MN	11 M ^ I	I ll	M	®l	I	j^M
The bWt advertising niadinm te N	Hb ■ jm^ ^ _ ^pa ■ ^^	■ m ^^	■■ mmaa	m	I m ^^	I i>WHfl tuTM time* A week,
k.st^^^^Tnii^^rfo^o	I■">■ »f■■■i11 ■ Illm^h 1 iOlriIT^Ts^S^«^jn5^1
t ^ 1_________ZTT- T^r ttl	■"ilvl'l I Efl III I ^11 fll Vl'	I II I I n mm	T,	«navrgaiu-
5	_j \/J|\f f V/MIAMM%iMttjrMIlIiti JL aIIIvA 4»1lWI j
- . .	,	■	.	I ■•	. ■■■ ■ ■■ ' •	. T	■	1 ■- ■	.....'-■■	'	- ■
CLEVELAND, OHIO. MONDAY^ANUARY 1st 1917.	LETO X. — VOL. X. fe
____:___._A_____—_______
. V	I.	•	1
ilžnost naseljencev je, da Ipostanejo ameriški državljani
iti^ j^ korake, d^amerikanizira i BttVvi^ile^ tozadevne pripra- i
Vlada namerava ustanoviti :
^■ftnajo druzega kot delo in ^^K^j^a državne in .politic-
^B^Evropi, pač. pa postane
^^Kplje trudilo leta in leta
in se zanimajo za po-HC dogodke. Mi smo imeli »n ogromen uspeli, tak B|pi kot ga ni imela nobena
K^Ukrio* - vi riwrie DO Aincflkl
Badevanje, požrtvovanje m Kestanim delom našega^li-
Kfc^se t)ikda/ni ustrašilo ne K»1 ne stroškov ne žrtev, dar
Klevi bodenio podpirani v bo-Epe od vlade Z jed. držav, da
Kg državljanstva' in amerika-Hpcij« razvije ,po vseh sloven-K nasplbinalh. Amerike. Za -Hgp,tudi priporočamo vsem Kom ne samo v Clčvelandu, ^Hfe&k po celi Ameriki, da w
I največ za amerika-niza-za državljanstvo naših
boden, neodvisen, kast biti vsak posameznik, napredovati v tej deže-i spoštovan.
oni. Prisrčna hvala od-hrvatskemu rodoljubu.
zapisnikar zadnje koncil*'blagajni Doma. Iz-mu iskrena hvala, jzarja se na račun S^
ivilki. Račun se je za-v tiskarni.
je sedaj 20 društvo, ki delnice plačane. Roja-
arja, vedno več prostih iredno več se zahteva
terega smo si začrtali.
Glass ave. dečka, stariši Žni-daršič na Glass deklico, stariši Novak na Continental deklico, stariši Mlinarich na* 36 ©jfjtf deklico, stariši Kožuih na 65. cesti dečka, stariši Pance na Hamilton deklico, stariši Kra- , njec na 'St. Clair ave. deklico, stariši Pololnčič na Prosser dečka, stariši Koren na 82. ce-f.ti dečka, stariši Lužar, na 63. cesti dečka, stariši Kortelec na < 77. cesti dečka, stariši Novak 1 ha 80 cesti dečka, stariši Ab- I ram na 64. cesti deklico, stari* I si Stražršar na 61. cesti deklico J stariši Kosovec r.a 63. cesti deklico, stariši Martič na St. Glair dečka, stariši Lrkovec na 51. cesti dečka, stariši Berk na Wade Park ave. dečka, stariši Dejak na Hamilton dečka, stariši Kralj na Metta dečka, stariši Martinjak na 69. cesti <feč-ka\ stariši Safranek na 70. cesti deklico, stariši Blatnik na Glass ave. dečka, stariši' Troha na 157. cesti dečka, stariši Pe-trovčič na 58. cesti deklico, stariši Steblaj na Bonna dečka, stariši Slamnik na 159 cesti 4«-' čka, stariši Zupančič na 49. cesti deiklico, stariši Skebe Sara-pac Rcf. dečka, stariši Novak na 38. »cesti dvojčke, obe deklici, stariši Brus na Lucknow ave dečka, stariši Turk na 62. 1 sti dečka. Vsem mnogo sreče v novem letu in življenju.
—Trgovec z urami Jos. Ma-rinčič je v pondeljek 25. dec, t nabral med gosti v gostilni Jos. Birka svoto $4.02 in pri Josi-ipini Jereb svoto $7.00, skupaj $11.02 za S. N. Doni. V imenu
mm
delničarju kot nabrralou in tudi vsem darovalcem iskrena zahvala.
—(Pozor, taijniki S. D. Z. (Po sklepu zadnje konvencije SDZ bo vsak tajnik krajevnega društva prejemal glasilo Zveze "Clevelandsrko Ameriko". Glasilo bo plačano iz upravnega sklada Zveze. Tajnikova dolžnost je, da pridno zasleduje poročila vrh. tajnika in drugih uradnikov ter poroča na seji društva. V slučaju, da se tajnik preseli, mora to sporočiti na vrh- urad Zveze, in ypravni-štvo lista ne bo prej spremenilo naslova, dokler vrh. urad ne naznani. F. H.udovernik, tajnik.
—Na vogalu'22. ceste in Woodland ave. je bil na novoletni večer ustreljen Italijan Salvatore Seco. En strel je dobil v irsta, enega v trebuh. Nič se ne ve o morilcih, vse je zavito v skrivnostno temo. Detektivi in policija preiskuje vsak kotiček italijanske naselbine.
—V pondeljek od 4. ure popoldne do polnoči je imelo og-njegastvo polne roke dela. 32 ognjev je bilo naznanjenih s skupno škodo $50000. V dvanajstih slučajih so zažgali otroci, ki so se igrali z žveplehka-mi.
—V prihodnji številki našega^ lista pričnemo z obelodanje-vanjem krasnega Cankarjevega «pis^ "Milan'in- Milena", Ljubezenska .pravljica. To bo prvo Cankarjevo delo priobče no v našem listu. Naročniki in čitatelji 'bodejo gotovo imeli dober užitek od tega spisa.
—Društvo "Naš Dom" v Collinwooodu priredi 7* jan. V Stakičevi dvorani krasno narodno igro s petjem w,Dome«i". Opozarjamo vse rojake tudi v Cleveland^ na to lepo prirpdi-, tev
Pravila, društveni papir, pla-aine knjižice, knjižice, piaka-Jte, kuverte, ^trgovske račune, I gostilničarske tiskovine, label-ne za vino aH žganje, .ploh v«e
Zavezniki lahtevajo svobodo Belgije
-'. -p
Zavezniki so se izjavili, da če Nemci Ipraznijo Belgijo, da se lahko začno mirovni dogovori. V Rusiji deluje stotine podkupljenih nemških agentov, da uničijo moralno moč ruskega naroda. Boji ob novem letu so bili manjšega pomena, edino v Rumuniji Nemci polagoma napredujejo. ^
"Temne moči v Rusiji" London, i. jan. "Temne »ino- i či" so na delu v Rusiji, da ugo^ nob i jo najboljšo voljo i^tf^r- 1 gijo ruskega naroda, glasi resolucija, katero je jela ruska duma pri svojeirff ^ zborovanjut lifsolu^ija je bila sprejeta, glasom poročil iz Pe-trograda, ko je profesoi^Iilju- 1 kov, včPdja 'konštitjuojofr^lne stranke, razkril strašen graft nekaterih ruskih uradnikov. Profesor Miljukov se je izjavil, da ima Rusija skrite in zvite, sovražnike, skrite v deželi, v vseli oddelkih vlade, Iki delujejo nasprotno na pogubo -Rusije. Da, ttdi se celo, da je mnogo najvišjih ruskih uradnikov, ki skrivej trgujejo z Nemci in »prodajajo ruske interese nem-, ški vladi. 'Spomniti se je treba nekaj mescev po vojni, ko se je dokazalo, da je Hindenburg ipodkirpil nekaj ruskih generalov, ki so za svoto šest milijo-inov rubljev prodali 200.000 ruskih vojakov. Bilo je v vzhodni Prusiji .kmalu po začetku vojne, ko so Rusi zmagovito pro-; jiiirali naprej. Hindenburgu je grozil popolen poraz. 'Mledtenr je dognal, da se nahaja pri ru-l ski armadi nekaj generalov nemškega rodu', katere je pod-
»«pn. marwnr piwwi m ]
(peljali ruslke vojake v take«pa-, zicije, da niso megli nikjer ven,' in so. bili prisiljeni se podati, Hintjenburgu. Hindenburg je to slavil kot zmago, v resnici pa je zmaigal le s korupcijo in nesramno izdajo nemških ruskih generalov.
Graftarji na delu. , V Londonu vlada prepriča-, nje, da ima Rusija na stotine graftarskih uradnikov starega ^sistema, vajenih nemškega bi-( !ča in nemškilhi povelj,, ki skri-_ vej delujejo, da »Rusija gmotno in vojaško popolnoma proipad^. iNajbo ruska armada še tako hrabra in močna, te skrite moči ji izpodkopujejo tla. Profe-1 sor Miljukov se je v »parlamentu izjavil; 'Mi se ne podamo, dokler ne|doživimo popolne zmage. Ves nslrcd nas moralno podpira. Toda v notranjosti ■Rusije morajo priti velike spremembe, predno moremo v resnici kaj doseči.
