bilka Jugoslavije. Ta program je samoupravna ureditev države, ki se mora raztegniti tudi na Slovenijo in ostale kraje Jugoslavije. Ta program ne more škodovati Jugoslaviji, temveč lahko samo koristi. Z besedami: “Naj Bog da srečo Slovenski krajini, Sloveniji in mir Jugoslaviji! ” je minister dr. Krek zaključil svoj govor. * Nedelja 5. maja nam ostanev trajnem spominu. Ta dan so nas obiskali kmetje in delavci iz vseh krajev Slovenije, da v «pomladnem zelenju in cvetju skupno z nami manifestirajo za našo pravico, za našo zemljo in državo. Že več dni je trajal dež in tudi to nedeljo jo cel dan drobno rosilo. Vendar jo tabor nad vse pričakovanje lepo uspel. Ko jepripoljal osebni vlak s Hodoša, so se množice kar valile po cesti. V Soboti so jih pozdravilo številne zastave, šem-petrski fantje so že navsezgodaj zjutraj budili s fanfarami Sobočance. Točno ob !). se je pripeljal gradbeni minister dr. Krek in drugi odličniki, ki so takoj odšli v cerkev. Po maši se jerazvil veličasten sprevod od cerkve po Aleksan- drovi cesti mimo častne tribune, kjer so bili zbrani vsi odličniki z ministrom dr. Krekom na čelu. Z Aleksandrove ceste je sprevod krenil na stadion H K Mure. Na čelu sprevoda j e jahal na belcu naš kmet z državno zastavo. Za njim jo jahalo še lepo število konjenikov, za konjeniki so korakale pestro narodne noše v velikem številu. Narodnim nošam so sledili fanfari-sti, njim pa člani Kmečke zveze s senatorjem Brodarjem na čelu. Sledila je godba in Zvezapoljcdelskih delavcev z zastavo in napisi vseli podružnic, včlanjenih v Zvezi poljedelskih delavcev. Sledile jo močne skupine krajevnih kmečkih zvez iz raznih krajev mišk krajino, Prlekije, Slovenskih goric, Pohorja, Savinj, doline, Gorenjske in Dolenjske. Okrog 150 narodnih noš, <1 praporov krajevnih in (i praporov mladinskih organizacij KZ ter S godb je bilo v sprevodu. Po končanem sprevodu se je začelo zborovanje na stadionu SK Mure, ki je bil napolnjen do zadnjega prostora. Sodijo, da jebilo na njem 7.000 ljudi. Zborovanje je začel predsednik Kmečke zveze senator Brodar, ki je pozdravil vse tovarišice in tovariše ter sejim zahvalil za tako obilno udeležbo. Po zborovanju se je odigrala igra “Slovenskega kmeta povest” od Davorina Petančiča, ki jevsestransko dobro uspela. Zasluga za dober uspeh igre gre zlasti režiserju prof. Potokarju. Maribor je imel 15. maja lepo slovesnost, ko so se jo vršilo slavje hrvaške kulture v Mariborskem gledališču. Bila je to značilna predstava slovensko hrvat-skega bratstva. Nastopilo je 7 hrvaških sodobnih pesnikov, med njimi tudi znani Vladimir Nazor in Tin Ujevič. Zelo pomembne besede je pa spregovoril dr. Jakovljevič, urednik Hrv. Dnevnika, čigar sledeče besede so našle posebno globok odmev: “ Vedite, vedno, v sreči in nesreči, mi Hrvatje stojimo z vami SlovenciI ” Spomenik radgonskim žrtvam, padlim v boju na severni meji leta 1018 jebil odkrit 2 junija v Gornji Radgoni. Vsa imena niso znana. 24. maja so padli: Anton Žvab, korporal, star 20 let, doma iz Serpeniee pri Tolminu, po poklicu trgovski pomočnik, in Rudolf Ukovič, korporal, star 24 let, doma iz Hrušice pri Podgradu pri Istri, po poklicu gozdarski uradnik. Dno 20. maja 1. 1918 popoldne so l ili ustreljeni: Marko Fraj, star 37 let, doma iz Motovuna v Istri; Peter Hvala, star 25 let, doma iz Peči pri Tolminu in Liberal Velnn, star 27 let, doma iz Pazina v Istri. Z njimi sta padla tudi dva Italijana: Giovanni Maniacco iz Gorice in Riceardo Wrech iz Tržiča. Od 12 Ma.jstrovih borcev, ki so padli v boju v Radkersburgu dne 4. februarja 1019 in so bili pokopani na pokopališču pri sv. Petru v Gor. Radgoni, so znana samo naslednja imena: Franc Ajdi, roj. 27. 1. 1890, četovodja: Jakob Jorman, roj. 5. (i. 1897, pešec; Friderik Govedič, roj. 30. ib. 1896, pešec; Ivan Vtič, roj. 24. 8. 1899, pešce, doma iz Stoperccv pri Ptuju in Konrad Sabori. Pri bojih okrog Obrn j ne (Halberaina) je padlo 6 Majstrovih borcev in sicer: Ivan Masten, star 20 let, doma iz Središča ob Dravi; Martin Prcsec (Pešce!), star 22 let, doma iz Hudine pri Ptuju; Jožef Haložan, star 23 lot, doma iz Maribora U); Martin Koje, doma pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; Janez Ropolusk, doma pri Sv. Kungoti pri Mariboru in neznani vojak, star približno 20 let. Sprememba italijanskih srednjih šol. Italijanski ministrski svet jo mod ostalim odobril tudi načrt zakona, ki zadeva preureditev pouka v srednjih šolah, kakor tudi sam ustroj srednje šole. Načrt predvideva za učiteljišče gimnazijo in srednjo tehnično šolo skupne prve tri razrede (corso triennale unico). Prvi razred te enotne šole bo otvorjen s prihodnijin šolskim letom. V naslednjih letih bodo zaporedoma odprli še ostala dva. Največ pažnje bodo odslej posvečali čitunju. Latinščina in matematika bosta oproščeni dosedanjega mehanicizma. Zgodovina se bo predavala in to samo najvažnejša brez datumov. Učenje tujega jezika bo odpravljeno. V tretjem razredu bodo podučovali učence med drugim tudi v vojaški kulturi, učenke pa v domačem gospodinjstvu. Vsak razred nebo smel imeti več kakor 30 učencev, šole z manj kakor 24 razredi bo vodil ravnatelj, ki bo po možnosti tudi podučeval. Od ravnateljskega mesta so izključene žene. Za vpis je potrebno napraviti spremne izpite in starost učencev mora biti 10 let. Šolnina za nov tip šole bo skoro enako dosedanji šolnini za gimnazijo. Kar je posebno zanimivo, je to, da so predpisane višje šolske takse za učenke kakor za učence. 20. avgusta bo obletnica smrti vzorne mladenke Ide Mavčeve. Maša za rajno bo 18. avg. na Paternalu. Slovensko prosvetni tečaj za dekleta. “Koroški Slovenec” poroča o uspehu prosvetnega tečaja za dekleta konec aprila in pravi: Tečaj je obiskovalo nad 60 tečajnic iz vseh krajev slovenske Koroške, UMETNO StAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela. AV. DE LOS INCAS 4821 FRANC BANDELJ Telef. 51-5184. Cirilova nedelja Dandanes smo ljudje kakor otroci. Ko tečejo iz šole tamkaj skozi gmajne in travnike, jih zvodijo sedaj gobe, drugič jagode, tretjič borovnice. . . . Doma pa čakajo: “guncvat, i^od si hodil?”. . . Takole so se danes ljudje zamotili v svetnih stvareh Toliko modernih iznajdb! Radio, ceste polne časopisov in revij; vsepovsod zabave; prilika, da se človek \aj koristnega nauči; da se seznani s koristnim človekom. . . Takole so se današnji ljudje zakopali v skrbi in potrebe življenja in pozabili, da .. .življenje teče naprej, da hiti \ smrti in v večnost. Malo volje imajo mnogi, slišati takole besedo. Tisti pa, katere tare butara življenja, se hrepeneče ozirajo, od k. o d bo prišla beseda utehe in pomoč. Pa tudi tisti, kateri so skozi vse življens\e zapletle prišli do spoznanja, da je življenje zapeljivo, da človeka pregoljufa in na cedilu pusti; tudi tisti so prišli do spoznanja, da mora biti ne\aj bolj viso\ega, \ot so umazani prepiri med ljudmi, da človek neživi samo od kruha, ampak tudi... . Da! Od česa živi človek? Česa še potrebuje, da je srečen in vsaj zadovoljen, da je vsaj potolažen v razočaranjih? Resnice potrebuje. Vedeti, za\aj se peha po tej solzni dolini; zakaj se mora gnati; zakaj mora toli\o\rat ostati razočaran; za\aj mora trpeti in biti ponižan, drugi pa z dvignjenim čelom stopa skozi naslado. .. Da! Ljudje, \i \aj mislijo, \i \aj vidijo, se dobro zavede te praznine v človekovem življenju in iščejo, od \od bi zvedeli, \aj je pravica in resnica, \aj je človek, in njegovega življenja pot... SVOJ ČAS, V SIVI DAVNINI sta se dvignila dva sveta moža. Odpovedala sta se dednemu bogastvu, odrekla sta se imenitnim službam, zapustila sta tudi tiho samostansko zavetje, poslovila se od svojcev in svojega lastnega naroda.. . zato, da sta ponesla nauk tolažbe, nauk resnice, nauk božjega razodetja našim davnim prednikom, k' so živeli in se borili in mučili in umirali, ne da bi vedeli čemu so prišli na svet.... Sveta brata Ciril in Metod sta bila ta dva sveta moža, \i sta sejala veselje in srečo med narod, ko sta mu prinesla ono veselo oznanilo, o \aterem je povedal Gospod Jezus sam, da je ‘‘veselo oznanilo za uboge”. . .. Saj bogatim ni treba ni-kakega upanja, ker so svoje srce zakopali v svoj denar. . . Sin božji pa je prišel na svet v revščini in prinesel tolažbo ubogim in s svojim ponižujočim trpljenjem je dal zgled, kako naj tudi pravi človek sprejema nase udarce življenja. Tako strašno plitve so danes misli ljudi, da se jim ne zdi vredno pogledati in pomisliti malo dalje. Kar na zemlji bi si hoteli ustvariti nebesa, pa nikakor ne pomislijo, da so neurejene želje izpridenega srca neskončno bolj velike kot pa more svet dati človeku tistega, po čemer želi neurejeno.... Moder človek Pa tudi danes razume in zna ceniti veliko resnico, ki nam kaže pot v večnost; ono resnico, katera pove, da je življenje le delaven dan, od zora do mraka rosan in po-tan, pride pa večer, ko pride z njim počitek in plačilo po zaslugi storjenega dela. To sta oznanila našim prednikom v slovenski besedi prava apostola božja sveta Ciril in Metod. To sta oznanila ona dva, ki nista prišla med naše prednike zato, da bi si “Ameriko naredila”, temveč zato, da bi ljudem tolažilni božji razodeti nauk svete vere oznanila. Bosa in premražena sta hodila okrog, preganjana in sestradana sta skušala najti tudi časno blagodat za naše prednike, ki so polni nesknočne hvaležnosti romali na Velehrad, kjer je bil položen k zadnjemu počitku veliki učitelj Metod. . . Ta velika Cirilmetodijska misel, iz katere se je rodila 148 narodna in kulturna zgodovina Slovanov, iz katere je prišla večna resnica med naše prednike, vžiga tudi nas, ki nas je življenje zaneslo čez daljna morja. Ni nam dano, da bi zažigali kresove, kakor gore doma po naših gričih v spomin tema svetima apostoloma. Toda v našem srcu jima vendarle obudimo vselej hvaležen spomin za njun praznik, ki ga 5 julija praznujemo. ŠPANSKA PRIDIGA PO SLOVENSKO Imamo enega dobrega prijatelja. Pater Gašpar, supenor očetov Kamilov, župnik svete Neže je ta mož. Letos nam je že ponovno izkazal svojo ljubeznjivost in dokazal, da ga po pravici imenujemo “slovenskega očeta”. Ponudil nam je svojo cerkev, da bi v njej praznovali Cirilovo nedeljo s posebnim spominom na pokojnega našega Jožeta Kastelica, ki je pri sv. 7s[eži jzačel slovensko službo božjo, ki jo je tamkaj držal čez dve leti. Zato smo se tamkaj zbrali na Cirilovo nedeljo k maši. Pa to bi še nebilo kai posebnega. Dasiravno je bilo posebno in lepo to, ker so naši pevci tako lepo zapeli;, ker se je toliko rojakov zbralo, da je bila cerkvica čisto nabita. Lepše kot vse to je bil nastop patra Gašparja, kateri je spregovoril ljubljenim Slovencem. Kar po slovensko nas je nagovoril. Saj bi rad celo pridigo po naše povedal, toda... trd oreh je naša beseda in “nima kos grla, da bi po slavčevo pel”... Pa vendar je bilo za nas veliko veselje, d aje po naše začel, da je po naše končal in še vmes katero vpletel po naše, ko nas je navduševal ob svetlih zgledih svetih slovenskih apostolov, ko je delil z nami bolest o zgubi prvega slovenskega kaplana v Argentini, pokojnega Jožeta, kateremu je veljal prav poseben spomin ob priliki praznika, ki ga je on vedno tako lepo praznoval. PATERMALSKA ŠAGRA Cirilova nedelja je za nas velik praznik- Zato smo jo praznovali dopoldne in popoldne. Naša pesem se je glasila pri sveti 