Ogrski kralj je kronan.
Budimpešta, 1. jan. Kljub
temu, da vlada po ce^ Avstriji h in Ogrski največjilfs^omaštvo, < beda in gorje, lakota m bolezni ] pa se je dal novi avstrijski ce^ < ^^r^l L tmteai	za 1
si-
^^m^P^S^^jeso. plavnosti kronanja so veljale v|č milijo-nov kron. Tisoče ose| in vojakov se ]e zbralo.. ^ fogrskem gl.ayn«m mesti«, ^^bostujejo slavnasti kronanj Asamezna okna, odkefcteV je; bil rtizgled na trg, kjer je korakala {slavnostna procesija, so se o«ala v najem bogatinom po 2o|)oo kron ali še več. Sama obSka, ki jjo je imela nova cesarici je veljala s.kupno 150.000 kron. V tno-narhiji ljudstvo strašno godr- 1 nja radi take zaprafljivosti v I časih, ko je na* milijone sirot po celi državi. S
Rusko uradno penročilo. • Petrograd, 1. jan. Močne nemške armade, katerim je pomagala artilerija so včeraj nadaljevale z napadoip severno od Rimnik-Sarat weleznice. Nemci so dobili v ppsest mesto Bodeštr in potisnili Rouse nazaj pri Zalesti. |
Mirovni polomij. I Washington, 1. jani Nemčija je pripravljena z zafezniki se pogajati o miru na pfilagi njih
gugiwwg, mmgk~Wmtm-
I ki .poslali nemški vladi kot od-i govor na prvo nemško mirovno noto. Baje so Nemci pripravljeni, kakor se poroča iz zanesljivih nemških krogov, odgovornih pri vladi, da upoštevajo. zaJhteve zaveznikov glede Srbije in Belgije, da popravijo škodo, katero so naredili in da garantirajo absolutno, da v bodoče ne pride več do vojne. In če pod temi pogoji zaveznici I še nečejo miru, tedaj je gotovo, da se zavezniki čutijo jako močne in pripravljene nadaljevati z vojno do skrajnega konca.
1V Nemčiji primanjkuje hrane.
-I Berolin, 1. jan Baron von Ba-tocki, nemški diktator za razdelitev živil, je izdal razglas, da je pričelo ponovno pomanjkanje hrane v Nemčiji. Prebivalstvu se priporoča, da je skrajno varčno z živili, ker ne more garantirati, da ostane dovolj živil do prihodnje letine. .Nameravajo že itak skrom-i ne deleže živil še znižati. Voj-
ni korespondenti nevtr^inih h držav, ki.se mudijp v Ntmčiji, f pravijo da uimre po večjih me- n štih vsak teden mnogo ljudi od t
lakote.	I
' ^• •,;„, ' ni;' j
^ Karol I. želi mir?
London, 1. jan. jPonovno se ^ brzojavlja iz Dunajft, da je imel ( novi avstrijski cesar ostro be- ^ sedo z nemškim cesarjem gle-de miru. Nikdar ne bi Nemčija poslala mirovne note za vezni-nilkom, da ni Avstrijski cesar silil v njega- Baje se izjavlja 1 novi- cesar, da če Nemčija ni * voljna skleniti niinu, da bo to J Avstrija storila sama in četud ' dobi mirovne poniževalne po- | igoje, samo da se ustavi prelivanje krvi. Koliko je na tem res- | nice, se ne more dognati. J
Mir in Belgija. '
11
London, 1. jan. Splošno mne-« n>q med zavezijiki je, da če je Nemčija V resnici odkritosro na glede miru, naj to takoj dokaže v dejanju in naj osvobodi Belgijo, katero je Nemčija krivično in proti mednarodnim postavam napadla. Ko bodejo zavezniki vijdelj, da Nemčija ne želi samo praznih besed ampak hoče tudi v dejanju pokazati, da je za mir, tedaj se \tffco t^koj pjične z mirqv|iimi, pogoji. Toda nihče ne vrjame, da bi Nemčija kaj pppuistila, posebno ker ima ob belgijskem obrežju edine praktične postojanke za nadaljevanje subma-rinskega boja.	/
46 žensk zgorelo.
Montreal, Canada., 1. jan. V mestu De Halifax, 'Megantk county, Quebec, je zgdrelo v soboto 46 žensk in e«a usmiljena sestra, ko je pričela goreti tamošnja blaznica. Usmiljena sestra, ki je zgorela, je nesla na ramalh dve blazni deklici, katere je hotela rešiti ognja. Skoda znaša $290.000. Večina blaznikov v tej bolnišnici je bilo sirotnib.
Ženske krščene v jezeru.
Akron, O., 1. jan. Evangelist John Winn je včeraj spreobrnil dve ženski v tem mestu, nakar je sledil krst. V led jezera Silver Lake so izsekali veliko luknjo, nakar ste ženski stopili v ledeno vodo in "evangelist" ju ie oblil z ledom, nakar se je izjavil, da ste njih duše rešene.
Pismo iz M "fronte".
i ' ■ ~ '■ Fort Bliss, Tex.
Cenjeno občinstvo. 'Namenil sem se nekoliko oipisati našo ameriško "fronto" tukaj v Me-ksiki. 'Mi vojaki smo že večkrat mislili, da jjremo v Meksiko v resnioi na boj. Dvakrat smo že nakladali municijo in žlivila, na delu nas je bilo več regimentov, delali smo noč in dan, ko pride povelje, da vse zopet razložimo in ostanemo še nadalje v Teksasu. I h tako se odlaša toden aa tednom. Več vojakov je tukaj, ki bi radi šli v Meksiko, da bi'naredili red in mir med Meksikanci, in da bi bilo enkrat konec te negotovosti. Pa tudi Meksika jakd hrepeni po miru, toda dežela nima pfa-l vfh mož, da bi mir naredili, in j kadar imajo mtr, da bi ga znali tudi obdržati.
Bil sem par tednov v Meksi-
L ' t . . , . r } i
nia de Diiaz. Mesto je krasno, •ravno tako se mi je zdelo kot na Bledu na Gorenjskem. Seveda jezera res nj,|itoda čista voda teče mimo, po drevoredih vsenaokoli je pa lespa tratina in lepo drevje. Toda kljub tej narp.vni krasoti pa v mestu ni pravega življenja. Nikjer nisem videl mladega, čvrstega in zdravega moža, same kruljetr* ce sem videl, brer. noge aH roke ali pa na drugi način poškodovane. Videl sem kako je žena pomagala možu iz hne pred hišo na klopi, namesto da bi inož ženi pomagal, pa je narobe.
Dragi prijatelji, takih sirot j je danes na milijone v Evropi, ffn kdo ve koliko žrtev bo še, predno nastopi mir. Jaž sem I sam vojsk, to-J*i sc^tn ze 11111% 1 fca$ft vdj ^yJc^ r^ol) c n c rxi ti d c* I sl v 011
podivja in pezabi na napredek.
luna meji je zelo vroče, po-setmo po dnevu, noči pa so hladne, kakor tudi v . Meksiki. Po nekaterih krajih v Meksiki je pa zelo fin zrak, nikdar prevroče, nikdar premrzlo, živina se pase po tratinah skozi celo leto.
Meksiko je zelo bogata dežela. V mnogih krajih je lepa črna in rodovitna zemlja, pa tudi bogati so rudniki po Meksiki. Samo mladih in zdravih ljudi j je treba. Za Meksikance bilo veliko bolje, če bi odprli industriji m poljedelstvu pot, namesto da bi se morili med seboj. Če Meksiko začne s poliedeljstvom in radqkopi, tedaj bo to ena'prvih državna srvetu. -
Preteklo spomlad so ljtidje govorili o Villi, da je bil ranjen in da je celo mrtev. Ali Fran-rf^^n^iic ris, tretji stfstfii* '
Žalostni in veseli
mwavvmu mmm » VVVU MUV Ta
Savoy, Mont. Cenejeno ured-aistvq. Zopet prihajam k vam z k joyisom v nam priljubljenem \ Ktii Ck 'Amerika, ker sem ie l( / zadnjem dopisu obljubil opi- p ,ati kaj je zanimivega pri nas p farmarjih. /	• Ife '.V<3
* 24. maja letos, ko smo v imeli zadnji sneg in potem je f bilo vreme jako ugodno, dež je * padaj vsak teden, kar je nekaj t nenavadnega za severno Mon- š tano. Vsak, tki so mu le nekoli- 2 ko znane kmetijske razmere in < ima le malo pojma o poljedel- j stvu, si je mislil in nadjal do- 1 brega in obilega pridelka, to- j da ie star pregovor je, da člo- 1 vek obrača, Bog pa obrne- { Okoli srede jumija smo biji go- j tovi z iadnjo setvijo, namreč z 1 lanom, potem smo pa nadalje- ] vali delo s pljugom in naprfej < orali zemljo in jo pripravljali j za prihodnjo spomlad. Ko se 1 nam je pa bližal julij mesec smo : pa imeli smolo in še kakšno. 1 Kaj mislite, da smo hodili stre- 1 ljat divje ra£e ali gosi, katerih i je bilo ttukaj toliko, da kadar ] so se dvignile v zrak, da so * solnče zatemnele. Ravno tisti <čas so prišli tri>e rojaki iz Ge-velanda, in dva sta si vzela zemljo poleg nas, namreč Lojzr in Anton Modic, toda tretji ro- t jak jo je pobrisal nazaj v Cleveland, vzroka natančnega ne vem, in kafkor mi je prišlo na uho, se je ustrašil majhnih živalic, katere tukaj imenujemo moslkito. Iti ravno ti moskiti so bili iudi nam nadležni.
Ta moskitovska padlega je vretlna, da se jo nekoliko opt-še, in vas bo prav gotovo zanimalo. Kakor hitro gre solnce k zatonu, pa opaziš, da se vse naokoli vali kot gost dim, tupa-tam se pokaže svital plamen, ki se pa takoj zaduši in zopet se vali črn dim naprej. To se ponavlja skozi celih šest tednov. Tuikaj kurimo krese 'kakor v starem kraju, toda gotovo ne v počast Avstrijcem ali Germanom. Kres zakurimo blizu hiše in sicer tak kres, da se bolj kadi 'kot gori, »n od tega ima korist človek In žival. Dim od ognja pokriva vsa poslopja, ifli le na ta način se nam je mogoče obraniti silnih moskitov. Ko sem šel prvič ob tem času z vozom v mesto, opravljen kot po navadi jaz in konj, sem imel strašne sitnosti. Moskito so me tako nadlegovali, da nisem
md-
gel ne naprej, ne nazaj. K sreči je prišlo solnce malo višje; in pričelo je pritiskati svoje vroče žarice na zemljo in tudi na moje nasprotnike. Ko se bližam mestu Savoy, |em začel srečevati farmarje, tki so se vračali iz mesta, toda ko jih opazujem od daleč, ne morem nikogar spoznati, kenjje. bilo vse drugače opravljeno. Na prvi pogled sem mislil, da je to kar mrtvaški sprevod, toda takoj sem se domislil, da tuikaj okoli ni še nobenega pokopališča, ker tukaj so še vsi mladi ljudje, jaz mislim, da sem najstarejši v tej okolici. Toda ko pridem bližje farmarjev sem takoj videl pri čem sem. Konji so bili pokriti z nalašč zato spleteno mrežo, in možje so imeli slamnik čez Obraz ter preko cele glave in obraza pa lep zelen pajčalon in bele rokavice na rokah. Mislim si, taiko stvar tudi jaz kupim, toda kaj itii bodejo doma rekli, ko se vrnem iz mesta, ko bom prišel domov oblečen kot kaJkšna cleveland-slka "sufriganda", ves zamotan v pajčalon. V mestu sem si res kupil tako uniformo za mene in za konje, in ko sem se vračal
r v ,>■ _	' , ~ 1 •	.
te uniforme,:?, tfko praikticna je
! ^ i' „de domo 1 je zrn en jo in jo proglasijo za 1
/»V J«	r .tj' 11J L' 1 J.1---J V %
• ---r^rrrrrr. —_____^___r> _^--^-ii-U------
HCLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
„ ,	■ ♦__T^., ■ _____, .
NAROČNINA)
%fl A. mer i Ko - JSJ.OO I Z>* Ct+cfd. po poM$4.00 J£a Eifropo - JS4-.001 Vosamezna. ItexlilKja - 3c
IIU «T. CtAI* ATS. H.	UUCVKLAMU. OHIO. TSLRPUUNB CUY. PIUMCWTON 1H.
$ EDWARD KAL1SH, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor.
IHIIII	.................UMI 11.111.....................II	II	'■■......■■■"-.....■■
. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Red by 25.000 Siberians in the Gty of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,
Ohio under the Act <** March 3rd. 1879.
? ; -' ; ■ .... . .
No. z. Monday, January i. 1917
—Hr^n^—
111 ničesar iposeb-aokoli vsalkih 365 ri delajo ob teh č in sklepe samo jkom tedna poza-tvari formalnosti, »sameznega in izide. Kaj bo vsak naredil v novem upljiva mnogo na ipalk letošnje no-anrcdnega pome-j človeštvo. iNa-cvanrednih časih, injih menda člo^ ar ni imelo. 1 smo silne vojne c naši predniki, zijske vojske v boje z Evropo, narodov, vpad ov, križarske voj-1 pustošenje Turpi, trideset4etno Diper protestante, hugenote, sedem-mcosko revotuci->vo dobo, burne I48 in poznejše tied posameznimi la vsi ti dogodki liko pred današ-
izvanredni časi. nodernega veka :doval, da si je mednarodne ipo-e, obljube in ipri-nstvo človeštva, 'kot velilcfh na-ltalna sila vlada
ki vse eneka
i v Ameriki voj-t, štirikrat draž-pred vojno? Ako crvavega boja,pa boj za obstanek.
je tak boj vse-kot prelivati krt n.i bojiščih za restole in cesar-
pričakuje, da bo solj pomembno. , da bo v tem lena. Vsakdo (pri-ajo države oma-biti človeštvo iz-v zdravem mo-ojna nadaljuje, o miru, katerih rolj lansko leto, koncu leta, «0 pripomogle, da ni p zabilo. Kdaj li ioliko odvicno t od zaveznikov. ; sodi, da pride 7. Zato bo leto etovni zgodovini j pomembnih let, človeški rod vseh
da bo evropska vprašanje eksi-irodov. Jasno je, tnagajo, da dobi-muli narodi, ka-;i držala v jarmu o je, če zmaga ►reti smrt in poni narodom, ker
0	pogoltnila, da le duha ne slu-bno velja to za
katerih nas je strijo smo še ne-flcer je bilo mno-
1	Avstriji, kateri H pravic, pa se vendar nekoliko nes je to druga-1 trije ni več, am-'
Nemčija. Brzo-samo o nem-in bojih, imenu-nemški generali,, ihajajo le iz Be-:a pogodba med rstrijo je odprav-
•	ijena, kar znači, da sta Avstri-; ja in Nemčija odslej ena in ista 1 država. In če Nemčija zmaga, > tedaj Avstrije absolutho ne bo
■	več. Kanje Nemcev v Avstriji, , ikomaj čakajo, da »pridejo pod
■	kajzerja v Berolinu, kar je pa : Slovanov, se jim bo reklo; Po-i stanite Nemci, zatajite svoj je-i zik, aH pa umrete . narodne
•	smrti, t. j. vaš jezik bo s silo j iztrebljen.
■j Mi smo ves čas, odkar je voj-, na trajala, budili zavest Sloven-cev. .Nahajamo se sicer' v Ame-' i riki, kamor smo prišli lačni, da' i se nasitimo, in naša prva dolž-, nost je, da budimo ameriške Slovence k spoznavanju ame-, riške vlade in jih pregovorim o, 1 da (postanejo dobri ameriški
•	državljani. Toda v očigled tega, da je v Ameriki najmanj
1 150.000 Slovencev, ki niso državljani, ki komaj čakajo po-vratka v staro domovino, v očigled tega, da nam kot slovenskemu listou in zagovorniku ! narodnih pravic ne more biti vseeno, ikakšno vlado imajo naši rojaki v stari domovini, iz tega vzroka smo vselej pazno zasledovali politiko, diplomacijo in vso vojno v Evropi. Rojakom smo kazali neprestano pot, katero naj Iho&jo, če hočejo sebi in celemu narodu v stari domovini kaj boljšega-Turek in Nemec nista še nikdar naredila kaj dobrega za Slovenca,' in tudi po tej vojni ne bodeta naredila. Toda mogočna Rusija in njeni zavezni-. ki imajo v svojem programu, na svojem uradnem programu! svobodo malih narodov, 'kjer' smo zapisani tudi mi. In te svobode želimo svojemu narodu v letu 1917 in za vse Večne poznejše čase. ,Mi smo se za to borili z velitkimi žrtvami, kdor nas je poslušal, se ne bo kesal.! Upamo pa, da se tudi zakrknjena srca po novem letu odpro in otfpj'o zatemnele oči, da spre-1 vidijo kje je boljše za Slovenca: Ali v svoji svobodni, neodvisni državi, ali pod jarmom Turka in Nemca.	j
' O tem se bo odločalo v etu' 1917. To je dognana stvar.1 Neinčija je dospela 11a vrhunec1 svoje moči ,in logična posledica svetovnega življenja in svetovne skušnje je, da vsakdo, ki jc na vrhuncu, pade navzdol. Tako bo padla tudi Nemčija. Nemoralno in strahopetno je za vsakogar, kdor bi držal z! ono stranko le raditega, ker zmaguije. Nemoralno in strahopetno jer da bi Slovenci čakali toliko časa. dokler Nemčija ni premagana in se šele potem pridružili zmagalcu. Stopite danes vsi v vrste za narodno svobodo in neodvisnost. In to storite s tem, če drugače ne morete, da opustite vsako hvalo in zagovor avstrijske vlade, vsak zagovor in hvalo cesarjev, da zagovarjate ljudsko vlado in splošno svobodo.