7\leži, tamkaj smo prejeli tudi sveti blagoslov po končani maši. Poglejte tole monštranco, me je opozoril potem župnik-Tole je dar Subanov. Tudi zato se imam zahvaliti torej Slovencem, ker iz vaših vrst je ta mož, ki tako velikodušno daruje za božjo čast. .. Tudi to je torej dogodek, ki nam je v čast, \i priča, da smo zvesti veri naših dedov, ki so za vero ne le živeli, temveč tudi trpeli in žrtvovali in umirali. Pa s tem je bilo šele pol našega proščenja opravljenega. Čaka nas še popoldanski del. Popoldne bomo pa tudi skušali napraviti malo veselja. Zbrali se bomo k molitvi, pa tudi k razvedrilu. Zbrali se bomo kot- zna družina, da se skupaj poveselimo, da pa tudi našemu Cirilu izrečemo besedo čestitke za god. Na kraju naše službe božje, pri sestrah na Av. del Čampo, so nam dali ta dan na razpolago tudi obednico in kuhinjo. Naše gospodinje so se pomenile, kaJ je za šagro treba; možje so pa tudi rekli, da ne bo prav, če bomo prazen krop plali; pa sem se začudil, ko sem pogledal popoldne tjakaj, kjer so bile nakopičene dobrote. Saj skoraj ni bilo videti Cotičeve in Kerševanove in Paškulinove gospe, katere so imele skrb za stvari. Saj se je miza kar šibila pod, neštetimi dobrotami. Bila je to več kot bajna Indija-koromandija: sladke potice, štravbe, Na Paternalu na Cirilovo nedeljo popoldne. PAPEŽ IN PROLETARCI Krivde liberalizma V kapitalističnem načinu gospodarstva “se ne kopiči samo bogastvo, temveč se kopiči tudi strašna moč, gospodarsko samonasilje in samodrštvo, in sicer pri nekaterih, ki po večini niso lastniki kapitala, temveč le skrbniki in upravniki, a ravnajo z njim po svoji volji. I o samodrštvo je najhujše pri tistih, ki imajo v rokah denar, z njim gospodujejo, gospodujejo nad posodo in kreditom, in tako nekako upravljajo kri, ki po '■jej vse gospodarstvo živi; imajo v svojih rokah tako iekoč dušo gospodarstva, tako da proti njih volji nihče mti dihati ne more. To kupičenje sile in moči, ki je nekok svojski znak sodobnega gospodarstva, je sad, ki ga je rodila razbrzdana svobodna tekma. V tej svobodni tekmi ostanejo živi le tisti, ki so najmočnejši, to se pa največkrat pravi: “tisti, ki se najbolj nasilno bore, ki se najmanj menijo za vest.” Trdota — imperializem — internacionalnem “Svobodna tekma je sama sebe ubila; svobodo trgovanja je nadomestilo gospodarsko samodrštvo; po-1 ePu po dobičku je sledil prav tako razbrzdan pohlep P° moči; vse gospodarstvo je strašno trdo, kruto, brezsrčno. lemo se pridruži še silna škoda, ki je nastala iz nesrečnega zameša vanja poslov in nalog javne oblasti in gospodarstva. Eden izmed najbolj žalostnih primerov je škode je ponižanje državnega dostojanstva. Država, ki bi morala biti kot kraljica in najvišja razsodniea vzvišena nad stranke, vsa v skrbi le za občo blaginjo Nova maša Ernesta Bandelj v Šmarju pri Vipavi lani 4. junija. V Argentini žive bratje Andrej, Lojze in Emilijo. in pravičnost, je sužnja, izročena in zasužnjena pohlepu ljudi. Kar se pa tiče narodov in njih odnosov, je iz enega vira potekla dvojna struja: na eni strani nacionalizem ali tudi gospodarski imperializem, na drugi strani nič manj usodni in preklet j a vredni denarni internacionali zem ali internacionalni imperializem, ki je povsod doma, kjer mu je dobro.” KAJ PA KOMUNIZEM? “Komunizem uči in hoče dvoje, in sicer ne na skrivnem ali za oglom, temveč javno, odkrito, z vsemi, tudi najnasilnejšimi sredstvi, namreč najostrejši razredni boj in popolno odpravo zasebne lastnine. Da to doseže, se ničesar ne plaši, ničesar ne boji; ko doseže, je neverjetno in grozno krut in nečloveški. O tem priča strašno razdejanje po silnih pokrajinah vzhodne Evrope in Azije. Kako nasproten in očitno sovražen je pa sveti Cer- strukljič\i, štrudelji, \olači, torte, sladki \ruh\i, zvitice in povitice. . . saj nimamo niti besedi za vse dobrote, \a\or tudi ne ki vedel nihče povedati imen vse tistih dobrih gospodinj, vmter in deklet, \i so pokazale svoje plemenito srce s svojimi varovi in svojim delom, \er so ta\o skrbno pripravile sladkih dobrot. Najprej smo zapeli in pomolili in božjo" besedo slišali, potem smo pa sedli \ mizam, lepo pogrnjenim in bogato oblo-'■enim. Prišel je tudi prekmurski rojak dr. Kisilak, naš novi u'i°vni\, \i je povzdignil svečanost v cerkvi s svojo navzočnostjo, \i je bil z nami vesel tudi pri mizi. Prišel je tudi naš frančiš\an P. Gabrijel Ar\o, \i je prinesel tudi ne\aj svojega ^■natega nasmeha med nas. Eden duhovni sin svetega Eran-entga, tega svetnica vesele sončne pesmi, drugi pa duhovni sin v.°n Orijona, tega smehljajočega dobrotnica toli\erih trpe- . Ta\o smo se zbrali, da veselo praznujemo ta veseli dan naših svetih apostolov. PRAZNIK slovenske pesmi Cirilova nedelja je tudi Cirilov god. Tudi ta praznik je n^\aj. Saj sta kar oba naša pevovodja Cirila. Starejši je na ateinalu, mlajši pa na Avellanedi. Tema dvema Ciriloma je govorila sladka torta pozdrave, pa tudi mi smo jima izrekli Za lValo za delo, ki ga tako nesebično vršita, ko skrbita za pe-Sern kozje slave med nami. Naj jima Bog povrne. Pa je menil gospod Močnik — sai Sa poznate Močnika, ' ‘ma trgovino ‘ Bela Ljubljana" na San Blas in Sapaleri — ntenil je on: doma je kar grmela cerkev, kadar so bile pete 1 tani je, doma pri nas v Černučah pri Ljubljani. Kako bi bilo lepo, da hi tudi tukaj pri nas močna pesem s resala cerkev... Pa imate tako malo volje in tako malo ve-•Vtja za to. . To naše zegnanje, dopoldne polno resne misli na večnost, popoldne pa polno veselja in dobrot, naj bi bilo klic vsem, vsem! Da pridite bolj radi, da pridite večkrat, da pridite vsak vsaj enkrat na mesec blizu, da nas bo več in več, pa bomo tudi v veseli resnici naše svete vere našli več veselja in volje za pošteno in vredno življenje. Praznik petja je bil to. božja pesem v tej deželi. Marsikaj lepega že so naši pevci v Lani že je bilo deset let, ko se jeprvič oglasila slovenska cerkvi in zunaj že zapeli. Kdo bi mogel primerno nagraditi vso iskreno voljo in žrtve naših dobrih pevcev in veselo žvr-gclenje naših pevčic, ki tako neutrudno in stanovitno vstra-jajo in so vselej zraven, kadarkoli je treba... Naj jim plača On kateremu pojo. Toda še je marsikaka siničica, ki bi lahko lepo žvrgoiela in marsikak kos> \i ki kaj lepo "žvižgal”... . Nikar ne imejte tistih praznih človeških ozirov, radi katerih toliko dobrih del ostane nedovršenih ali pa nikoli začetih. Še marsikdo bi lahko pel! Vsem tistim velja moja prošnja, da pridite in se pridružite naši četi, dajte nekaj svojega glasu tudi v božjo čast, da bo tudi ta dar, ki ga je Bog naklonil, prinesel zasluženja. Sveta Ciril in Metod sta bila apostola z besedo. Vsi moramo biti nekoliko apostoli, ker vsi moramo imeti srce za večno srečo naših sorojakov. Vsi pa neboste pridigali z besedo: Zato pa bodite apostoli vsi z lepim zgledom, da boste radi pritekli, kadar kaj lepega imamo in kadar je naša ura v nedeljo dopoldne ali popoldne. Drugi pa bodite apostoli z pesmijo, ki je tako veliko m dragoceno bogastvo, našega naroda. Vsi ste poklicani. Ali vas bo kaj prišlo? Janez Hladnik- k vi in samemu Bogu, je le preveč dokazal z dejanji in je vsem dobro znano.” Ni napačna gospodarska osnova komunizma, v kolikor zahteva več pravice za vse. Saj so tudi prvi kristjani imeli vse v skupni lasti. Toda njihov komunizem je bil zgrajen na postavi ljubezni in ne sile. Zaradi Boga odreči se sebi in svojini, to je vzvišen ideal svete vere. Brez Boga pa in brez upanja na večno plačilo ne bo nikdar med ljudmi prave pravičnosti, ker je človekova narava taka, da ima v sebi željo po udobnosti in bogastvu, katero je treba brzdati. Zato je brezbožni komunizem popolnoma nesposoben, da osreči človeštvo in ga je treba obsoditi. Nato nadaljuje papeževo pismo: “Še bolj je treba obsoditi brezskrbnost tistih, ki se nič ne brigajo, da bi odpravili ali izpremenili razmere, katere zagrenjajo ljudstvu dušo' in utirajo pot revolu-iji in socialni propasti.” IN SOCIALIZEM? “Ne da se tajiti, da se s svojimi nazori časih zelo približuje temu, kar zastopniki krščanske reforme po pravici zahtevajo.” “Razredni boj, če se zdržuje sovražnosti in medsebojne mržnje, prehaja polagoma v neko pošteno borbo, ki sicer ni tisti blaženi mir, po katerem vsi hrepenimo, a vendar more in mora biti pričetek, da pridemo do vzajemnega sodelovanja korporacij. Tudi boj, napovedan zasebni lastnini, se bolj in bolj pomiril je in omejuje.... Po pravici se zahteva, da se neke vrste dobrine izvzamejo zasebni lasti in pri-drže državi, ker je z njimi zvezana taka moč, kakršna se brez nevarnosti za občo blaginjo zasebnikom ne sme prepustiti.” Takšne pravične zahteve in želje nimajo ničesar v sebi, kar bi bilo v nasprotju s krščansko resnico, še manj so pa socializmu svojske. Kdor ima torej le takšne želje in zahteve, nima vzroka, zakaj bi se pridruževal socializmu.” Sprava je nemogoča “Ali se ne bi mogla tudi načela krščanske resnice nekoliko omiliti ali umeriti, da bi šli tako socializmu nasproti in bi se sešli tako rekoč na neki srednji poti? So, ki goje prazno upanje, da bi socialiste na ta način k sebi pritegnili. Prazno upanje! Kdor hoče biti za apostola med socialisti, mora odkrito in iskreno izpovedati vso in celo krščansko resnico in na noben način ne sme popuščati zmotam. Kdor res hoče biti glasnik evangelija, naj se predvsem prizadeva socialistom pokazati, da se njih zahteve, kolikor so upravičene, mnogo krepkeje branijo z načeli krščanske vere in mnogo bolje pospešujejo s silami krščanske ljubezni.” “Socializem naj se motri kot nauk ali kot zgodovinsko dejstvo ali kot akcija, če ostane res socializem, se tudi potem, ko je v tistih stvareh, ki smo jih omenili, popustili resnici in pravici, nemore v sklad spraviti z verskimi nauki katoliške Cerkve, zakaj njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krščanski resnici.” Zakaj se odklanja socializem? “Ker sili, da se ljudje, kar se tiče proizvanja, docela predajo in podvržejo družbi. Imeti čim večjo množino dobrin, ki služijo udobnosti tega življenja, se jim zdi tolike cene, da se morajo višje človekove dobrine, tudi svoboda, podrediti in žrtvovati... ” “Izguba človeškega dostojanstva v socializiranem proizvajanju” je vzrok, zakaj Cerkev odklanja socializem in zakaj papež slovesno izreka: “Nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist.” V senci topolov v Rio Negro “Naj bi vsi imeli na umu, da je oče tega vzgojnega socializma liberalizem, a da bo dedič boljševizem!” Diagnoza socialne bolezni Mnogi katoliški delavci, ki so zašli med socialiste, se izgovarjajo: “da Cerkev in talci, ki se glasno izpovedo jo za vdane Cerkvi, drže z bogatinci; da prezirajo delavce in se ne brigajo zanje”. Papežev odgovor je slovesen in zadene marsikoga zelo v živo. “Res je žalostno, da so bili in so še, ki se imajo za katoličane, a sc komaj spominjajo tiste vzvišene zapovedi- pravičnosti in ljubezni, ki nam ne veleva samo, dajati vsakemu, kar je njegovega, temveč tudi, pomagati potrebnim bratom kakor samemu Gospodu Kristusu, in kar je hujše, ki se ne boje iz pohlepa po dobičku pritiskati delavce. Da, so celo taki, ki zlorabijo vero samo In skušajo z njenim imenom pokriti svoje krivice, da bi se ubranili popolnoma upravičenih delavskih zahtev. Njih ravnanja ne bomo nikoli nehali resno obsojati. Oni so namreč krivi, da se je moglo, četudi neupravičeno, o Cerkvi sumiti in da se ji očita, kakor da se zavzema za bogate, a ne meni za težave in potrebe tistih, ki so tako rekoč oropani naravne dediščine. Vsa zgodovina Cerkve priča, da so ti očitki nezasluženi in krivični. Z izkušenostjo, ki so jo dala Cerkvi stoletja, z gotovostjo, ki mu jo daje visoka služba, pokaže papež c.a korenino, ki iz nje izvira vse zlo pri bogatincih in pri proletarcih. “Prevelika skrb za minljive stvari je vir vsega zla.” “Socialne in gospodarske razmere naše dobe so za premnogo ljudi največja ovira, da ne morejo skrbeti za tisto eno, ki je potrebno, namreč za večno zveličanje.’’ Brez vesti “Ker... negotovost gospodarstva... zahteva od podjetnikov napet in neprestan napor, so nekateri tak« otopeli za opomine vesti, da imajo za dovoljeno, svoje dobičke kakorkoli množiti in bogastvo, ki so si ga z velikim trudom in prizadevanjem pridobili, z vsemi pravičnimi in nepravičnimi sredstvi za vse nenadne slučaje zavarovati. Dobiček, ki ga je v trgovini, oproščeni vseh zakonov, zlahka dobiti, vabi v menjavanje in razproda-vanje blaga premnoge, ki hlepe samo po tem, da bi si z najmanjšim trudom pridobili hitrega dobička, in zato v nebrzdanem trgovskem oprezovanju samovoljno iz same lakomnosti tako pogosto zvišujejo in znižujejo cene, da prevračajo vse preudarke ir. račune proizvajalcev.. • (Dalje sledi) Nekaj za stariše Brez dvoma lahko tudi triletnega otroka štejemo že k slabo vzgojenim. Ravno tako lahko raste krivo nežno stebelce, kakor močno deblo. “Saj je še otrok; kdo mu bo zameril”. Je že dovolj “brihten”, da razume in da trmasto kljubuje v svojih mušicah. Že nosi v sebi klico nagnjenj, katera se bodo odkrila v zreli dobi. Pa si oglejmo tega otroka! V govorenju: otročja govorfca, čeravno že precej obširna v teh letih, se omeji na nekoliko samozavestmh besed: hočem! bom! moram imeti! pusti me v miru! bom mami povedal!. . . Neprestana zadirčnost, nepotrpezljivost, prevzetnost in nepokornost! Jutro začenja s nepotrpežljivostjo, zadnji krik pred počitkom je cmerikava tožba. Nič ga ne more zadovoljiti, čeprav se vsa družina prizadeva, da mu preskrbijo zabave. Neizvršne so njegove zahteve. Mislite da vam je hvaležen za vsa vaša prizadevanja? O ne! Pahnil te bo proč, kakor hitro mu kaj odrečeš. Oglejmo si njegovo obnašanja: Če ne more drugače tudi grize svojo pestunjo, opraskal bo tovariše, grozi, pa tudi tepe svojo mamico, katera se omeji na nekoliko strogih besed: oh! hudobnež! Tepeš svojo mamico! uh! kako grd otrok si! ne maram te! Morda ga želiš seznaniti s kakim novim prijateljčkom, pa odgovarja z mrzlovoljnim “nočem”; če mu pustiš, ga bo z laktom odrinil od sebe. Če ga pogledajo mimogredeči, se jim bo skremžil in spačil; če je njegova “spaka” bila posebno grda in smešna, so starši prvi, kateri se mu bodo nasmejali in opazili v njej še celo gracijoznost, čeprav je to le grda neslanost in nespodobnost! Peljejo ga na sprehod! Otrok seveda izbira, kam bodo šli. Mati je imela morda opravek na eni strani mesta — ali otroče hoče na drugo stran. Na obisku so! Naslanja se in plazi ob predmete 'n če je še to premalo — se bo obešal na materina kolena s cmerikavim in nepotrpežljivim moledovanjem; mama! gremo! pojdimo! Nakar pa mati odgovarja in sočutno potrjuje: Da, srček! takoj gremo! Počakaj malce, ljubček! Pri mizi je on prvi; kar s prstom kaže, kaj bo zanj, kaj mu najbolj diši. Naravno — on to dobi — ker “želi”. Umevno je — da je v tej dobi najbolj šibak in sc ne more braniti; odvisen je od drugih, kakor nobeno drugo ustvarjeno bitje. Kljub temu — ta otročiček niti zdaleč ne misli na hvaležnost, se ne zave, da bi moral koga spoštovati, a tega tudi noče razumeti. * Nič ne zmore sam po sebi, pa vendar se smatra absolutnega gospodarja v hiši! Kako ne bi? Saj vsi pred njegovo trmo popuščajo in služijo njegovim muhastim zahtevam. Oče ponajveč skrbi za gmotno bodočnost svojega otroka! Mati, preveč dobra v svoji slepi ljubezni do svojega “princa”, mu iskazuje vse preveč pažnje in napačne ljubezni. Kadar si nekaj poželi? Dobro, dajte mu, da bo mir! In ta otročiček živi in raste v trdnem prepričanju, da se mu mora vse ugoditi. Treba je samo iztegniti roko ali pa pospešiti korak! Služinčad so za takšnega otroka bitja, ki so le v Pet sester Mlač iz Lokve na Krasu: Marija, por. Cigoj; Pepka por. Pavlovič; Vidka, Anica in Ivanka. Vse žive v Buenos Airesu in so si ostale dobre in zveste sestre tudi tukaj, ta namen v njegovi hiši, da mu služijo. Ako včasih že ne morejo več prenašati njegovih muh, ježe mati na strani svojega ljubljenca: “Dajte mu! Kaj vas briga! Vi dobite svojo plačo, imate stan in hrano v'moji hiši! Vi morate ubogati!” O malček bo že posnemal vzgled svoje matere in bo ravnal s služkinjo neusmiljeno in prevzetno! Nasprotno! Moramo mu v srce vliti čuvstvo ljubezni in vljudnosti do služinčadi. To jim gre po zakonu, po morali in pred Bogom. Na njihovih ramah leže vsa najtežja opravila. Ravno zato jim gre dobrota in ljubezen. Ne h,o odveč, če se mu da nekaj pojasnila. Govorite mu, da je njegova pestunja morala zapustiti svojega lastnega otroka, da mu preskrbi najpotrebnejše za vsakdanje življenje. Od srca k srcu mu govori o teh rečeh, ki so tako bridke in pa tako nežne... Moraš mu govoriti! To ti je dolžnost! Dolguješ svojemu otroku vso resnico! Njegovo srce tako pristopno za čuvstvo nežnosti in ljubezni, bo brž razumelo, kar še njegova pamet ne more razumeti ali pa razume površna. Daj mu razumeti, da mnogi nimajo najpotrebnejšega, kar on uživa v taki obilici. Zakaj ga pustiš rasti v prepričanju, da ima on pravico do vsega. S tem prepričanjem se hrani egoizem! Takšna so otročja prva nagnjenja, katera se morajo že v klici zadušiti, kajti z egoizmom opažamo že v teh nežnih letih: nesramnost, samozavest, srditost in nehvaležnost. Kako se bo presenetil ta mali otroček, ko mu boš govorila, da so na svetu otroci enakih let, katerih postelja je šop trde slame, ki kruh samo vidi. Kako ga bodo zanimala ta pripovedovanja! Kako bo začel misliti in sočustvovati. Rodila se bodo malo lepša čuvstva v njegovem drobnem srčecu. Gotovo potrkajo na duri tvoje hiše tudi siromaki. Obdari jih v prisotnosti svojega otroka. Posnemal te bo! Tudi siromašni otroci pridejo v tvojo hišo. Tvoj otroček pa je bogat! Kakšna podobnost je med tvojim in siromašnim otrokom? Zdi sc ti samo po sebi umevno, da je tvoj sinček oblečen v svilo in žamet — kakor tudi to, da je oni drugi pokrit z nekoliko starih cunj. Reci svojemu otroku, da je ta siromašni otrok ______ enak njemu, in da bi tudi on želel svojo zaspano glavico položiti na mehko zglavje in nahraniti se z dobrimi jedili in slaščicami. Reci mu — da ta malček gotovo nima nobene igračke, kakor jih ima on na pretek! Raz-(Koncc na str. 155) Politične prilike v predelih Kranjske in Koroške, ki so bili priključeni leta 1918. Italiji Spisal Franc Barbalič. (Te prilike se nanašajo na volitve za dunajski parlament v letih 1907. in 1911.) KRANJSKA 1. — VOLITVE ZA DUNAJSKI PARLAMENT V LETU 1907. Vsa bivša vojvodina Kranjska je volila 1. 1907, 12 zastopnikov za cesarski parlament. Obravnali bomo samo 3 vol. okra-v jo, ki so pripadli Italiji. V teh vol. okrajih ni bilo vol. borbe med Slovenci in Italijani, niti med Nemci, ker v Kranjski sploh ni bilo Italijanov, torej so vsi kraji Slovenije, ki danes pripadajo Italiji popolnoma slovenski. Vojvodina Kranjska jo dne 31. decembra 1010 imela v zaokroženem številu: Slovencev .. 475.300 ali 94.25% Nemcev .. .. 28.200 „ .5.59%, drugih .. .. .. 800 „ 0.16%, Skupno 504.000 prebivalcev. Samo Kočevje jebilo mali nemški otok, kakor jo še danes, toda to nas ne moti, da ne bi rekli, da je Slovenija čisto slovenska zemlja. Kakšne predpravico so imeli Nemci v Avstriji, se vidi iz toga, da so za 28.200 Nemcev, ki so živeli raztreseni po industrijskih mestih, napravili nemški vol. okraj, ki jo imel samo 18.800 prebivalcev in to: Slovencev .1.300 ali 7%,; Nemcev pa 17.500 ali 93%. Po teh zaključkih bi morala Kranjska voliti 29 slovenskih zastopnikov, pa jih je imela samo 11. Mi se omejimo samo na 3. 6. in 7. volil, okraj, ker ti sedaj pripadajo Italiji. TRETJI VOLILNI OKRAJ ' KRANJSKE jeobsegal 3 sodnijske okraje: Radovljica, Kranjska Gora in Tržič. Leta 1900 jeimel ta okraj 36.300 prebivalcev in to: Nemcev 1800 ali 4.95%; Slovencev 34.400 ali 94.76%, Kakor vidimo ni tukaj niti sledu o Ita-Ijanih. Volilcev jebilo 8.122 ali 22.37%^ Dne 14. maja 1907. jebilo veljavnih glasov 5.484, ki so bili razdeljeni na 3 stranke: Slov. ljudska stranka 4,112 ali 74.99%,; slov. nar. napredna 562 ali 10.25%; slov. soc. dom. 791 ali 14.42%,. Izvoljen jebil kandidat slov. ljudske stranke. Tu se nam vrine vprašanje: Kaj jepripadalo k Italiji? Samo: Bela Peč in del občine Rateče, ki je pripadal sod. okraju Kranjska Gora . SESTI VOLILNI OKRAJ KRANJSKE je obsegal 4 sod. okraje: Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica. L. 1900 je imel 47.100 preb. in sicer: Slovenci.......... 46.900 ali 99.58%, Nemci................ 200 „ 0.42%, Tudi v tem vol. okraju ni sledu o Ita-ljanih. Bilo je 9.356 ali 19.86%, volilcev, ki so imeli dno 14. maja 1907 71282 veljav, glasov, ki so bili sledeči: slov. ljudska stranka 4.729 ali 64.95%, slov. nar. napredna 1.400 „ 19.22% slov. soc. dem. 1.137 „ 15.61%, neveljavnih 16 „ 0.22%, skupno 7.282 glasov. Izvojen je bil z absolutno večino kandidat slov. ljud. stranko. Italiji je pripadel ves sodnijski okraj Idrija razen občine, Žiri, dočirn so ostali 3 sod. okraji pripadali Jugoslaviji in to: Vrhnika, Logatec in Cerknica. SEDMI VOLILNI OKRAJ KRANJSKE jo obsegal 5 sod. okrajev in to: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož.' Imel je 50.100 preb. in to: Slovencev .. . . 49.900 ali 99.60%, Nemci................ 100 „ 0.18% Italjanov ni bilo tukaj. Volilcev jo bilo 12.043 ali 24.03%, ki so imeli 8.801 veljav. glasov in sicer: slov. ljud. stranka 5.649 ali 06.19%, slov. nar. napredna 2.975 „ 33.80%, slov. soc. dom. 169 „ 1.92%, raznih 8 ,, 0.09%, Skupno 8.801 glasov. Izvoljen jebil kandidat slov. ljudske stranke. Italiji so v celoti pripadli 4 sod. okraji: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica in Vipava. Jugoslaviji je pripadel samo Lož. Stem smo zaključili volitve v Kranjski v 1. 1907. II. — VOLITVE ZA DUNAJSKI PARLAMENT V L. 1911. so bile veliko bolj živahne kakor 1. 1907, ker je bilo sedaj na Kranjskem uvedeno obvezno glasovanje — pod kaznijo —. Razume sc, da so lahko glasovali za katerokoli stranko, ali so oddali boli list, kar sevidi, da jih jebilo 1.634. Obravnali bomo samo 3., 6. in 7. vol. okraj. TRETJI VOLILNI OKRAJ jo obsegal: Radovljica, Kranjska Gora in Tržič. L. 1910 je imel 41.042 preb. in to: Slovencev......... 38.960 ali 94.92% Nemcev............ 2.014 „ 4.00%, Italjanov ni bilo. Volilcev jebilo 8.383; veljav, glasov 7.279 in sicer: slov. ljud. 4.902 ali 67.35%, slov. nar. napredna 814 „ 11.19% jugosl. soc. dem. 1.510 „ 20.74% raznih 53 „ 0.72% Skupno 7.279 glasov. Izvoljen jebil kand. slov. ljud. stranke. Od tega okraja je padla pod Italijo občina Bela peč in del občine Rateče iz sodnega okraja Kranjske gore in političnega okraja Radovljice. Po številu .31. doc. 1910 je bilo v Beli poči: Slovencev.............141 ali 14.89%, Nemcev ............. 1775 „ 81.84% Tujcev................ 