Leto 1917 nam bo to prineslo. Mi trdno živimo v tem upanju.
-o-
(Nadaljevanje iz prve straani.)
ŽALOST IN VESELJE SLOVENSKEGA FARMARJA, j
[zahteva. Ena taka farma je tudi pri nas, po imenu "Es'k farm". Zakaj pa dajo zemljo' zastonj ? V Montani je še na milijone akrov neobdelane zem-, I je, ki je mrtva, brez vsake koristi za državo. Aiko pridejo naseljenci in začnejo obdelovati zemljo, se množi s tem pf-
*	L'. \
'.,'.■ ■ - \
ljedelstvo. County in država i dobivajo davOce, katerega plačajo farmarji. Mesta se množi-
3 jo, trgovina gre dobro. Zato pa tudi vsaka county v državi
*	Montana gleda na to, da po-? maga novim naseljencem, kolikor more.
.Nobenemu ni treba, da se . zemlja tako obdeluje kaikor se ■ je v starem -kraju na Kranj sitem. Tukaj ne smeš računati, da boš kaj naredi) 2 enim pa-' rom konj in z lesenim pljugom, J kajti to je vse prepočasno. Tu-= kaj moraš imeti najmanj štiri
•	konje in "sulky" pljug, na (katerem sediš in konja goniš. Ta-
, ko gre vse hitro naprej in izor-. ješ lahlko dva akra na dan. Potem moraš imeti "drilar" ali po naše stroj za sejat. iS tem strojem lahko poseješ dvajset ak- ( rov jemlje na dan. Kadar pride žetev, ne smeš računati, da pridejo žanjice, da ti bodejo' 1 žito požele. Imeti moraš stroj, . 1 v katerega vprežeš štiri konje -1 in deneš sukanca v stroj, iia-' kar se vsedeš na stroj in zač- ^ 1 neš "žeti". To gre tako hitro naprej, kakor hitro more konj ( hoditi. Reže se tako spretno in 'i hitro, -kakor bi Turka .po glavi ] 1 tolkel. Na ta način požanješ ] sam lahko dvajset akrov na dan. Seveda kar samo se ne , Vdela vse. Sprvega ' ima človek ' veliko skrbi in vmora imeti ve- j i liko potrpljenje in dosti denar- , ja potrošiš, potem pa pride na | pravo pot in je vse dobro. . .
Za vzgled bi vam rad opisal j moje življenje. Jaz sem bival v Clevelandu od leta 1893 do • 1914, vedno sem delal in var- j čeval- Bil sem prisiljen skrom- ( no živeti, ker družina se mi je , množila, tako da na prihranke I še misliti nisem mogel. V tem j času sem si na W, 97th St. na- , redil malo kočo. V tem času j sem si vedno želel iti na 'kmete, f da bi postal svoj gospodar. Le- • ta 1913 sem čital v listu oglas . od Mr. štukelj, nakar sem se ( takoj pismeno obrnil za pojas- ^ nila za homestead v (Montani. ] Zvedel sem, da velja približno t $700, da se začne in natančne- j ja pojasnila sem dobil od agen- t ta Great Northern železnice. t In potem hajd na delo t Prodal ^ sem hišo, in ker se je mudilo, ^ sem moral precej spustiti nav- f zdol. Dobil sem kupca v osebi t g. Math Senkarja, vsega denar-ja mi je ostalo $1900.
Zvečer pred odhiodom, t. j. t bilo na velilkonoč so prišli znan- j 6i in prijatelji" od vseh krajev $ mesta, da se poslovijo. Pozno c v noč je bilo, ko smo se .razšli 1 eden od druzega. Najbolj te- r ško je bilo slovo od g. Jos. Ar- 1 harja, s (katerim sva bila oseb- 1 na prijatelja. Predno je solnce 1 izšlo v pondeljek, sem bil že l (napravljen s kovčkom v roki. j Spremljal me je Pavel Oblak 1 na kolodvor. Zapustil sem Cle- j veland po Nickel Plate železni- 1 ci in v njem vse moje drage. V 2 teku dveh dnij sem bil v Mon- t tani. Prva skrb je bila, da sem t dobil svoje Jolietčane, ki so š prišli tja en mesec pred menoj. V Ti so mi razkazali zemljo in t me odpeljali na Land office, 2 kjer sem se upisal na izbrano r zemljo. Potem sem pa kupil t par konj in voz in kar je bilo f najbolj potrebnega in se po-j s dal proti svojemu novemu do-j d mu. Bilo je že prepozno za n orat in tudi orodja in konj ni- s sem imel dovolj. Tako sam sa-.r mo toliko izoral, da sem vsadil f krompir, nakar sem začel vozi- , s ti les za "šejko" in čistil semjt kamenje. Dne 7. junija je bila 1 že moja družina pri meni. p
Potem je pa prišla velika, I skrb, moral sem hvaliti in pre- j rokovati o bodočnosti moje 1 zemlje, kajti celi družini je bil j 'dolgčas po mestnem ropotu, s Samo jaz nisem gubil poguma, s Ker je moja žena rojena v sta- t rem kraju na kmetih ii> je pre- t cej izurjena v kmetijstvu, Jo je 1 bilo jako lahko pridobiti na k mojo stran. Ko sem pričel- ora- 1 ti in se je obračala lepo črna- g rjava zemlja, je bilo to pravo c veselje. Potem sem še razkazal j f sosednja polja, ki so bila z ži-,z tom posejana. Ni se mogla na-J t 'gledati krasote tega, in bila je t vsa zadovoljna, čas gre hitro | naprej »in tako je bilo tudi P" r nas. Delal sem celo leto, pomarj č gal tudi drugim in s tem Sem J; dohil konje pa posodp in oral; s s štirimi konji in pripravil lep S
i,i . •
f!v :	' ■' ii.	fA
a kos zemlie za prihodnje leto j V tem času mi je tndi skoro
-	ves denar pošel, pridelkov ni a bilo za pričakovati razven pri i krompirju, katerega sem pa
-	dobil prvo . leto več kot sto buš-
-	Ijev. Zima se je bližala, treba je bilo preskrbeti za kurjavo,
e treba je bilo grocerije, jaz pa t brez denarja. Tampatam sem j dobil (kak dolar od mojih sinov, , ki so bili še v Clevelandu, pa
-	ker ni bilo takrat dosti dela, , tudi dosti poslati nista mogla.
-	Mraz smo dobili že novembra i meseca, in takrat se msi ku-
-	pil en ton premoga, pa ni bilo
-	dovolj za tak mraz in v takem
-	stanovanju.
In prišel je prvi božični ve-} čer v Montani. Decembra meseca smo dobili dosti snega in " s tem nam je bila pot zaprta v ' mesto, in ostal sem nepripravljen za božič. Miklavž ni mo* ' gel priti, ii) s tem sem se izgo-■ varjal pri mojih malih otrocih.' : Tudi kurjave mi je zmanjkalo. Dva dni pred božičem sem se podal k 'Mr. Zimmermanom v * 16 milj odaljen premogovnik, ' da pripeljem en- voz premoga. ! Pot je bila neznana, pa sem 1 mislil, bomo že kam prišli. Šti-' ri konje sem vpregel v vozV 1 Vozila £va se ves dan, solnce : se je že nagibalo proti zatonu, pa še nič nisva vedela, kje sva,f ko prideva na sled nekega voza. Tu je ležala kepa premoga,5 ' ki je padla najbri i? voza. Vozila in vozila sva naprej, da jirideva do zaželjenega kraja. Bil sem v skrbeh, konji so začeli pešati, ko prideva do velikega propada. Kaj sedaj narediti? Luna sije na nebu, svitlj žanki so obsevali sneg, meni je pa pot tekel po čelu, akoravno je bilo štirideset stopinj mraza. Skrb za konje, skrb za mojo družino, ako ne pridem domov s premogom. Ko voziva po jarku naprej, zapaziva nekaj črnega. Bila je mala koliba/ delana iz zemlje, samo vrata vrata so bila zbita iz starih dil. Ko potrkava na duri, stopi ven, j m-lad človek in ga vprašava, kako daleč je še do premogov- 1 nika, nak^r pravi da je tu. Konje priveaeva k vozu in hajdi v kolibo, kjer se kar po turško 1 vsedemp na tla. Drugo jutro( naloživa voz in se podava pro- ' ti domu, ali ne po tistem potu, po katerem-sva prišla. Premo-gar nama je pokazal pot, tri milje bolj severno potem pa ' straight na East. All right,! \ good by, in greva vesela proti 1 domu. Tod^ megla je pokriva- j la zemljo, da se ni videlo niti ; naprej niti nazaj; kje je sever | ali vzhod. Ko voziva tako ne- 1 kaj časa prideva do farmarja, , kjer vprašamo za pot. Ker je ; bilo že poldne, se tudi odpoči- \
jemo in damo konjem jesti. ) j * '
Potem se zopet podamo na- t prej, dokler ne prideva na veli- 1 ki pot, tam sii je pa že bilo, j znano, ker sem že prej enkrat tam vozil. Sneg je bil debel, j konji so imeli dosti za vleč in 1 šlo je počasi naprej. Dan je bil 1 kratek in zopet je naju noč dobila. Ko prideva okoli 8. ure zvečer do naših sosedov, j milj od nas, mi je bilo vse dobro znano, ker tam ima vsak farmar plot iz žice, tako da je j samo na vsaiko miljo pot. To-jda midva sva krenila na napačno pot, namesto proti domu, ! sva šla od doma. Vsa zmrzne-na prideva do nekega Šveda, ki ,pa ni znal dosti anglšeko, tam I sva prenočila, in drugega ju-| tra dan pred božičem se zopet napotiva proti'domu, in malo I pred nočjo sva prišla domov-Kakšna skrb je vladala pri moji družini si vsakdo lahko misli. Ko stopim notri, všk, vse je bilo okoli mene. Na spomin so mi prišla mlada leta, ko pustijo na božični večer luč gore-J ti celo noč, da tako pričakajoi ta praznik. Toda pri meni je1 bilo treba tudi s tem varčevat, ker zaloga je bila majhna. Malo svetilko sem naredil iz kan-1 glje za stroje ma^at. Tako smo obhajali prvi božični večer na farmaji. V mislih smo imeli I znance in prijatelje v Cleve-. landu. 'kako oni tam obhajajo božični večer.
Tako je šel čas naprej, spomlad se je bližala, komaj sem 1 čakal, kdaj grem delat na polje. Kakor po dežju solnce pri-sije tako je bito tudi z menoj. Spomlad je flpšla. . postalo je
, š : m y j s *	' . '
ImMLtfi i mkis- s . .„;,■.' ...
hnilo. Kupil sem še en par
i konj, pljug in takd delal na*
i prej, Letošnji pridelki so bili - malo slabši od lanskih, pšenica 1 in lan ter oves so pa dobro ob-, rodili. In v primeri s ceno smo . vseeno na boljšem. Lansko le-1 to smo prodali .pšenico po 90c bušelj, letos pa $1.84, rž lani . 72c bušelj, letos $1.24, ječmen lani 42c bušelj, letos 8§c. Lane-no seme lani $2.00 bušelj, letos $2.64. Tako da se je naš trud dobro splačal. Ako Ibi nas eden prišel pred dvema letoma, obiskat ali pa danes, kakšna razlika. Kolika zemlje je obdelane, ikoliko živine ima vsak na svojem pašniku • konj, krav, sVinj, kolkoši. IPri tem pa imam vse orodje, kar ga potrebujemo. Tu vse stane mnogo denarja. Imam 12 konj, 6 glav •goveje živine, krava je dobila ' teleta, tri bodejo po prihodnji mesec, tri kobile bodejo v aprilu imela irefbeta, talko da bo spomladi lep razgled na pašni- . ku. Zemlja postane s prvim majem moja last. Če bi živel v mestu 20 let in delal ravno tako hudo, pa ne bi naredil toli-/ko kot tukaj v dveh letih. Pa ne samo jaz ampak pri mojih sosedih je ravno tako. Zatorej bi priporočal rojakom, da se! oprimejo (kmetijstva," katerim1 razmere dopuščajo. Danes sej poljedeljstvo splača bolj kot se, je kdaj poprej, posebno na žit-! nih poljih, ker so poljedelski, j stroji tako spopolnjeni, da en! j sam mož več obdela na dan kot j prej deset mož skupaj. Spo-i j mladi smo vse žito posejali do j 10. maja, potem smo začeli o- 1 rati, do 3. junija sem bil že go-j" tov s setvijo. Ko je prišla žetev je vzelo le en dan in pol, pa je bilo vse gotovo. Dobil sem iz iste zemlje 328 bušljev lanenega semena, katerega sem prodal za $865. Jaz nimam nobene Ikoristi od tega pisanja, ampak sem samo napisal iz iz skušnje, da bodete vedeli kako je po homesteadih. Ker je med nami tolikšna nevoščlji-vost in nezaupnost, zato ma4o Slovencev pride do- homestea-dov. Ranjki Jeran ije zapeljal veliko Slovencev, da se niso podali kmetijo, ker je v svo-NaHaTievanie iz a. »traiiL
KNJIŽEVNOST. '
"CA8", edina slovenska revija v -Ameriki za poduk, Izobrazbo In na* predek sploh, Ima sledo&o vsebino za meseo gruden: — Cenjenim naročnikom naznanje. — Nekaj glede učenja tujih Jezikov. — Tam daleč (Pesem) Iv. Zorman.— 8. A. P. — Cesar Franc Jolef I, — Poletje srca (Pesem) Iv. Zorman. — Stric 8am In njegove raztrgane hlafie. — Hudičev obisk. — Umetnikov model. — Vera In arce. — . Kako čudovit Je nai svet. — >z geologije. — Od kdaj Imamo ure. — Znanatvena kokoijereja. — Kozaike umetnosti. — Kako ae ognemo pljučnice. — V Jeseni mladoatl (Pesem) Iv. Zorman. — .Koristi tlmone. — Književnost. — Zgodovina zmrzllne.* Iznajdba Slovenca. — Kako kuptt« In pripravita dobro perutnino. — Bert P. Lakner . — Dragocena čreda na> iih držav, — Razno.
List Je nadvse jako zanimiv, stane 12.00 na leto ln ae naroča pri "Caa", 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio., all .pa pri "čas", 1127 So. Millard ave. Chicago, 111.
Severov .
Almanah
n Slovence
m leto 1017 je tedaj (fotov. Vprašajte Tlhgt lekarnarja tanj, dobit« t* M* (tonj. Ako g* on nima, pilite own.
H
v
je navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnstja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kaielj ia da splolno odpomorete bolezni, ~ vživajte
■ItMtvNhIb £
SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraš6enl smejo viivati to zdravilo, daj] celo najmanjSi otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kači ju, prehladu, hripavosti, pri itfH difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kafilju in k&ilju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 50 centov.
...	, m ,. i.......'-"m 1 1 .m 1 i.,; ... ———a^B
Vprabjt* m 8nmn ZdiMila ▼ nli lekarni. Imac&Mt m ponaredb, ■ tom <l!M vedno zahtevat« pridna Somov* zdravila. Ako Jih no morete dobiti v vail ItlfBltW
Jih naroČite narmvnoit od
W. F. SEVERA CO., Cedir Rapid* Iowii
V.	•	,	: _ i&L ..;■ 1
TIL. PMNCSrOM ISStL	Š
CRANK ČERNF 1
M;M	SLOVENSKA TRGOVINA	MmA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- ' fONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6033 St. C J Air Are.
Kadar jteilte kupiti dobro uro in drugo »latnlao, Columb**	' <
grafofone, plolče t vseh jezikih, posebno importirane slovenske	|
ploSče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete,	j
obrnite se zaupno svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna	|
odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako	| blago je jamčeno.
milini muMiMniiMiiiiniiiinmm^m&m
Zavarujem proti ognju I in drugim nezgodam |
POSEBNOST! Vamoetnl boadi n draJtrsne uradnike pe 26c. od $100. M na leto, - Javni aotar. - Pojasnila | in nasveti zastonj.
AUGUST HAFFNER, j
[	1203 Norwood Road	•■
JOSIP ŽELE,
6108 SL Clair Avenne.
■ " ■ ■ - ■ 1 11 - •
Slovenski pogrebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge j prilike.
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo 1 Postrežba vedno točna in poltena.
DO 2K/ S KLETI.
-i----T---
Ker sklenemo ob novem letu, da | postanemo boljši, sklenimo tudi, da| dobimo boljše stvari.
/ t ■ Mi vsi priznamo pivo za vsakdanjo 1
potrebo—za zdravje in družbo. Uživaj-f| mo torej najboljše, pivo.
Pilsenerjev izdelek je najbotjsb-iim ne velja prav nič več kot navadno pivo I
Začnite novu leto na pravi način, si tem, da uživate eno izmed teh piv. |
i	. >. s
&/>Q
TiUener *BrebvingCo\
CLARK AVENUE IN WEST 65th STREET. |
EDCBWATER. 1715 PHONES LORAIN 58 ' '	..	•	"	.--m
* ■	O	]
Plbveiiskernji poljedelj-! K Ameriki. Marsikateri i danes strah se podati te. Letos so tukaj odpr-j/	prvacijo za foomesteade, |
V	| se je 5113 oseb, pa niti
BHovenskega imena ni-^Hfei opaziti med njimi, Ipvedov in Norvežanov, Bi so povsod ta zadnji, Hjfti eden da ima boljši j	|mlje drugi, pa je takoj
pjivQst »a nezaupnost. i feno je kaj vreme tukaj?, fciška zima nas je ž^ no-1 obiskala. 13. novembra. Beli 21 stopinj pod ničlo/ | icp, to pisem, kaže top-BB 7 s t o pittj, m raza. Nare-sei 1 si dal novd htk) s pe-| ■parni, in sem se m is tU! fiflti na božič, pa je nemo-ipcer je preveč mraz. Hjhtanjam rojakov, da sem ■Tez števila dopiso^ od H} so^mi pisali, potem iko Beli moje dopise v Cl. A-^Kf Nikakor ne morem B|govoriti, zato pa opo-■fc da še ravnajo po tem, Wjkn tukaj napisal. 'Saj se ' ■I oglasim 7. dopisi v tem j4 Mrotom lista vam laihflco Biaznanim. Kadar se bo ^M^rl kak kos sveta. Žem-Se dosti prazne. Spomla-. HH» nekoliko okoli, da si Hti, potem pa vam poro- J
B*Iapisal .sem dosti, pa JE: da nisem nobene stva-| ■tiral, da lahko vsakomur H$em, da je resnica ikar sem
Gjklepu pa voščim srečno Bfeto vsem skupaj, vsem ■cem in prijateljem po Cle-mL in po Zjed. državah, Ht, pa želim obilo sreče1 ^ »redka in prosto pot, ka-,, ■ si začrtal, da boš vodil Koven ski narod tukaj in i ] Bv starem ^raju.	]
Jos. Mohar,	,
Kjherry Patch^Mont.