31 „ 3.27% Po italjanskem štetju 1. dec. 1921 je bilo vseli prebivalcev 866. O narodnosti ni podatkov. Ta občina je bila večinsko nemška. Občina Rateče, jc imela 1. 1910: Slo- vencev 710; Nemcev 1. I. — VOLILNI OKRAJ POSTOJNA: Občina Prebivalstvo Nem po avstrijsk. popisu 1. 1910. Sodni okraj POSTOJNA: 1. Postojna 3.863 26 2. Bukovje 604 3. Košana 1.778 4. Šmihel 2.112 5. šent Peter 3.191 27 6. Planina 1.931 Skupno 13.479 6(. Sodni okraj ILIRSKA BISTRICA: 1. Celje 236 2, Trnovo 3.581 il Te občine je prišlo 1/3 pod Italijo, a le redkonaseljcni kraji s 7 domovi in 18 prebivalci. ŠESTI VOLILNI OKRAJ KRANJSKE jo obsegal 4 sod. okraje: Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica. Imel je 47.823 preb. in sicer: Slovencev.......... 47.545 ali 99.42% Nemcev ............... 197 „ 0.41%, Bil je čisto slov. vol. okraj. Volilcev jo bilo 9.613, veljav, glasov 8.131, ki so bili razdeljeni: slov. ljud, stranka 4.890 ali 60.14%, slov. nar. napr. 1.857 „ 22.84%, jugosl. soc. dem. 1.355 „ 16.66% raznih 29 „ 0.36%, Skupno 8.131 glasov. Izvoljen jebil kand. slov. ljud. stranke. Vso stranko so narastle. SLS je relativno nazadovala, absolutno je narastlo za 161 glasov. Vidimo, da je bil volilni boj zelo živahen. Volitev se ni vdeležilo le 13.60% volilnih upravičencev. Od tega okraja je pripadla Italiji: Idrija (cel okraj, razen Žirov). Od okraja Logatec: Hrušica s 3 hišami in 19 prebivalci; Novi svet (4 hiše z 23 ljudmi). Od občine Rovte: Medvedje brdo in Potok z 350 prebivalci. Od občine Hotedršica: Žeje (12 hiš). Nadalje del Planine (Planinski grad in 5 hiš), del Malnov (10 hiš) in delno Planinski vrh (Mačkovec). SEDMI VOLILNI OKRAJ KRANJSKE jeobsegal 5 sod. okrajev: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. Imel jo 51.317 preb. in to: Slovencev .. .... 51.098 ali 99.58%, Nemcev ........... 162 „ 0,31% Bil jo torej popolnoma slovenski. Imel je 11.190 ali 21.80% volilcev in 9.031 veljav. glasov in sicer: slov. ljud .stranka 6.559 ali 72.63% slov. nar. napr. 1.611 „ 17.84%, jugosl. soc. dem. 740 raznih 121 Skupno 9.031 glasov. Izvoljen je bil kand. slov. ljud .stranke. Za vso Kranjsko so zanimivi sledeči podatki: Leto: volilcev je bilo glasovalo: 1907: 98.788 ali 19.2%, 69.960 ali 78.8% 1911: 99.263 „ 19.1% 86.600,,, 87.3%, Na temelju zanesljivih podatkov moremo reči, da je dno 31. decembra 1910. po ljudskem popisovanju pripadlo Italiji od vojvodine Kranjske: 54.681 Slovencev in to: 8.19% 1.34% Slovencev 3.812 596 1.778 2.109 3.130 1.908 13.3333 236 3.473 drugi 1 34 17 78 Po italij. popisu leta 1921. 4.532 598 1.766 2.131 3.105 1.906 14.041 232 3.676 3.. Knežak 2.755 2.744 11 2.773 4. Ilirska Bistrica 870 2 850 18 872 5. Jablanica 2.185 4 2.180 1 2.306 6. Janeževo Brdo 122 122 119' 7. Kilovče 304 4 300 — 283 8. Prem 403 402 .1 4.12 9. Ratcčevo Brdo 189 189 174 10. Zagorje 985 — 982 . 3 940 11. Smerje 34 1 — - 341 — 327 Skupno 12.037 21 11.885 131 12.120 Sodnijski okraj SENOŽEČE: 1. Britof 402 3 398 1 307 2. Famlje 287 — 287 — 291 3. Hrenovice 2.620 2.019 1 2.403 4. La že 201 — 201 — 159 o. Dolenja Vas 431 — 430 1 423 (>. Gorenje Vreme 348 1) 339 — 332 7. Senožeče 844 3 817 24 910 n 8. Senadole 103 — 103 — 163 Skupno 5.290 5.254 27 5.087 Sodnijski okraj VIPAVA: 1. Budanje 1.060 — 1.006 — 996 2. Erzelje 344 — 344 — 309 3. Goče 400 ' — 4^6 — 459 4. Lože 455 — 442 3 444 5. Vrhpolje 824 — 822 2 803 6. Planina 708 —- 703 — 740 7. Podkraj 956 — 951 5 983 8. Podraga 490 — 490 — 502 9. šent Vid 1.401 — 1.400 1 1.381 10. Slap 540 — 540 — 536 11. štur je 1.371 0 1.343 19 1.304 12. Ustje 364 — 304 — 370 13. Vrapče 881 — 881 — 823 14. Vipava 1.420 8 1.412 6 1.355 15. Col 986 — 986 — 1.004 Skupno 12.388 17 12.335 36 12.081 Skupno okraj Postojna 43.200 121 42.807 272 43.329 II. — VOLILNI OKRAJ LOGATEC: Sodnijski okraj IDRIJA: 1. Čekovnik 349 9 339 1 304 2. Dole 918 — 918 — 1.333 3. Godovič 575 — 575 — 504 4. Idrija 0.094 52 5.188 54 5.592 5. Žiri 4.625 2 4.022 1 0. Črni Vrh 2.056 — 2.055 1 2.027 7. Spodnja Idrija 2.101 — 2.100 1 2.925 8. Vojsko 758 — 798 — 740 Skupno 10.876 03 16.755 58 14.085 Sodnjiski okraj LOŽ: 1. Stari trg 4.802 38 4.703 01 ; 2. Lož 000 1 664 1 3. Bloke 2.867 2 2.864 1 Skupno 8.395 41 8.291 03 Sodnijski okraj LOGATEC: 1. Rovte 2.181 2.181 2. Hotedršica 884 2 882 — 3. Gor. Logatec 1.004 18 978 8 4. Planina 1.563 05 1.471 27 5. Dol. Logatec 1.817 10 1.781 20 Skupno 7.449 95 7.293 61 Sodnijski okraj CERKNICA: i • Rakek 1.712 S 1.694 10 2, Sv. Vid nad Cerknico 1.405 1.405 _ • 3. Begunje 1.375 — 1.375 — 4. Cerknica ' 3.797 2 3.771 24 Skupno 8.289 10 8.245 34 Skupno ojeraj Logatec 41.009 209 40.584 210 1Ir-~ VOLILNI OKRAJ RADOVLJICA: Sodnijski okraj KRANJSKA GORA: 1 • Jesenice 5.413 502 4.815 90 ~ • Koroška Bela 2.712 88 2.570 48 3. Kranjska Gora 1.480 23 1.430 20 4. Dovje 1.528 12 1.470 40 5. Rateče 711 1 710 —• 6. Bela Peč 947 775 141 31 860 Skupno 12.791 1 402 11.148 241 800 PO SKANDINAVSKIH MESTIH Stockhofm, Bergen, Trondhjem, Kopenhagen, Oslo. — Značilnosti posameznih mest in krajev. Švedsko prestolnico Stockholm često imenujejo severne Benetke. Tu, v tem mestu je dalj časa bival indijski filozof Rabindranath Tagore in presanjal mnogo noči v stockholmski prirodi. Zanimiva pa ni samo priroda te prelepe okolice, ampak tudi življenje, ki poteka na tej zemlji. Tu ni beračev, ni slabo oblečenih ljudi, ulice so čiste, ob njih se razprostirajo palače, na trgih so spomeniki, ob njih moderne restavracije in obratovalnico. Vsak četrti prebivalec Stockholma ima svoj telefon. Mesto je že 700 let švedska prestolnica. V njem so bogate muzejske zbirke. Zlasti je znan bogat biološki muzej, ki je edinstven na svetu. Velika državna o-pera ima prekrasen razgled na morje. Zelo lep jo tudi prostrani stadion, na katerem so bile zadnje predvojne olimpijske tekme leta 1912. švedska je zemlja, ki je bogata na drvih in železni rudi, katero izvažajo v Narvik, norveško pristanišče, in odtod v Nemčijo. Bergen je v glavnem leseno mesto. Večkrat je že pogorelo. Zadnjikrat 15. januarja 1916. Tu je včasih delovala in gospodarila nemška Hansa, na katero spominja še muzej. Bergen ima največjo ribiško in trgovsko mornarico na Norveškem. Večje ladje pristajajo v bližini mesta. Je eno najlepših in najbogatejših mest. Pravijo, da se tam rodi otrok z dežnikom pod pazduho, kajti Bergen je znan po tem, da pade v njem največ dežja, življenje kaže, da je Norveška dežela gozdov, kar tudi vidimo v bergenskem etnografskem muzeju, kjer so vsi izdelki iz losa in je los glavno pridobitno sredstvo Norvežanov. Prav stare in nove hiše dajejo pokrajini svoj poseben izraz. Trondhjem je staro mesto z- najstarejšo cerkvijo sv. Olafa iz leta 930, ki je haj-lepša gotska zgradba na severu. Mesto samo je ob vznožju lepih gora. Severno je znano izhodišče švedske rude, to jo pristanišče Narvik. Malokatero mesto ima tako lepo okolico kakor Kopenhagen, ki jo prestolnica Dansko. Zlasti pa je lep dvorec Tron-berg, to je tam, kjer se danska obala najbolj proibliža švedski. Mesto je biser gradbene umetnosti in ga prištevajo med najlepša mesta sveta. Ta dvorec je sveko-večil Sheakespeare. Tu se namreč odigrava znana drama danskega Hamleta, katerega grob naj bi bil nekje v bližini, Tronberg je znan po tem, da je bila tukaj meja med Dansko in rimsko državo. Pravijo mu tudi severne Atene, oziroma kraljica Baltiškega morja. Norveška obala je zelo členovita. Prav ta členovitost pa je bila vzrok, da je bilo tu razvito gusarstvo: Vikingi, najdrznejši pomorski narod v Evropi, so v srednjem veku pluli celo do Grenlandije in Amerike. Tu je glavno mesto Oslo, ki ni samo politično ampak tudi kulturno središče države. Nastalo je v zelo globokem fjordu. Mesto je zelo živahno, toda ko odbije ura polnoči, zaprejo vse javne lokalo in od tedaj zavlada v mestu blagodejen mir. Nikdo no sme rušiti tega miru. Poletne noči v Oslu so zelo svetle in skorajda skrivnostno. Nad mostom se dviga kraljevski dvorec z velikim parkom. Oslo ima 265 tisoč ljudi. Na jugu je Horten, ki je pristanišče za vodna letala. Tu je tudi trdnjava, ki je predstraža Osla. Italiji je torej pripadlo 48 kranjskih občin in 5 očin deloma: Hotedršica, Gor. Logatec, Rovte, Planina in Rateče. Vsakemu je znano, da v tem delu Kranjske, ki je pripadel Italiji ni bilo nobenega Italijana. Nekdaj so ti kraji pripadali rimskemu cesarstvu. Vemo pa, da cesarstva propadajo, a narodi ostanejo. Tudi jaz verujem, da bodo ostali Slovenci trdni na svoji zemlji, četudi v mejah tujih držav. KOROŠKA Podati hočem samo kratek pregled vo- litev na Koroškem, ker v onem dolu slo venske zemlje, ki pripada Italiji, niso Slovenci niti leta 1907, niti 1911 postavili svojega kandidata. Od Koroške je pripadel Italiji le dol političnega okraja Beljak in to? celi sod-jiijski okraj Trbiž; od sodnijskega okraja Podklošter del občine Podkloštor. Gornja vrata (od 73 prebivalcev 31 Slovencev) ; Spodnja vrata (od 220 prebivalcev 79 Slovencev). Pc popisu 31 dec 1910 je bil položaj takle: Kraj: prebivalcev Slov. Nemcev drugih 1. 1921: Lip,olja vas 367 308- 48 21 343 Naborjot 781 40 695 46 636 Pontabelj 917 17 807 93 702 žabnice 844 462 345 7 903 Trbiž 3.914 93 3.480 341 4.003 Ukve 844 591 247 6 771 Podklošter 4.055 1.552 2.3338 165 Od Podkloštra je padel pod Italijo le po uradni statistiki izgubljenih 53.000 Slo- mal del. Na Koroškem, ki je padla pod Italijo jo bilo torej 1541 Slovencev, ki žive na podnožju Svetih Višarij. Prvotno so v teh krajih prebivali sani Slovenci a počasi jih je Nemec potujčil. Leta 1907 je na enega zastopnika pripadlo 37.492 preb. V vseh nemških volilnih okrajih je bilo vencev, d oči m je v III. volilnem okraju ostalo samo 7.500 Nemcev. Za mali otok Nemcev v Kočevju s 17.000 preb. jo znala vlada predložiti svojega kandidata, za 53.000 Slovencev v Koroški pa ni bilo niti enega. Kako se je število Slovencev manjšale vidimo iz sledečih podatkov: L e ta 19 0 7. L c ta 19 1 0. Okra j : Prebiv. Nemcev Sloven. Prebiv. Nemcev Sloven. Mesto Celovec 23.300 21.500 1.700 27.473 24.582 1.761 Celovec sod. okr. 34.500 21.600 12.900 38.908 28.260 10.623 Borovlje 10.800 2.800 8.000 11.282 4.928 6.347 Dobrla Vas. 9.600 700 . 