»■■ o
Bojevanje iz prve strani.
BjO IZ MEKSIKANSKE j
KiPancho Villa (Mi France MK|/as) še živi, in dobro Bja po Meksiki. ( Villa je K&st človek, toda on zna jj B> voditi svoje bandite po B> hribih. Ko ne bi United J ■s (pomagale Carranzi, bi j Hpie zdavnej potolkel Car-B in njegove vojake. Mi bi ® ■uredili mir, da bi bilo en-■vse končano in bi se vr* j Brvojašnice, kakor da bi Hvali po teh campah. Člo-' J Bi naveliča prebivati po t
■med grmovjem kot zajci. ■ Bj pride večkrat v enem k ^K vrsta za na stražo okoli * Brrande. Vojaki se menimo ; B|seboj, d^a koga je imela auierik antika armada pred enim Bp, koga pa ima danes. Bi enim letom ni bilo ničesar 1 Rroisko. PanCho Villa pa je 5 ■večal ameriško armado. Tu- ^ B| se nahaja več tisoč razno- ( B^ih avtomobilov, strojne j ■ip, teške topove in veliko f micrje. Columbus je odkril c Briko, Pancho Villa pa je ~ BKril Columbus.
Rdnje tri mesece smo imeli mp vaje skoro noč in dan. Bp *mo, da nam bodejo kaj Blgali ti možje od milicije, Bi nič, še celo več dela ima-|z njimi, ker moramo z nji-P^kaercirati po dve ali tri ure Efiija dan, kot smo poprej sa-Bj. Toda miličarji so se marsi-Bpl&aj naučili in so danes že precej izurjeni, pdružene države bi lkhko Bjbtile Meksiko, toda mi ima-BBlobre in premišljene može ' Rfv&jrh mestih! če bi mi za-^^Bo z Meksiko, bi se morali boriti še s kakim dru-Bt narodom, mogoče z Japoncem, nakar bi nastalo silno ,pre- "
EjgHje Jkrvi . Vojska stane tudi ^Djgpr, ne ve se pa kaj še pride.
H|§*j pa naj odgovorim mo-^^^^Keljem, iki so me vpra-. ESž radi ameritfanske vojaške pbe. Katerega ne . veseli naj. mkar ne pristopi, in. če ne miff biti pokoren in hitr6 vse ^H, icar se mu reče, je veli-B boljše za njega in za druge j
'	^ 1 »1 j nricfAniin ATo*> (v
_j v rezervi in ga lahko noter po-7' kličejo kadar hočejo- Najmanj-
*	ša plača je $15 na mesec in Vse a drugo zastonj, samo perilo in "1 brivca morate j-ami plačati.
j Kdor zna dobro Ihiraniti, si na-
*	j hrani do $100 na leto, včasih ;-jse doseže kaka višja stopinja
ali nekaj dolarjev več na me-» sec, toda ' da bi dobil dobro službo, je pa med sto eden, ki j dobi kaj.
j, Lahiko se pa hitro naučite ^angleški jezik, ker se samo an-?, glešiko govori, in tukaj na me-
-	ji govorimo tudi španski jezik, i.ker drugače se ne moremo » zmeniti z Meksikanci. Toda ra--.ditega, da bi se kdo^naučil an-
-	gleški jezik, ni treba pristopi« -iti v armado, kajti angleško še 1 Inhko naučite , sami doma, pa
-	ste prosti in -ni treba vsakogar Ubogati,. ob polnoči vstati in
1 par sto kroge I j okoli pasa <pri-I vezati. Vi imate proste večer-j ne šole, pridno zahajajte v nje. . Kateri se misli dobro naučiti, 1 naj ne kadi preveč cigaret in . naj ne uživa preveč alkoholič-ne pijače. Nisem proti pijači, j (kadar je potrebno, da se človek jjolkrepča, toda kadar je dovolj, ) se gre domov in knjigo in časo-j pis v roke, pa se učite. Kdor mmogo bere, se sam izobrazi, . ker knjige in časopisi so podla-l'ga nadaljne izobrazbe. Denar, iki ga plačate za časopis, je najbolje izdan, in noben denar i vam ne nosi Itoliko obresti kot oni, katerega ste plačali za izobrazbo.
1 Bodimo zadovoljni in srečni, ker se danes nahajamo v Ame-' riki, iko toi bili v Avstriji, men-1 da vas niti polovico ne bi bilo 'j več pri. življenju. ' Sedaj pa sklenem to moje poročilo z najlepšim pozdra-' fvom vsem Slovencem po širni ' Ameriki, posebno pa prijate-1 Ijem v Clevelandu, jx>zdrav-ljam'mojega brata in moje strice Prince in njjh družine. Voščim vsem srečno novo leto. r Josip Koželj, Co. B. 20th Inf. U. S. A.
Kljub silno visokim cenam za papir .izdeluje tiskarna "Cleve-landske Amerike" danes najcenejše in najbolj lične tiskovine.
ZAHVALA, ""
Vsem darovalcem, ki so darovali 25. dec. za revno družino John Novaka, ki je bolan že tri letaNn se naihlaja v Warrens-\ille bolnišnici, se izreka srčna hvala, iker imajo še vedno dobra srca za svojega rojaka. De- { nar se bo oddal njegovi ženi ; Mariji. Nabiralci so bili: Frank ' Stopar, J. Mihevc in Evstahij P-rezovar.	1
Soba se odda v najem, za ene- , ga fanta, brez hrane. 1197 Nor- 1 wood Road.	(3) ,|
Soba se odda v najem, za' ene- 1 ga ali dva fanta, brez hrane. 5 ",84 E. 162nd ,St.	(3) J
DELO!	DELO! (
Stalno delo, zumaj, dobro de-lo. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & New ! Yoric Central železnica.. St-Clair kara. (Mon, Fri. Jan.31),
Dve kurjeni sobi se oddajo v najem za dva fanta, brez ihrane. 5809 Dibble ave.	(2)
_i_•__
-
■■i na stanOVanje. Svoja soba na
frontu. 1210 Norwood Rd. (1)
' j"1 'P, t"	lllWii''^
Najnovejše in najlepie ženske
bluze v vseh velikostih in barvah dbbite vedno po najnižji ceni (pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (Mon. xii6)
I ii 1 1 1'	I	I.'H .........I..
Soba se odda v najem za 1 fanta, s Ihrano ali brez. 6212 Car! ave.	(2)
NAZNANILO.
Slovenskemu občinstvu naznanjamo, da sva «prevzela spodaj podpisana mesarsko obrt od C. Hammelna na 6005 St. Clair ave. Priporočava se vsem dosedajnim odjemalcem te trgovine kaikor tudi novim slovenskim odjemalcem, da nas v obilem številu posetijo. Želimo vsem srečno novo leto. *(i) Matija in Jože Klančar, 6005 St Clair ave.
Jako čedna soba se odda v na-
jemvza dve dekleti. Lahiko se
tudi kuha zraven. 1238" E. 58.
cesta.	(i)
1 ■ """"i*.
Pozor Slovenci!
1
Edini slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojim!
NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fitting, (Sewer Building.
/ 1075 64th St Princeton 833 W.	(12)
Deček, ki je šole prost, dobi takoj delo v mlekariji. Jos. Fer-lin, 730 E. 155th St. Collin-wood.	~ (2)
POZOR!
Naznanjam prijateljem in znacem, da imam v zalogi dobro število finih suhih in svežih klobas. 'Kdor jih je enkrat poskusil, jih bo vedno še naročil. Priporočam se za obilna naročila. Mike Udovich, 1393 E.
53rd St. • , (i> ■ ..................
POZOR!
na zimsiko razprodajo, tki se prične 6. jan. in bo trajala do 15. jan. Na tej razprodaji bo te vrste blago: Svedri za moške, ženske in otroke po tovarniški ceni. Sedaj jih kupite, ker jih ne dobite več po, tej ceni. Lepe kožirhovinaste 'kape vredne $10, sedaj samo $6, vredne $5, sedaj samo, $$.50 Za dečke in deklice: Suknje, nove mode, jako lepe, vredne $12, sedaj samo $6.50, vredne 1 $6.00, sedaj le $1.45. Pozor, možje in fantje! Najboljše vrste dežne suknje, (rain coats), vredne od $3,50 do $20.00, sedaj skoro po polovični ceiti. Pridite zgodaj, dokler jih je kaj v zalogi.