8.900 9.635 1.075 8.555 Železna nKplja 4.8C0 800 4.000 4.625 937 3.688 Pliberk 19.000 3.200 16.700 20.728 3.573 17.145 Skupno 45.100 7.500 37.600 46.270 10.513 35.735 Velikovec 16.600 5.400 11.300 16.134 6.000 10.130 Svinec 16.600 10.600 100 10.481 10.197 279 Stari Dvor 7.100 7.100 6.810 6.810 Skupno 34.300 23.100 11.400 33.425 23.007 10.409 Volšperlc 20.400 20.400 21.608 21.587 15 št. Pavel 13.000 11.700 1.300 12.899 11.011 1.887 št. Lenart 9.400 9.400 9.331 9.330 Skupno 42.800 41.500 1.300 43.838 41.928 1.902 št. Vid 15.900 15.900 16.0.37 16.034 3 Breza 9.200 9,100 9.257 0.255 Krka 9.400 9.400 10.005 10.002 3 Skupno 34.500 34.400 35.299 35.291 6 Trg 19.800 19.700 100 20.070 20.023 37 Roža k 8.500 1.100 7.400 9.361 2.185 7.169 Millštatt 6.800 6.800 7.896 7.886 9 Skupno 35.100 27.600 7.500 37.327 30.095 7.215 Beljak 32.300 25.900 6.300 40.563 35.603 4.847 Šmohor 10.200 5.700 4.500 10.639 6.668 3.961 Paternijon 8.300 8.300 9.010 8.978 32 Podkloštrom 7.700 2.400 5.300 7.645 3.530 4.113 Trbiž 7.100 4.900 2.100 7.396 5.622 1.541 Kočo 7.800 7.800 8.206 8.196 10 Skupno 41.100 29.100 11.900 42.896 32.994 9.657 Spital 10.000 10.000 12.288 12.230 57 Greifenburg 8.900 8.900 8.946 8.946 Vogljiče 6.200 6.200 6.122 6.122 Zgor. Bela 5.300 5.300 6.173 6.173 Sovodjo 7.600 7.i600 7.572 7.572 Skupno 38.000 38.000 41.101 41.043 57 SKUPNO 361.000 270.200 90.600 387.100 304.315 82.212 Koroška je bila nekdaj “zibelka” slovenske samostojnosti in do XV. stoletja je vladal povsod slovenski uradni jezik. Ponemčevanje so podpirali plemenitaši in meščani, ki so prezirali ubogega slovenskega kmeta. Samo duhovščina je ostala zvesta; pridigovali so v slovenskem jeziku. Koroška je imela tudi veliko vrednih slovenskih sinov, ki so ustanovili ‘ ‘ Družbo sv. Mohorja”, ki je izdajala dobre slo venske knjige. Ko je bil leta 1997 uveden nov volilni red za avstrijski parlament, je dobila Koroška 10 kandidatov. V vseh 10 volilnih okrajih Koroške je bilo leta 1910 okrog 361.000 prebivalcev. Od teh je bilo 90.600 Slovencev in 270.0( 0 Nemcev; poleg teh še 545 prebivalcev druge narodnosti in 6.324 tujcev. Tako znaša skupna vsota 367.324 prebivalcev. Bilo je torej 1 /4 Slovencev in 3/4 Nemcev; toda Slovenci trde, da jih je bilo 1/3. Vidimo pa, da je 2/3 Nemcev dobilo za dunajski parlament 9 zastopnikov a 1 /3 Slovencev samo enega. Kakašna enakosti Slovenci so dobili četrti volilni okraj, ki je obstojal iz sodnijskih okrajev: Bo lovijo, Dobrla vas, Železna Kaplja in Pliberk. Noben drug volilni okraj ni imel toliko prebiv. Tudi v ostalih okrajih je bilo veliko Slovencev, a ti niso postavili nikjer svojih kandidatov. V glavnem: Leta 1907: 72.658 volilccv; 19.8 odstotkov preb.; 57.082 ali 78.6 odstotkov glasov. Leta 1911: 77.651 volilcev, 20.1 odstot. preb.; 52.670 ali 67.8 odstot. glasov. Po občevalnem jeziku: Leta 1900. Slovencev 90.495 ali 24.64% 'Nemcev 269.960 „ 73.49% drugih 545 „ 1.15% tujcev 6.324 „ 1.72% Leta 1910: Slovencev 82.212 ali 20.75% Nemcev 304.315 „ 76:80% drugih 573 „ 0.15% tujcev 9.128 „ 2.30% Iz teh podatkov razberemo, da je v desetletju 1900—1910 padel % Slovencev od 24.64 na 20.75. če pa pogledamo narodnostno gibanje zadnjih 50 let, dobimo še bolj žalostno sliko. Leta 1880 je bilo 29.38% Slovencev „ 1890 ' „ 27.98% „ 1900 „ 24.64% „ 1911 „ 20.75% Nemški % pa stalno raste in tudi prebivalstvo narašča. Od 1880—1900 je prirastek prebivalstva 18.594 oseb. Nemško število je pa vzrastlo zn 28.375 dočim jo število Slovencev upadlo za 12.757. Celovec je imel 1857 leta 9414 (63.70%) Slovencev in samo 3419 (36.30%) Nemčeve. Leta 1900 izkazuje samo še 7% Slovencev. Dr. M. Potočnik opisuje v svojem delu “Vojvodina Kranjska”, kako so ponemčili mesta, kjer ni bilo niti 10% Nemcev: Narastek v Nemcev v %: V a s: 1880 1890 1900 1910 Smerče 4 6 28 47 Kostanji; 1 — 70 87 Zihpoljo 1 2 45 96 Medborovnica — — 69 57 Vrba 27 — 100 95 št. Randolf 4 — 69 42 Črni grad —. 41 59 19 Bikarja vas 48 5 54 — Dejansko ni v nobeni teh vasi niti 10% Nemcev. Dr. Potočnik navaja in primerja uradne podatke z resničnim stanjem prebivalstva po narodnosti: Tragedija v pragozdu Na splošno v Argentini ni posebne nevarnosti pred strupenimi kačami. Med številnimi vrstami posebno toplega severa, je samo pet različnih strupenih kač. Zanimivo pa je, da te niti zdaleč niso tako napadalne kot nestrupene kače. Brez dvoma se zavedajo svojega nevarnega Orožja, ki jim sulži ne le za bran:bo' temveč tudi za lažjo pridobitev hrane. Sicer pa tudi izjem ne manjka in pripetilo se mi je že večkrat, da so me strupene kače napadle, posebno za časa druženja. Navadno pa so resnično nevarne le, če jih kdo zasleduje, slučajno pohodi, ali na kak drug način razdraži. Na ta način jim postanejo žrtve psi, ki jih z lajanjem napadajo ali pa celo sku-čajo vgrizniti; tudi živina, če zadene v visoki travi z nosom ali nogo v kačje gnezdo, postane žrtev strupa Zatorej jo razumljivo, da starši na kampu svoje bosonoge otroke nepustijo daleč od doma v grmovje in visoko travo, in jih često opozarjajo na nevarnost, ki jim tam preti. Odrasli ljudje le bolj redko postanejo žrtev teh nevarnih plazilcev. Da se pa tudi to kedaj pripeti, nam priča sledeči dogodek, ki sem ga večji del sam doživel: že odrastel mož je šel v gozd, da obrne deblo, ki ga je prejšnji dan posekal. Zgrabil je z rokami in pri tej priči se je dotaknil komaj napol dorasle klopotače, ki je ležala pod deblom. ' trenutku ga piči med palcem in kazalcem love roke. Zgodilo 1,0 je to okrog peto ure popoldne. Mož preprost domačin, ki se velikosti nevarnosti, ki ga je doletela, pač ni zavedal, ubije kačo ier ji odseka glavo in konec repa, ki sestoji iz rožčnih obročev, ln se poda z vsem tem na svoj rancho (na preprost način sezidano ali iz desk narejeno in največkrat z blatom ometeno podeželsko stanovanje) Doma mu podvožejo bolno roko z močno vrvjo. Zajahal je potem konja in se podal v drugo vas k nekemu naseljencu, ki je nekaj več znal o zdravniški vedi kot navadni *judje in radi pomanjkanja zdravnika v vseh slučajih nezgode nli bolezni bil klican. Dospel je šele pozno na večer tja. Leva lakt mu je mdetem močno otekla. Čutil je bolečine in strup ,,e vplival že tudi na vid, ker zadnje pol ure ni več skoro nič videl ter sc moral zanesti na konja, ki je poznal pot. Na priseljenca je jezdec naredil vtis pijanca. Toda pomagati mu več ni mogel. Tudi piti mu ni smel nič dati, čeprav je ranjenec stokal od veliko žeje. Bal se je namreč, da se po razredčeni krvi strup lažje po celem telesu razširi. Ker v bližini zdravnika ni bilo, je naseljenec peljal medtem težko obolelega domačina do neke tudi precej oddaljene lekarne, kamor so dospeli o polnoči. Lekarnar je bolniku takoj vbrizgnil na štirih mestih zdravilo proti kačjemu strupu, toda rekel je, da za bolnika skoro ni več rešitve, ker se je strup že ra širil po celem telesu. Cola leva lakt mu je medtem tako otekla, da je dosegla debelost stegna, in vrvi s katero je bila podvezana, ni bilo več mogoče odstraniti, ker je bila zakrita od otekline. Ničesar več ni bilo mogoče storiti, zato so spravili težko bolnega domačinu v njegov rančo, kamor so ga pripeljali drugo jutro. Mleko, ki so mu ga vlivali je zopet vse vrgel nazaj. Leva stran telesa je bila temnordeča in močno otekla. Trpel je strašne bolečine. Tudi če se ga je kdo šetako rahlo dotaknil, je kriknil od bolečine in ravno tako če se je sam kaj ganil. Vsak hip je postajalo dihanje težje in le tu in tam kak trenutek čutil malo olajšave. Vsako upanje na rešitev je bilo izključeno. Kljub temu je živel ta žilavi človek pragozda še celi dan, bil do zadnjega trenutka pri zavesti, odgovarjal na vsa vprašanja, in — čeprv žc popolnoma oslepel — je spoznal svoje tovariše in znance po glasu. Pokopali so ga v pragozdu, kjer je tudi nekoč zagledal luč sveta. Kača klopotača se nahaja v celi tropični in subtropični Ameriki in svoje bivališče si išče najrajši v gozdovju, kjer je mnogo vlage. Doseže dolžino do 2 metra in je rumenorjave barve. Na hrbtu ima ravnočrtni temni naris. Glava je trikotna in na koncu repa se nahajajo, raznoštevilni po starosti, do 14 roženih obročkov, ki pri gibanju povzročajo ropot. Klopotača leže jajca, iz katerih smuknejo še isti dan mladiči. (Iz: “Argentinische Tiere” v. Hans Schmidt) Prevedel Andrej Lach. (Glej stran 151) |°ži um večkrat, da vse kar ima, mu je preskrbel očka *n da vse to zopet lahko izgubi — kakor je brez truda dobil. Ako je tvoj otrok razumen, takoj bo zmanjšal svoje zahteve. Da! Pokaži mu veliko dobroto, katero uživa v nasprotju s pomanjkanjem, ki ga trpijo mnogi ljudje '>a svetu . Ponovi z njim vsakikrat te misli in vzbudi čuvstva, kadar izrazi novo željo za nečem in ne dvomi, da ne bi razumel sreče, katero uživa. Vzklili bosta v ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE Obrnite se na | SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA j ŠTEFAN L I P I Č A R GTTTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50.3036 I njegovem srcu dvojni cvetki: veselje ob sreči, ki jo uživa in pa hvaležnost vsem, ki so mu jo priskrbeli. Predvsem hvaležnost svojini staršem, ki so mu od Božje Previdnosti postavljeni za varuhe. Pri Ivaničevih v Sarandi, ko so imeli domači praznik. Prašič je ubežal povodnji — nožu ni mogel — A čada chancho le llega su San Martin — plovec mesto: Beljak plovec, okraj Jeiohor »ent. Vid elikovec Službeno dejansko Po službeni statistiki je bilo: 90.495 Slov. 1.671 — Nem. 21.503 Slov. 5.671 — Nem. 21.503 Slovencev in 269.960 Nemcev, a v resnici 21.129 — 42.58:6 27.629 — 36.086 121.495 Slovencev in 238.960 Nemcev. Iz n 20.689 — 44.028 29.469 — „ 35.528 tega vidimo, kako so ponarejali ljudsko 4.460 — 13.512 ” 6.960 — 11.012 štetje. 90 — 52.057 590 — „ 51.552 Samo eno je vsem znano: Nemci so i. 40.877 — 9.994 48.877 — 1.994 meli v Avstriji vse pravice, Slovenci pa v °18perk „ 1.298 — „ 41.460 )> 2.298 — 40.460 niso imeli nič pravic ampak le dolžnosti. OFÄZOVÄLEC Jugoslavija srečno vozi svoj čolnič skozi nevarno viharje. Med tem ko .so Madžarska, Romunija in Bolgarija v neprestanem trenju in je nevarnost, da se zapletejo v boj, je Jugoslavija v redu in miru in deluje kot posredovalka. Madžarska, ki je svoj čas tudi stavila neke zahteve napram Jugoslaviji, se sedaj izraža zelo miroljubno, tudi z Bolgarijo je razmerje popolnoma mirno. Tudi ni nikake nevarnosti, da'pride v konflikt z Nemčijo ali Italijo. V notranjem življenju je narod seveda nekoliko zaskrbljen in so vsem zelo mudi dvigati prihranke. V bojazni za bodočnost preprosti ljudje menijo, da jo denar naj-bolj varen v lastnih rokah. Nevarnost, ki je vladala v maju in pozneje, se je sedaj že pomirila. V političnem življenju- pa dvigajo glavo dvojni elementi: komunisti, pri katerih se zbirajo vsi pustolovci in nem-čurji, kjer vohajo za dobičkom in častjo narodni izdajalci. Na hvalo je pa narod politično že dovolj zrel, da razume, kako si bo zagotovil boljšo bodočnost. Važen dogodek jo bil razpustitev fra-masonske lože, v katero so bili vpisani celo mnogi vodilni možje in celo aktivni ministri. V zvezi s tem so bilo tudi nekatere spremembe v vladi. Preizkava proti članom lože, ki jo trajala več dni, je pojasnila marsikaj in jo prišlo na dan, da je prav po njenem dolu bilo onemogočeno, da še ni ustanovljena “slovenska banovina” v enakih pogojih kot jih imajo Hrvatje. -j- iz črnega vrha zvemo, da je umrl v Gorici Valentin Rudolf, star 76 let. V mladih letih je bil mitničar v šturjah, pozneje pa znan lesni trgovec v Gorici. Vspenjača na Sveto goro še ni stekla. Vojska jo je zadržala. -j- župnik Anton Zore, ki je dolga leta vodil Mirno peč na Dolenjskem je zatisnil oči. Blagi duhovnik je bil zelo delaven in nadvse priljubljen. 