'Žensika krila, (kiklje). Razne barve, kakor tudi kovtre in , plahte, volneno blago in v štre- ; nah, blago na jarde, za ceno i kaikor nas stane. Ženske in de- J »klice z malimi nogami! Mi ima- { i:io nekoliko <parov čevljev, ki j so veljali $3.00 in $4.00, sedaj j samo $2.00. Pridite zgodaj. j
Ženske in moške nočne sraj- ] ce po 45 in 90c.
Trgovina odprta od 8. zju- j traj do 9. z v. v soboto do 11. j zvečer. Se priporočam za obi- j ien obisk.	(3)
JOS. KOS, 1
trgovec z modnim blagom in čevlji. 15230-32 Waterloo Rd. COLLINWOOD.,
KSDRRichters^j
^AMPELLEir
Č« trpite na ifermitizirm ki v»m povzroča več-	cf\
■SM^f Pain-Expcller.
* Ozdravel vubo v kratkem — in £e se bost« v	7/7^
nJim drgnili boleče dele zjutraj In rvečer, vas	Ufi f
oidravi popolnoma. Hranite eno steklenico te-	\\/t® ^■ft//
ga leka vedne v hiši. Z>\ m vilo je dobro ta rev-	^■f/ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v
bedrihinnačlenkih, sohobolinnevriil^a	ifU vCNB^^E^/
V vseh lekarnah po 23 in flOc. Pazite na sidro	J
F. Ad. Richter & Co. j jfljlTf^jglj^ f
L	74-aO Waahliifton St. y&Clfil^lL'X ^
y ^	NEW YORK ^fcPSC
BLAŽ BOLDAN,
Slovenska grecerija. Čisto sveže blago.
VESELO NOVO LETO!
ftr	v..'..,*; ...v.S vjše^ .	£ ■'	ffm
*. +4> i;,':	-'m ■
Dr. LE SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCUD AVL
bliža E. 9th SL
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na ifti način in z istimi aparati kol zdravijo
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uradne u r et
9.	a), de 4. pep.
7. mi. de 8. ave&
10.	de 12 dop. ob nedeljah.
Izr9 kit t ta ojla*, da rt« pozabit* nasi ox) a
National Drug Store I i Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceite S posebno skrbnostjo izdeluje.
*	mo zdravniške predpis« V za-) logi imamo vse, kar je trebt
>	v najboljši lekarni.	(45)
>	' bi f m im, <U £• al	r*c«4pl »«U»
(m MnJwbMl w«jfM«i«K idmil, i* m
M BMC* MdravW.
Vail ilnraiiU rmut nMnJuridv
Itkufue, fcjy bad• jo idtlisi p« Isljt Unnlkt. Ibiiii tudi popoh>> itlt. trn indjnih prt^Miw, <USst, fllfir !■ ilijktfji
Goenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. vo(al St. CUir Ave.
i - - ' -,i in ^nillllllltlllllllltllllllllUlIllllIlHNIlllllte
I SLOVENSKA |
§ GOSTILNA I
Iyer dobit« fino pi-, S	jat«, dobro poatre-
ibo. Prodajamo S	Igeni« in liketje
S. tudi^a doma£e po-	1
^	trebe na steklenico
Ibk (»Ione.
CmmiwmmI Do^ra lateral
f JOSIP KALAN,
•101 ST. CiAIR AVE. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlill
■ . u 1	1 ■	'	*
I A. % KOLAR, I
Slovenska gostilna.
3222 LAKESIDE AVL
_!_L ■
Se priporoča Slovencem v oblica obisk. Točna pestre« Iba. Vedno svefe pijsče.
t ii .......■■■...........
POZORNA
novo plesno šolo. Rojakom na-j znanjam, da bodem pričel poučevati "American " Dance" v J. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave./ Začetek šole 3. jan. Vstop vsdico sredo in peteik. Se-/iaj imate priliko, katetre veseli
*	Sf 'pnporoSftitio	(2)
POJASNILO!
Da se ni vršil koncert pevskega zbora "Z a t j a" v nedeljo 24. dec. točno in pravilno* ni krivdi pevskega zbora "Zarja" temveč zdolaj podpisanega voditelja godbe. Naval skrbi in delo ob božičnih praznikih je povzročilo, da se mu je vrinila neljuba pomota v pogodbo za "koncert".
Veselični odbor.
Priznavam, da je gorenja izjava popolnoma resnična. I Frank Butala.
"	VOŠČILO.
Dragi rojaki, vam vsem skupaj voščim veselo novo leto in se prav lepo zahvaljujem za denar, ki ste mi ga dali zaslužiti. Priporočam se tudi za prihodnje leto za obilni obisk. Pripravljen sem vam postreči, kar je mogoče. Kakor veste so številke odstranjene, pa zato prevzemam naročila na te4enska odplačila.
Lovrenc Urbanija, krojač, 1367 E. 43rd St.
Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 5332 Homer (1)
Proda se dobro idoča trgovina na z ženskim blagom ali se pa zamenja tudi za hišo. Proda se tudi Idt na Holmes ave. Vpraša se pri Jos. Gornik, 672 E. 152 St. Collinwood.	(3)
Kadar potrebujete ženske $ j
otročje spodnje obleke, nogavice, rokavice, itd. to vse dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Letfstig, 642*4 'St. Clair ave.	(Mon. xii6)
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LA 1/ n
AN C
SHORE BANK
h P* pravilih plačamo do
4%
Sft. Clair aai SSth /St> Prospect and Huron Superior end Addison.
'"'.j '1
prijatelj., in znancev.	j
F. BRAJJNLICH
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO « HRVATSKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI
Ml^r^UJa^ aajtfljta	„
Brlnjevec, 6 steklenic, ...........................| 7,0U
Brlnjovec, 12 steklenic............................fia.oo
O fosameena steklenica............................. $ \M	<
5 Troplnovec, galon.............92 26, 12.60, 92.75 In f 3.0«	£
2	6 steklenic.................................. f B.60	'
12 steklenic................................. 910.00	p
z	Sllvovka, galon $2.76 in........................... 9 3.00	>
<	Na«e slavno znano "66" žganje, 7 let stsro,
3	6 steklenic..................................................................9 6.00	0
J? 12 steklenic.........................................9H-00	fc
Concord vino, rudeče, barel................................932.00
Concord vino, rudefie. pol barel......................916.00	t.
O Po 6 In .10 galon za galono..............................9 .»o	*
O Posamezna galona..................................9 l.ou	Z
<	Belo vino, barel............................................................|»4«ow	X.
^ Belo vino, pol barel........;..........................fl».oo	□
Za 6 In 10 galonov, ta galono..................... 9 1.00 *
trt Posamezna galona................................ 9 1.26 S
^	Pri mMIIm MU«« rMhj Jaaar nxxtay ardsr ati
Za posodo so posebne cens in sicer za 3, 4, ln 4% ga-Ione posode 60c vsadoa, 6 & 6, ln 10 gal. posode po fl.oo in ta 26 gal. 91*60. iBarelni so sastonj.
M OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
SI02410« ST. CLAIR AVL.	CLEVELAN*, OHIO
■J. S. JablonsklTI
===== * \ ■,.= [
Slovenski fotograf
m St Clair A?«.	M14 Broadw.j
Izdeluje slike >a lenitbe In drnlinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nisklh cenah. Za $9.00 I vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I sastonj.
NT VSE DELO JE GARANTIRANO.
if
. i' 'a	.r j \ Vi'1	','»' '	.	t	'
Čistenje in likanje obleke
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.	I
Moška oblek«.................$1410 I Ženske kikU«
Moške suknje.................$1.00 Ž«nsks dolge inknje.......$100
Jopiči................................Ms I Ženske obleke.................$1.00
The DANIM DRY CLEANING Co.
c-tw»w 1574 E. 55th ST. §s±2S3A
* ■
A. /. D AM M, posJoroclja.
I
Pošiljateljem denaija!
Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojakom pošiljali zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdila za izplačila se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastno-točnim podpisom prejemnika al> poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do ia-000 kron.	. \
Za take pošiljatve se naj nam pošlje le poštne Money Or-clere in denar vgotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 ZA BRZOJAVNE STROSKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno.
Za cene glejte v listu
"GLAS NARODA"
.., ,jjirfiijhrfi'-.. » . , - *	j'	..	f 't-..' i»'f
TVRDKA FRANK SAKSER, 82. Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Spiul Anton Koder
Leto ipozncjc je bila pred pri-I Ijaznim Zabrdjeni na mestu, od koder se je videlo na daleč Okrog po Radovju in tja proti temnemu v nebo kipečemu Pasjateu, belo pogmena miza in okoli nje so sedele v veselem razgovoru tri osebe. Mlad bradat gospod, nov grajsčak na Pasjaku — Vratislav in njegova soproga Zvezdana sta obiskala očeta gospoda Koiov-skega m uživala prijetne ure v njegovi druščini.	j
"Kdaj se preselite za vselej k nam, dragi oče ? Toliko potov ste nama že obetali," povzame zdaj Zvezdana in ovije desnico ofkoli starčevega života, kakor bi hotela reči: "Danes se morate odločiti, naj velja,* kar hoče."