63 lot je župnilcoval v Mirni peči. 20 maja je odpotoval po zasluženo plačilo. V Kranju je preminul Stanislav Pollak, tovarnar in veleposestnik. V Planih na Soči je že skoro dograjena druga velika električna centrala. Na slikarski razstavi v Benetkah je razstavil Maksim Sedej svoja dela, kot najbolj izrazit predstavnik sodobnega slovenskega slikarstva. Mladi umetnik je doma iz Žirov. Rimske Toplice (Terme Romane) pri Tržiču obnovljene. Ob državni cesti, ki pelje i3 Tržiča proti Trstu na morskem obrežju pred izlivi Timava so že pred svetovno vojno stalo Rimske Toplice, ki so slovele po zdravilni vodi svojih studencev, polnih številnih rudninskih snovi. Toplice so bilo znane že starim Rimljanom. Rimski zgodovinar Plinij jih omenja in hvali njih terapeutično moč. Predvojno zdravilišče jeuživalo svetoven sloves in so ga obiskavali bolniki iz vseh evropskih držav. Prikupno novo zdravilišče, ki je bilo 9. maja po 25 letih zopet otvorje-no in je začelo na binkoštni ponedeljek obratovati, bo brezdvomno tudi sedaj privabilo mnogo obiskovalcev v naše kraje. Prekmurje je obiskal Klub naravoslav-cev ljubljanske univerze. Izlet je organiziral Bogojanec Prša Andrej, ki v Ljubljani študira. Namen izleta, katerega se jo vdoležilo 18 oseb, jo bil študirati drobno živalstvo v Prekmurju in so nabrali ee le zbirke polžkov in žužkov in vsukojakih živalic na svojem potu od Črensovcev, skozi Hotizo, Turnišče, Renkovce, Rašice, Ivance, Biizonski mlin/Rakičan do Sobote, kjer so prenočili v Delavskem domu. Naslednji dan so šli proti Hodošu; bili pri maši v V. Dolencih, kjer so prišli ravno prav, da so celo pri maši zapeli. Skozi Šalovce dalje v Križovce in nazaj v Soboto. Z izletom so bili zelo zadovoljni. V Lendavi se jo vršila obsežna vinska razstava v maju. Pokazala je, da ima tudi Prekmurje dobra vina. Sobota, šoštarski ceh si je nabavil novo zastavo, ki je bila blagoslovljena 5 maja. Na zastavi sta Sv. Mikloš in sv. Ana. — V grajskem drevoredu je bil odkrit spomenik prekmurskim književnikom. V Tišini so imeli cerkven koncert v po-čast prevzv. g. škofa, ki so obiskali naš kraj na risavski pondcljek. — Na bin-koštno nedeljo so nastopili s koncertom bivši gojenci ljubljanske gluhonemnice. — Za kaplana so bili imenovani novomeš-nik Gutman Jožef. črensovci. V Muri jo preminul Ku.itec Matjaš, dober krščanski mož. Ne ve se, kaj je bilo vzrok njegovi nesreči. — Poročila sta se Pran Jožef in Žerdin Marička, oba vneta prosvetna delavca. V Hotizi so imeli na Risale zelo ljubko “Materinsko proslavo”. V Kobilju je bila zdana mladenka Kerčmar Kristina s Hiršel Jožefom, trgovcem iz štrigove. Pri Sv. Sebeščanu so imeli veliko skrb, kako bo z firmo, ki se jo vršila 17 maja, ker jo bil župnik pozvan prav tedaj na orožne vaje. Menda je bil na prošnjo rok odgoden na poznejši čas. Na Zaplazu na Dolenjskem, znameniti božji poti se jo 19. maja zbrala vcli'ta množica naroda na mirovnem romanju. Od župne cerkve na Čatežu se je razvila, dolga procesija, ki je gorečo molila in prepevala k Kraljici miru. Jože Lavrenčič znameniti slovenski pisatelj, autor Trentarskega študenta je slavil 50 letnico v Ljubljani v Rokodelskem domu, kjer so mu priredili lepo proslavo iz njegovih pisateljskih del. Goriškim češnjam jo letos napravil veliko škode mraz, tako da so prišle prve na trg komaj za Binkošti. Tudi pedic, mal črviček, je napravil mnogo škode. V Gorici je imela dan bridkosti in veselja mati 6 letnega Brunota Plesničar. Tega sinčka ji je isti dan povozil do smrti kamijon, ko je ona povila drugega sinčka. Idrija je dobila novo pokopališče, ki je bilo otvorjeno s 1. junijem. Stane 400.000 lir. Soboški pevski zbor, ustanovljen komaj pred letom je že zaslovel po deželi, 18 maja je ta zbor obiskal Gornjo Radgono, kjer je nastopil v prosvetni dvorani. Ta je najboljši mešan zbor v Prekmurju. V Veržeju so 19. maja odkrili spominske plošče zgodovinarju dr. Kovačiču in Pušenjaku na njunih rojstnih domovih. Slovenska knjiga v 10 tujih jezikih. To je ‘ ‘ Kristus kraljuj’ ’, ki jo je spisal Ja-nez Kalan sam najprej po nemško. Izšla je žo v sledečih prestavah: češko, poljsko, slovaško, hrvaško, italjansko, francosko, angleško madžarsko. Sedaj je žo vse gotovo tudi, da izide španska izdaja v Madridu ob priliki kongresa Kristusa Kralja v Zaragozi. V Zagradcu na Dolenjskem bo blagoslovljen 16. avg. po napovedi nov prosvetni dom, ki nosi ime po znamenitem sloven- skem politiku izpred vojne Ignaciju žitniku, ki je bil velik prosvetni delavoc ob rajnem dr. Kreku. V Ljubljani pa se namerava velika prosvetna slovesnost in za letos največja slovenska prireditev sploh: blagoslovitev temeljnega kamena Slovenskega prosvetnega doma. Napovedana je ta slovesnost za 15. avgust. Liga dostojnosti je bila ustanovljena v Ljubljani. Njen namen je zlasti začeti neizprosen boj proti bogokletstvu, grdi razvadi, upeljam med Slovence od sosedov. Cerkev na Ptujski gori, ki slovi kot najlepši gotski spomenik v Sloveniji, sc bo letos obnovila, kakor je sklenila umetniška komisija, ki je imela to nalogo. Punčec, znani teniški prvak Jugoslavije se jo vrnil iz svojo turneje, na kateri je prepotoval 8(1.000 km dalje. Povsod je dosegel zavidljive uspehe. Bil jo tudi na Japonskem. V Argentini je bil lani. Aškerčev dom v Rimskih Toplicah na štajerskem, kjer je bil rojen ta odlični slovenski pesnik jo bil odkupljen z javno zbirko na pobudo Ciril Metodove družbe Sv. Peter v Ljubljani. Slovesnost se jo vršila v majniku ob veliki vdeležbi naroda. Novo mesto se po pravici postavlja kot središče dolenjske prosvete, kar je dokazalo z zelo uspelim koncertom kapiteljskega zbora in s prosvetnimi nastopi, mod katerimi jebila posebno pohvaljena spevoigra “Srce in denar”. Kranj tudi dobiva novo lice. Jclončev klanec bo močno znižan; spuščati se bo začel že pri gimnaziji. — Nova cesta bo tlakana s kockami in bo s tem dokončano veliko delo na gorenjski cesti. Asfaltirana bo tudi cesta Kranj-Britof in Krauj-Kokrica. — V čirčičah žc raste velikopotezna zgradba mlekarskega zavoda. — V mestu grade novo kopališče, poštno palačo, obeta se gradnja tekstilne šole, palače borze dela ih nove orožniške postaje. V Soboti je stal pred sodiščem Potočnik Ludovik iz Grezovčaka radi dvojnega umora v Ljutomeru na veliko soboto po vstajenski procesiji. V Lendavi je že kupljen svet za postavitev obrtniškega doma. -j- V Mačkovcu je umrl 4. maja na širno spoštovani Adam Gomboc star 72 let. Od 7 otrok, ki za pokojnim žalujejo, sta tukaj dva sinova in 3 hčere, ki vsi živijo na Avellaneui. Izrekamo jim iskreno sožalje. Komaj bo dve leti, ko so izgubili mater, zato jih je še bolj bridko zadela izguba ljubega očeta. Maša za pokojnega jo bila 14. julija na Avellanedi. V Bolnem Lakošu se je nevarno obstrelil s staro puško Seči Jožef. Bistrica. Sojena sta bila Gjörek Martin iz D. Bistrice, 260, in Lebar Štefan iz Sr. Bistrice, 49, ker sta napadla pri Be-djaju na D. Bistrici Dominko Martina i» ženo Ano. V Kobilju je umrla Kata Šabjati, verna žena in dobra mati. Beltinci. G. kaplan Ciglar Alojzij so bili po 8 lot službe premeščeni za provizor-ja k sv. Jurju ob Pesnici. Bili so jako priljubljeni. Na njihovo mesto pridejo Piki Adolf. Renkovci bodo imeli 11. avg. novo mašo, ki jo bodo imeli salezijanec Magdič Ivan. So to žo tretji mašnik iz to vasico. •}• Umrl jo besniški župnik Franc Po. kora, ki je užival zaslužni pokoj v Ljubljani. 41 let je bil za župnika v Besnici, pri Kranju, kjer je bil ne le vnet dušni, ampak tudi vnet zgodovinar in sloveč pridigar. Star je bil 79 let. Dva nova kanonika, s častnim naslovom je dobila Ljubljana v osebah znanega profesorja svetega pisma dr. Snoja in dekana Valentina Zabreta. Oba sta zelo znana slovenski javnosti. Prvi kot znanstvenik in poljudni pisatelj, ki je mnogo pisal o svojih potovanjih po sveti deželi, drugi pa kot znamenit naroden in kulturni delavec, ki že dolga lota deluje uspešno kot župnik v delavskem Šent Vidu nad Ljubljano. Dr. Korošec prosvetni minister. V nevarnih časih, ki jih domovina preživlja, potrebuje na svojem krmilu najsposobnejše može. Minister dr. Korošec, ki je no ljudski volji zastopnik in vodnik vsega naroda, se je umaknil iz vlade, toda na pritisk regenta princa Pavla in najodlo-čilnejših osebnosti jugoslovanske politike, je moral spet iz svojega zatišja in je pic-vzel resor prosvetnega ministerstva, katerega je doslej imel Božo Maksimovič. Posle je prevzel 28. junija. Znamenita obletnica jo bila 27. junija, ko je preteklo eno leto, odkar je bil dosežen blagodejni sporazum med predsednikom vlade dr. Cvetkovičem in dr. Mačkom, zastopnikom Hrvatov. Ta pomebni dogodek jenajveč doprinesel, da se vojna vihra ni še zanesla v Jugoslavijo, zato so dogodek seveda tudi na primeren način slavili. Jugoslovanska ladij a Labud je izginila v valovih rokavslcega preliva (La Manche). Ta tovorna ladija je vozila iz Južne Afrike na Livcrpoool in je zadela na mino. Brodolomci so se rešili na Irsko. Nov most čez Tiso. Med jugoslovansko Bačko in Banatom je potreben še en most, ki ga bodo zgradili 37 km nad izlivom Tise v Donavo. Savo bodo regulirali pri Sv. Jakobu pri Ljubljani. Dravska banovina je odobrila kredit 900.000 Din v ta namen. Država da 55.000 Din. Jubilejni občni zbor Zadružne Zveze, se je vršil v Ljubljani. Bila je to proslava 40 letnico slovenske Zadružno Zvezo, katere so se vdeležili zastopniki vseh zadružnih skupin iz države. Zborovanje je otvoril dr. Korošec, ki je predsednik Zadružne Zveze in tudi celokupnega Zadružnega Saveza v Jugoslaviji. Hrvatska banvina je dala v promet lastne poštne znamke. Poplave so letos povzročile po uradni cenitvi 303 milijone Din škode, v kolikor je bila prijavljena. V Mariboru se bo zgradilo novo poslopje za gimnazijo. Matija Malešič, priljubljen ljudski pisatelj je umrl 27. junija v Škofji Loki. Ljubljana dobi še en športni stadion, ki Ra zgradi železniški klub Hermes. Stal bo poleg stadiona Ilirije. Ante Pavelič, ki je deloval v Italiji vedno kot organizator revolucijonarnih elementov, ki so hoteli razdreti Jugoslavijo, jo svoje delo dokončal. Baje je izvršil samomor, ker so ga nameravale italijanske oblasti izročiti Jugoslaviji. •j- Nikola Crnogorčevič je odpotoval v večnost. Ta odlični mož naše jugoslovan-ske kolonije, je bil desna roka Mihano-vičova. 50 lot je tega, ko jeprišol sem iz Boke Kotorske in neumorno deloval, da je Mihanovičevo podjetje rastlo in nu-rastlo v velikansko silo, ki prevaža ljudi in tovore po širnih vodah Argentine pa tudi čez daljna morja. Oni dan je slabotnega starčka treščil na tla omnibus in je v 24 urah na poškodbah umrl. -j- Jože Tuntar bivši socijalistični poslanec v Rimu je dokončal svojo življensko pot v svoji hišici v V'illa Devoto. Rudi posledic političnih komplikacij, ki so sledile znanemu umoru soeijalistiČuega poslanca Matteottia, se je moral Tuntar umakniti iz domovine. Tukaj je živel sko-ro neopažen, ker je bil pod stalnim nadzorstvom italijanskih detektivov. Sem pa tja je napisal kak članek za Critico. Poznan je bil ne le po Goriškem, temveč tudi nižje v Italiji. Tukaj zapušča ženo in sina. V Mariboru je železniški promet dosegel višek, ki ga železna cesta zmore. Vozijo brezkončni vlaki v Italijo nemški premog in. ogerske prašiče, "živino in žito. V Predgradu ob Kolpi jo bila obnovljena cerkvica sv. Boštjana. V Verdu pri Vrhniki jo dopolnil zdrav 94 let življenje Karel Žitko. šentjernejski župan Vide je doživel izraz spoštovanja in priznanja za svoje javno delo oni dan, ko je dočakal 5U let svojih dni. že zgodaj so je podal v javno, delo in ima tudi kaj uspehov pokazati. V Dolenjskih Toplicah pridno giblje fantovski odsek, ki je priredil oni dan igrico v slovo trem članom, ki so šli k vojakom. V Šmartnem pri Litiji je organiziral Higijenski zavod zelo uspeli higijenski legaj. Zaščitni sestri sta obiska vali tudi ljudi po vaseh in nudili pouk in pomoč zlasti materam z dojenčki. Litija jo dobila protijetični dispenzar. — Banovinska elektrika je obstal» sredi pota. Transformator je žegot.ov, elektrike pa' lo še ni. Pa bo kmalu. -j- Hinje. Invalid Blatnik Franc, veren mož, ki je komaj z bcrgljami malo gibal, pa ni nikoli zamudil k maši iz eno uro oddaljenega Visejca. Oni dan se je domov peljal, pa so sekonji splašili in je na posledicah teškega padca umrl. Na Homcu pri Kamniku so imeli v maj-niku misjon, ki je bil prav v dnevih prvega misijona tamkaj, ki je bil tudi v binkoštnem tednu. Bogojina. Dncj 28. aprila je bila ustanovljena krajevna kmečka zveza. Na ustanovnem občnem zboru smo imeli izvrstnega govornika profesorja Potokarja, ki nam je v lepih besedah razložil pomen kmečke zvezo v današnjih dneh. Izvoljen jo naslednji odbor: načelnik Franc ša-bjan, podnačelnik Ivan Časar, tajnik Franc Horvat, blagajnik Jožef Vogrin, predsednika Štefan Puhar in št. Pučko, razsodišče: Karel Šumak, Štefan Berden in Franc Ošlaj. Dve tri iz Korotana. Izšla je naredba, ki pravi, da je vsak posestnik s posestvom nad 5 ha dolžan dovoliti preiskavo svoje obdelane zemlje. Posebni strokovnjaki bodo preiskovali sestavine tal vsaj na vsakem hektarju obdelane zemlje. Namen te preiskave je v tem, da se določijo pomanjkljive sestavine zemlje in da se bo pozneje lahko odredila primerna pomoč. — Otvorjeni so bili zopet nemški otroški vrtci v Mcdgorjah, Bilčovsu, Žrelcu, ško-cijanu, pri Božjem grobu, v Žvabeku m Galiciji. — Koroška prednjači po številu rojstev pred vsemi deželami Vzhodne marke Razmera o visoko je število nezakonskih otrok, katere označuje celovški “Grenzruf” kot ‘‘predzakonske”, češ da se predvsem v južnem delu dežele sklepa- jo zakoni šele po prvem ali drugem otroku. Zlata poroka. Na Volarjih pri Tolminu sta 7. maja obhajala zlato poroko Ivan Gaberšček in njegova žena Marija Kanalce. Poročila sta se dne 7. maja 1890 pred oltarjem M. B. na Ilovici, zlato obletnico sta praznovala pri podružnici na Volarjih, kjer je slavljenec ves čas življenja strežnik in cerkovnik. Za to izjemno priliko je prišel tolminski g. dekan Jnsgr. Vodopivec maševat na Volarje. Popolna medicinska fakulteta ha slovenski univerzi. Po dolgem boju jo bilo slednjič ustreženo zahtevi vsega slovenskega naroda. Z uredbo ministerstva je bilo odločeno, da sc ustanove postopoma peti do desotga semestra medicinske fakultete v Ljubljani. Doslej je imela Ljubljana samo štiri semestre in so po dveletnem študiju morali zdravniški kandidati naslednje šole nadaljevati v Zagrebu ali v Beogradu. Nov pariški nadškof imenovan na mesto pokojnega kardinala Verdierja, znamenitega apostolskega moža, je dosedanji nadškof v Reimsu, kardinal Suhard, tudi mož, ki ima široko srce za potrebe modernega časa in delavskih stanov. Brezmesni dnevi v Jugoslaviji so torek in petek. Te dneve jo prepovedano prodajati meso in tudi v gostilnah sc ne more naročati. Gona mesu jeznatno porast la in so boljo vrste govejega mesa po 16 Din, svinjsko po 18, slanina pa po 20 Din kg- V Italiji so brezmesni dnevi: sreda, četrtek in petek. •j- Na Slapu pri Vipavi je dokončal svojo pot 76 letni Jožef Židanik. Veliko spoštovanje so mu vsi izkazali tudi na zadnji poti. •j* V Vrhu nad Kanalom je umrl Miha Buček. •j- V Ozljanu je legel v grob 21 letni Venčko Špacapan. •j- Iz Trebč zvemo, da sc je ponesrečil v Trstu, kjer je zidal Andrej Kralj, ki ;jo zapustil vdovo s 4 otroci. •J- V Gornji Kanomlji je umrl 82 letni Franc Gnezda (striček). — Vnela se je obleka 4 letni Rozalki Erjavec in jo opečena umrla. -}• V Rožni dolini pri Gorici je umrl gostilničar Batič. V Idrijski okolici še vedno iščejo premoga. Posebno veliko upajo najti v Stop-niku. .j. v Pevmi pri Gorici jo umrl 70 letni Anton Furlan, dober oče in duša posojilnice. Pogumen je bil tudi kot občinski odbornik. V Krmilili je bila velika vinska razstava, na kateri so dobili odlikovanja mnogi slovenski vin&rji. Tako so dobila priznanja mnoga briška in vipavska vina. Odlikovani so bili: Josip Mrevlje iz Dornber-ga, Lovro Toroš iz Medane, Henrik Perin iz Medane, Anton Sirk iz Višnjevika, Leopold Toroš iz Medane, Frane Vodopivec iz Dornberga, Andrej Vodopivec iz Dorn-berga, Franc Šinigoj iz Dornberga, Franc in Karel Obljubek iz Krasnega, Ernest Pahor iz Prvačine, Frane Berce iz Dornberga, Ivan Gregorič iz Prvačine in Ivan Kavčič iz Mirnika. Odlikovani sta bili tudi Kmetijska zadruga v Fojuni in Vinska klet v Vipavi. V Zalogu pri Postojni so potegnili iz vode Antona Grčino iz Vel. Otoka, ki je vtonil že pred meseci. Sežana. Trcbižanu iz Orleka so se splašili voli in se je mož močno ponesrečil. *}• V Ajdovščini jo umrl Avgust Lulik, znani ajdovski poštar. Star je bil 90 let. •j* V Vel. Otoku pri Postojni je umrl znani Josip Jurca. Na Lonjer pri Trstu je prisvotila elektrika. V Vojščici je stara granata močno poškodovala 39 letnega Eduarda .Turen. Vojna ladja “Ljubljana”, ki se je potopila, je bila srečno dvignjena in je sedaj že na popravilu v Tivatu. Poškodbe niso zelo veliko. Strela je ubila kravo in zažgala hlev in gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Mačku v Starih Beznovicih v Prekmurju. Letošnji zlatomašniki v Julijski Krajini: msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik v Gorici; dekan Jakob Rejec, ki živi sedaj v pokoju na Ajševici pri Gorici; župnik Dominik Janež, ki pastirujc že dolgo vrsto let v Studencu pri Postojni; župnik Alojzij Lojk, ki službuje na Banj-šicah. Kolikor smo mogli dognati, bodo novi zlatomašniki piaznovali svoje pomembne slovesnosti večinoma šele v septembru. Televizija, to je prenos slik po radiju je glavna skrivnost bodoče civilizacije. V Nemčiji je ta iznajdba najbolj napredovala. Praktično bodo oddaje MEDVED V PASTI. Ko se je odpočil, je loputnil nckoliko-krat s svojo debelo pestjo po vratih, da so kar zašklepetala in zaškripala v sto-žerih. Nato je glasno zaklical: “Le brž odpri, Zvitorepka, če si doma! Jaz sem, Miško, ki te kličem. Moj bratran, kralj Miroljub, me je poslal, da te pozovem na kraljev dvor na zagovor. Smrtna kazen te zadene, tako, je prisegel kralj, ako se ne pokoriš njegovemu povelju in ako se ne podvržeš sodbi, kakršna je zapisana v naših postavah. Ako se hočeš protiviti, te čaka nateznica in vislice; zato ti svetujem, Zvitorepka, da se kar nič ne obotavljaš in se hitro odpraviš z menoj na kraljev dvor!” Zvitorepka je slišala vse, besedo za besedo; zakaj ždela in prisluškovala je paz-no v svojem gradu. “Ako mi je sreča količkaj mila”, je mrmrala sama pri sobi, “posvetim ti, teleban neotesani, da boš vse žive dni pomnil svoje prešerne besede! A treba je vendar, da vso stvar poprej nekoliko premislim.” To sklenivši, se je lisica umaknila globlje v trdnjavo in je premišljala, kako bi medveda pošteno izplačala, ne da bi sum letel nanjo. Kmalu je bil načrt v njeni glavi gotov. Toda preden ga jela izvrševati, je stopila k stranskim vratom gradu in je skrbno oprezovala po okolici. Prc-vejanka ni docela zaupala medvedu in se je bala, da ne bi bile morebiti z njim v spremstvu še druge živali kje v zasedi. A kmalu se je prepričala, da je bil njen strah prazen in da ji ne preti nikakšna nevarnost. i Zvitorepka je zato stopila iz svoje trdnjave in sladko izpregovorila: “Zdrav- stvujte, ujec Miško, in ne zamerite mi, da ste morali malce čakati! Opravljala sem pravkar svojo večerno molitev; saj veste, da je treba najprej zadostiti verskim zahtevam in potem šele misliti na posvetne stvari. Torej še enkrat: prisrčno dobrodošli in za Vaš blagi nasvet iskrena zahvala! Prav rada se odzovem Vašemu dobrohotnemu pozivu in Vas pospremim na spočetka lahko sprejemali samo Berlinčani, kajti ultrakratki valovi, ki prenašajo prizore in zvoke, imajo v primeri z navadnimi valovi zelo omejeno polje razširjanja, komaj 50—100 km od oddajne postaje. Avto je zgorel Matiji Merhar iz Prigorice pri Ribnici, Iti. junija na potu v Mendozo, kamor je vozil neke žurnaliste iz Comodoro Rivadavia. Moč je ob vse. 13 let dola, 6000 pesov vrednosti — vse je zgorelo. Omčinske volitve na hrvaškem 19. maja so dale zmago v 425 od 625 občin Hrv. Sclj. stranki. 30. junija so bile v Buenos Airesu otvor-jene slovesnosti 1300 letnice, odkar so Hrvatje sprejeli katoliško vero. Na Vitovljah se je na Binkošti zbralo 2000 romarjev. Kostanjevica pri Gorici je 19. maja praznovala 300 letnico cerkve. V Bogojini je umrl 23 letni Sabjan Franc. Blagi mladenič se je bolan vrnil od vojakov. Bil je zelo priljubljen. kraljev dvor, in to tem rajši, ker bom v zaščiti Vašega blagorodja, gospod Miško. Dobro vem, da Vaša beseda veliko zaleže pri kralju. In prav zato me še posebno veseli, da ste se baš Vi potrudili k meni in se niste ustrašili dolgega in težavnega pota. O joj, mokri pa sto, kakor da Vas je ploha ujela; prav po medvedje se potite! Ali ni mogel naš gospod kralj nikogar drugega poslati na dolgo pot kakor Vas, ki ste najplemenitejši in najimenitnejši izmed dvorjanikovl Meni jo seveda to le v veliko čast in mi utegne vrhu tega še posebno koristiti; zakaj Vaša naklonjenost mi bo velika zaščita na dvoru. Sicer bi pa bila tudi brez Vašega obvestila prišla na kraljev dvor. Namenila sem se, da jutri odpotujem navzlic temu, da sem bolna in se vsa tresem od slabosti; zakaj te dni sem si s slabo jedjo pokvarila želodec! ” “Kaj pa si použila takega 1” vpraša radovedni Miško. “Ljubi ujec, saj mi ne morete pomagati, če Vam tudi povem! \’ zatarna lisica. ‘ ‘ Eh, slaba in borna mi je hrana ,ki ob njej živim! Pa kaj hočem, boren siromak se ne moro mastiti kakor grof in se mora pač pitati s tem, kar mu pride v usta. Te dni mi je pošla vsa druga hrana in zadovoljiti sem se morala s strdjo. Strd je sicer slastna, ali ne vem, kako je to: kadar se je najčni, me ščiplje in zavija po trebuhu, da je joj!” “Bčži, bčži, ljuba strina!” zagodrnja Miško, mlaskajoč z jezikom in željno se oblizujoč. “Ali ti je tako malo mar sladko strdil Saj je to vendar slaščica, da je ni druge take! Zvitorepka, ljuba mila Zvitorepka, priskrbi mi vsaj nekoliko oblizkov strdi; mesece in mesece je že nisem okusil. Vse svoje živo dni ti horn hvaležen, ako mi priskrbiš to okusno slaščice!” “Ujec,” odvrne lisica, “zdi se mi, da norce brijete; to pa res ni lepo!” “Da bi norce pasel 1 To pa že ne, sam Bog mi je priča, da ne! Prav nič se ne norčujem.” “Ako je Vaša resnična želja, gospod Mišku, in ako Vas res mika se malce posladkati s strdjo, no, le kar povejte, zakaj prav veselilo bi me, ako Vam morem s čim postreči!” ‘ ‘ I kajpak, da jo imam rad, neizrečno rad”, zatrdi medved: “če bi imel vso strd, kar je je tukaj od nas pa noter do turške meje, vso bi polizal, primaruha, vso do zadnje kapljice!” “Bogme, še danes se je boste preobjeli, ljubi ujec”, odvrne Zvitorepka. “Pol ure hoda odtod stanpje kmet, ICozoderec po imenu. Ta ima toliko strdi, da bi je sedem let ne spravil pod streho. Ako se sinem nadejati Vaše naklonjenosti in ako mi obljubite, da izpregovoritc pri svojem bratranu, pri našem častitem kralju, kako besedico zime, Vam drage volje pokažem pot do strdi.” Medved je to lisici z veseljem obljubil; zakaj po strdi je neizrečno hrepenel. Sline požirajoč je torej dejal: “Le pokaži mi pot, strina; vse žive dni ne pozabim tvoje dobrote! Toda strdi mora biti res veliko, veliko da se je dosita najem.” “Le kar z menoj, ujec Miško, strdi Vam ne bo premalo! Sicer pojdem tako daleč težko pcšice, toda ljubezen do Vas premaga vse težave, posebno pa še, ker si a svojim trudom pridobim tako imenitnega zagovornika na kraljevem dvoru, še danes zvečer boste do grla siti strdi in zapomnite si to večerjo vse svoje življenje.” Tako je govorila Zvitorepka, a potihoma je mislila na udarce, ki so čakali medvedove ,grbo. Zvitorepka jo je plela naprej po kolovozu, a v sled za njo je šel v cene Miško, nič slabega sluteč. Kmalu sta dospela do tinee je že poemakaval, veseleč se svoje najljubše jedače. Zaupni “medujed” ni prav nič slutil, da bo šlo njegovo veselje po vodi. Kozodoree, ki je bil spoštovan tesar in poleg tega tudi čebelar, je bil že legel spat; zakaj stemnilo se je že bilo in noš je legla na zemljo. Zvitorepka in Miško sta zato brez skrbi stopila na dvorišče. Na tleh jo ležalo ogromno hrastovo deblo. Kozoderec je bil po tesarskem načinu zabil všnje dve gladki zagozdi, da bi hrast razklal. Na gornjem koncu je deblo že režalo za čevelj široko. “Čujte, ljubeznivi ujec,” pravi Zvitorepka, “v temle votlem drevesu je toliko strdi, da bi nihče ne verjel. Le vtaknite svoj gobec globoko v razpoko, a premagujte kolikor mogočo svoje želje in ne jejte preveč, zakaj drugače bi sc Vam utegnila slaba goditi, kakor se je meni.” A Miško odvrne nato: “Le nikar ne skrbi preveč, lisičien! Kaj meniš, da sem res tak požeruhi Saj vem, da je zmernost najboljše zdravilo. ’ ’ “No, že vidim, ujec”, odgovori lisica, "Vam ni treba nikakršnega pametnega svčta. ’ ’ Tako se je dal medved zvoditi za nos in je vtaknil glavo noter do ušes v razpo-klino; vrhu tega jo še segel z obema rokama globoko v počeni les. Lisica sc je medtem tudi lotila svojega dela in jo okre-nila in izvlekla — trudila se je seveda močmi — obe gladki zagozdi, ki sta tičali v deblu. In Miško je bil ujet v precepu, ki ga je držal tako silno, da sc ni mogel izmuzniti ne z zvijačo ne a silo. Glava in prednji nogi sta mu bili priškrnjcni v debelem hrastu in ta se ni dal omečiti, čeprav je medved javkal in prosil. Junak Miško je bil sicer neustrašen in močan, da mu ni bilo vrste, toda kaj mu je has-nilo zdaj vso to! Njegova moč ni bila zvijači kos. (Dalje sledi) LISICA ZVITOREPKA Kako je razdeljena industrija po Sloveniji ('(‘lotim slovenska industrija šteje |><> zadnjih podatkih 1601 podjetje in zaposluje 65.82;) delavce^; povprečno zaposluje podjetje torej po 41 delavcev. > " številke pa obsegajo res večja industrijska podjetja, ni zaposlujejo več kot 5 delavcev. 1 udi se liana sojo 'e številke na podjetja, ki zaposlujejo v stalni meri približno isto število delavstva in tako slučajni ali pa manj kvalificirani delavci ne prihajajo v poštev. l’o teh številkah sodeč hi pravega industrijskega delavstva^ v •Sloveniji ne bilo še preveč in vsaj ne bi moglo deželi jemati njenega poljedelskega značaja. I oda med krneli samimi prevladuje pri nas malo kmečko posestvo, ki le redko in s težavo vzdržuje'svojega lastnika in njegovo družino. Člani takih vaških družin se morajo če-sto preživljati z delom v drugih vrstah narodnega gospodarstva; odstotek te udeležbe pa še ni nikjer vračunan. Koncentracija, to je zbiranje industrije in obrti, je v Sloveniji močno izražena ravno ob železniških progah. Nič manj kot 1400 ali 03.6% vesli obratov in 64.1 4_ al 07.4% vseh delavcev je nastanjenih v bližini železniških prog. Na obrt ali industrijo, ki leži vstran od proge, odpade torej samo 102 ali 6.4% vseh obratov in 1 fls.v ali 2.6% vseh delavcev. Hrbtenico vse te industrije pa tvorijo uehdnnhi južna železnica Maribor—Rakek in Zidani most Znoreli ter gorenjska in kamniška železnica. Oh južni železnici ie nastanjenih 908 ali 66.7%' vseh ohratov in 36.273 ali 55.1% vseh delavcev Slovenije. Oh goreti iški ter kamniški progi je 323 obratov ali 20.1 vseh olua tov in 17.062 ali 27 3% vseh delavcev. Oh teh treh nroe-ah je nastanjenih skunno 76.8% vseh obratov m 82.4% vseh delavcev. Če na delimo število obratne in delavcev ;/ dnlžuio proge, izraženo v kilometrih, dobimo naslednic številke: jnžnn železnica ima 3.6% obratov in 138.0 delavcev na km. gorenjska ter kamniška skupni na 1.0% obratov in 107.3 delavcev na km Ožemi ie ob luni železnici jetorei bolj industrializirano kot pa pas ob gorenjski kamniški progi. Ostale proge v Sloveniji si slede v.tem redu: pisma Čel j p—Dravograd 0.6 obratov in 20.4 delavce na km nrogp. Ob progi Pragersko—(lom in Radgona—Murska Sobota in Boljnja Lendava 0.4 obratov in 12.2 delavcev m> km nroge. Dolenjske proge 0.4 obratov in 0 2 delavca na kam proge. Ob koroški progi 0.3 obratov in 23.1 delavcev na progovni kilometer. Proga Grobelno-Rogatec 0 3 obratov in 11.8 delavcev na km proge. •Tužna železnica teče v Sloveniii po starodavni poti iz Srednje Evrope ob vzhodnem robu Alp nn Jadran. I n proga jo kot prva na slovenskem ozeml ju stekla v 'O n 1867 do Trsta. Do leta 1846 je bila izgotovljena do f,elin. rP, ]Pta 1R40 pa do Ljubljane. Po njej so sčasoma prišli v našo deželo ceneni industrijski izdelki iz se- “•"•«»Mi»# * •• ••• • * S LOVEN Š KI DOM”) VABI NA VELIKO PRIREDITEV 4. AVGUSTA ob 4 uri v dvorani ALSINA 2832 Vprizori se nadvse priljubljena igra S C A M P 0 L 0 “ Iz Zbirke V igilove: VIDA ESPIRITUA L Imaš telo in dušo! Telo moraš čuvati po vseh zdrav-stvenih predpisih- za \ožo skrbiš s snago; za želodec z redno prehrano, z zmernostjo in zdravo izbiro jedi; za pljtiča s\rbiš prav če dihaš s polnimi pljuči svež zra\. Tudi duša ima svoje zdravstvene zahteve: misliti ne smeš nedostojno; ne smeš se predati slabim čustvom; mneti moraš pravo ponižnost in pokorščino; dvigniti se I k. Bogu z zaupno molitvijo. vernih dežel nekdanje Avstrije in osvajali slovenski trg. Slovenska preprosta obrt je začela pešati in slovenska delovna moč ie postala cenena in industriji na razpolago. Največii industrijski središči sta postala Maribor in Pelje, dočim jo Ljubljana poleg industrijskega središča postala tudi središče trgovine in uprave. Ob to.j progi leže nnjvečji slovenski premogovniki Trbovlje. Hrastnik in Zagorje. Gorenjska proga pa teče ob poti. Iti je vodila iz zanadne Evrope na vzhod. Sverni kot te proge je bil po delih v starih železarskih delavnicah primeren za to, da se tam razvile središče našega največjega težkoin-dustri iškega podjetja. Oh vseh teh treh najvažnejših slovenskih progah, oh južni železnici, oh gorenjski in kamniški progi se je kmalu raztegnilo močno omrežje elektrifikacije: no vojni je to omrežje močno vplivalo na to. da se ie lahko razvila tekstilna industrija. Tndnstriializacija na je najmanj prodrla na Dolenjsko. v vzhodno štajersko in v Prekmurje. Dolenjska je bila v prometnem oziru dolgo zelo zapostavljena, prav tako pa tudi Prekmurje, ki je poleg tega del Panonske nižine ki je izrazito agrarna pokrajina. Če je v teh predelih kai industrije, tedaj se jeta naselila tam samo radi toirn. ker je tam prebivalstvo najbolj revno in je t.orei delovna moč najbolj poceni na razpolago. Ob savinjski in koroški pro vi je sicer malo obratov, toda vsa podjetja, ki so tam, imajo značaj velikih industrijskih obratov. Oh glavnih železniških progah leži kar 8 naivečiih industrijskih podjetij, ki vsa zaposlujejo pn nad 1000 delavcev. Največje industrijsko središče pa je Maribor. Maribor ima 246 podictij in 13.766 delavcev. Glavno mesto Slovenije ima 454 podjetij z 12.186 delavci (torej 200 podjetij več kot Maribor in 1670 delavcev manj kot naš severni Manchester). Nato sledi Kranj, ki ima 69 nodjetii s 6280 delavci. Gelte 06 podjetij in 3060 delavcev. Jesenice 19 podjetij in 3007 delavcev, Tržič 27 podjetij in 2066 delavcev, Hrastnik 3 podjetja in 1634 delavcev ter Kamnik 15 podjetij in 1025 delavcev. Po posameznih vrstah industrije, ki so zastopane v glavnih središčih naše industrije, vidimo, da so Maribor. Krati i in Tržič glavna središča naše tekstilne industrije V Mariboru odpade na tekstilno industrijo 46.7% vsega delavstva, v Kranju 69% in v Tržiču 57%. V Mariboru pride poleg tega močno do veljavo še kovinska industrija, ki zavzema 25.1% vsega prebivalstva. Na tovarno gumijastih izdelkov v Kranju odpade 11.5% vseh delavcev. V Tržiču je močno zastopana tudi čevljarska industrija, in sicer je zaposlenega pri tem 24.7% vsega delavstva. Jesenice so središče naše železarske industrije, na katero odpade 92.9% vseh jeseniških delavcev, na celotno kovinsko in strojno industrijo na Jesenicah pa odpade celo 96.9% vsega delavstva. Močno središče kovinske in strojne industrije je tudi Golje, ker odpade nanjo 47.3% v tem mestu zaposlenega delavstva. Hrastniku je vtisnila svoj pečat steklarna, kjer dela 86.8% vsega delavstva. V Kamniku zaposluje “SLOVENSKA KRAJINA” Dragi rojaki, Prekmurci in Slovenci! Ponovno so vam oglasim, da vam naznanim pol letni račun, ali kapital driištva “Slovenske Krajine’’. Predtem sam vam Že opisal natančno stanje driištva, da smo pa po tistem imeli 20. junija eno malo plesno zabavo. Štern nam je naprom maloj udeležbi prinesla t>8 pesov čistega donosa. Zato se driištvo toplo zahvaljuje vsem udeležencem, ka so ništerni prišli čilo iz Berissa, Floride in Sarandijn. S tem so pokazali, da so za napredek našega driištva. Tiidi se pa zahvali vsem, ki so prispevali s prostovoljno stopnino in darovi za srečelov in šaljivo pošto. Kakor tiidi našim urejenikom zabave. Samo tak korajžno naprej! Za dobrobit vsej driištvenikov. Pol letni kapital v penezaj je 11. julija 697 pesov 30 centv. V Banco naloženi ir» 050, v driištveni blagajni pa $ 17.30. Na zadnji odborovi sej; so tiidi bili sprejeti ništerni novi člani s pogoji da plačajo pristopnino v smislo pravil in da se podvržejo drUštvcnim pravdam delati za korist in napredek driištva, in noj za razdor Famo s takšimi pogoji lejko postane član. Z društvenim pozdravom, vas pozdravlja vam vdani Preininger. Tiidi prisrčno pozdrave pošiljam našemi prečastitami Dr. l«..lmani Kisilak, pa jih prosim da nam kaj pišejo v Duhovnom Zivlenji po našem materinskem jeziki, štero bo sakši dobro mi. sleči Prekmurec z veselim srcom čteo. KULTURNA KRONIKA 28. in 29. junija se je vršila proslava Vidovega dne v Buenos Airesu in okolici. V Rosariju se je vršila slovesnost 3u. junija. 29. jun. je Ljud. Oder uprizoril Kosinovo “Morje”. 30. jun. je imel “Slovenski dom” lepo zabavo, na kateri je nastopil mladinski zbor z dvema slovenskima pesmicama, kar jo zbudilo posebno pozornost in pohvalo. 7. julija Cirilova nedelja s cerkvenimi lepo obiskanimi slo-vestnostmi dopoldne in popoldne. “Slovenski dom” je imel važen članski sestanek v zadevi bodočnosti “Slovenskega lista”, ki je zašel v nekatere težavo, a z dobro voljo vseh piizadetih je bila zadeva rešena zelo zadovoljivo in bo edini naš tednik spet redno izhajal. Obdarovanje otrok se je vršilo v šoli na Paternalu in Doek Sudu. Zbirka v ta namen je dala 765 $. Obdarovanih je bilo 1G9 otrok. 13. julija je zopet začela s poročili za Južno Ameriko bel-grajska radio postaja na kratke valove in sicer ob 21.55 uri vsak dan. 14. julija se je vršil prvi sestanek slovenskih podjetnikov v Buenos Airesu in zamislil načrt gospodarskega sodelovanja v prid veli naši naselbini. 20. julija se jo vršila prireditev v prid bivšim borcem Španijo s sodelovanjem Ljudskega odra in društva Cankar. Fredragi sestri Mariji Aniti v spomin! Tužno je za\len\al 18. junija zvonček misijonske cerkvice ter s svojim skromnim glasom dal na znanje samostanski družini, da je zapustila dolino solza predobra sestra M. Anita. Skromno, tiho je bilo Tvoje življenje in prav ta\