"Resnica je to." seže Vratislav v besedo in staremu sosedu poda desnico.
"Stara navada je trmasta in neizprosljiva," odvrne gospod Kolovski. "Mnogokrat sem že tudi jaz tako mislil, a nisem ostal sebi mož beseda. Nepri-jetni spomini zagrene tudi čez leta in leta; le telo se stara, domišljija in srce pa ostane neiz-premenjeno."
Zadnje besede je wmel Vra-l tislav, a komaj se je premagal, da ni izdal, svoje zadrege.
"Ali se ne spominjate, Vrati-V slav, kako je bilo danes (pred | enim letom ?" vpraša potem starec Vratislava in ga reši tako
"Kako bi se ne spominjal! To j|g! praznik zn naju, je-Ii Zvezdana, in ravno zaradi te-I ga sva vas danes obiskala, da skupno praznujemo oni dan, ko se Je zagotovila najina sreča."
Pri teb besedah povzdigne Vnitislav čašo, in kupe zazVen-če glasno v znamenje harmonije, ki kraljuje v tej*druiini.
"In tudi jaz sem se bil, pre-
gledujoč nekaj pisanj, kakor
-	po naključju nekoga domislil, i M'ed dopisi avstrijskega agen-l ta v CetinjaTr našel sem tudi pi-i smo grajskega pisarja, o kate-i sem ti, Vratislav, nekdaj pripo-ijvedoval, da je strašna priča o -; tem, koliko zla more povzročiti 1 zaikleto maščevanje. In sam ne c vem, užalilo se mi je s»rce pri
-	tem pogledu. Bilo mi je, dca-i kor bi* bila izginila vsa krivica •iz onega imena. Sodil sem ga r morda preostro. Dobro, občut-
I ljivo srce je imel — le osoda j ga je storila taScega. Odpuščam
•	mu iz srca, odpustita mu tudi
-	vidva f Moj najboljši prijatelj f je bil nekdaj, — saj se je pa
•	tudi pokoril dovolj. Krivico, \ katero ti je storil, pa je pisme-
no preklical. Tudi priprosti človek, katerega je rabil za svoj
■	zločin, je nedolžen. S* solzami t v očeh -me je še pred nekimi
dnevi prosil odpuščenja, ko i sem ga obislial na žagi in dejal, l da je neveden, ^dn je le predo-: bro sodil gosposke ljudi." i "Vse bi bilo prav, o vse, dra-
■	gi oče, vzklikne ginena Zvezda-: na, "ko bi le še moja Vida žive-
■	la, in iko bi bili stara mati graj-
■	ščakinja še med nami. O 4o bi 1 bila slovesnosti"
"Ne govori dalje, draga Zvezdana, o Vidi, jjkajti spomnil bi se, da hi moj nekdanji prijatelj podoben onemu najinega očeta, temveč da je stotero težje odpuščati mu, ker on ni samo mene ogoljufal, temveč tudi ubogo Vido spravil s svojo brez značajnostjo v zgodnji grob."
"Ne besedice več o tem, prosim vaju,' izpregovori zopet gospod Kolovski. "Danes je spomin miru in sprave in veselja. Vse Žale misli na stran, prepričanje naj velja, da ni vsem dano srečnim biti, da je mnoiaro poklicanih — a malo izvoljenih. Le nekaj Še imam na srcu
ali ne sedita sama pri "tej mizi lin se spominjata pri kupi vina že tudi — srečnega očeta. Ljubezen vama cvete danes in sre-'ča va)u obdaja. A ne pozabita, da je fo večkrat goljufiva stvar da mnogoflcrrft zagreni, prej ko se zavemo. Le eno ostane vedno isto: — Ljubav do svojih i in do premilega domovja. To mi je bila v obupu svetla zvezda. Vodila me je zvesto po daljni tujini in pripeljala me zopet nazaj sem v prekrasno zagorsko zavetje, kjer sem se rodil. In sladka misel, tolažba mi je Še danes in mi ositane, da sem ostal zvest svojim nače-jlom, da sem delal po svoji moči za svoj revni, a bogato nadarjeni narod. To si zapomni posebno ti, Vratislav, in ti, Zvezdana, bodi mu zvesta družica v veselju in žalosti."
Solza zaigra pri telh besedah starcu v očeh in v mladostnem 9gpju mu zopet zažari lice, ko prime čašo in jo povzdigne rekoč:
"Živelo rodoljubje, živela slovenska domovina?!"
In zopet zazvence polne čase in veselje sije v veseli dnu- i zini'sredi prekrasnega gorskega zakotja.
Konec.
PABIRKI.
Neki ameriški časnikar, ki se j je pravkar vrnil iz avstrijske fronte, pripoveduje, da je nekega dne na fronti videl nekega , huzarja, ki je narobe sedel na . konju, namreč /. licem proti dcanjskemui repu. "Kaj delaš?" ( ga vpraša ameriški časnikar. , "Herr lajtmant mi je povedal, . da moram z licem biti vedno ( obrnjen k sovražniku," odvrne j 'huzar, "in ker sedaj radi Bru- j silova izvršujemo ikoncentraci- > jo zadaj, sem moral obrniti gla- { vo, da ne prelomim zapovedi (j
ITeer Lajtmonta."	;
* *
i
"Toda naši sovražniki nikakor i nečejo miru!" je bolestno vz- j kliknil v rajhsstagiu državni ( kancler Betlhmann - Hollweg. ( Nemci nikakor ne morejo ra- j zumeti, zakaj zavezniki nečejo skleniti miru, ko so vendar ] Nemci imeli tako "kolosalne zmage." Nemci so od tega mira, katerega pridigajo drugim, L
že sedaj nemirni, in kaj šele . pride. Nivelle, Lloyd George, brrrrr I
* * *
Ruski general Tobeten,.ki je ■ leta 1877 osvojil Plevno, je za-
>	pisal sledeče vrstice v svoj dnevnik o Bulgarih: "Osvobo-
>	diti Bulgare iz turškega jarma je prava simera. Bulgari se dobro počutijo v sužnjosti in ne
» zahtevajo, da jim kdo pomaga. • Bulgari želijo eno samo stvar:
>	da sem čimprej znebijo svojih osvobodilcev,"
>' Ta Rus, ki je Bulgare na vsak način dobro poznal, se ni zmotil pri njih. Suženjske bul-garske duše so ponovno zaželele, da dobijo svoje stare gospodarje, razne paše, age in bege, in Turki se nahajajo danes v resnici v Bulgariji v spfremstvu Nemčije. Samo danes je ta razlika, da nihče ne preliva kri za svobodo Bulgarov. Nasprotno, doletela jih bo huda kazen, ker so podarjeni talent zakopali v zemljo.
* * *
Ali ste že slišali o "svobodni Belgiji",. Na vsak način je treba to pomniti. ""Svobodna Belgija" je «nal časopis, ki shaja, kakor pravi uredništvo "redno neredno" v opustošeni 'Belgiji in sicer v silno jezo nemškegst guvernerja, katerega sramotna dela in zločine prinaša na dan. Za geslo ima ta list: "Zemlja, katero branijo ljudje, ne more j propasti, in vsi jo spoštujejo!" Nemci so poskusili že vsa sred- i stva,,da iztaknejo -ta list in ga uničijo. Iskali so, preiskovati, i strašili, da celo nagrado 75.000 1 frarfkov so obljubili osebi, ki najde urednika, pa vse ni pomagalo. "Svobodna Belgija še danes redn^> shaja in je razšir- i jena po celi zemlji. Prvo števil- j ko se vedno pošlje najprvo nemškemu guvernerju, in ta ubogi, ■ guverner vselej poka od jeze, s 'kadar mu pride list v roke. In ] če se človek ,pri Leni spomni na naše avstrijsko-slovenske liste, tedaj se mu zgabi. V opustošeni Belgiji se zbirajo rodoljubi, da najdejo sredstva in način, da lalhiko izražajo svoje svobodno mišljenje, trn v svobodni zemlji pe pa dobijo še vedno ljudje, iki proslavljajo tirane in njih vlade. In poleg vsega te- ' ga se poslužujejo še našega le-zika.
CVETOČA SLOV. NASELBINA
V MICHIGANU
Z MESTI CADILLAC, BOON, HARRIETTA, itd. V WEXFORD COUNTY IN SOSEDNI COUNTY
Kot največji lastniki gozdov v &
spodnjem Michigatui imamo	Jižj^
tJM; vsak čas naprodaj posekana ze-	T^jft ■psa mljišča. V naših gozdovih bomo
IW sekali najmanj še 25 let, kolikor	l]J|f
j^M sveta posekamo, toliko ga da-	C^gftf fl^r mo precej na prodaj.
Naš kraj je jeden najbolj razvit
|1 v Michiganu glede industrije in	|1
kmetijstva, leži zelo udobno in	f^K
jff ima dobro zemljo. ,	ifM
p°Jasnila dajemo zastonj in pri-	rim
lagamo na zahtevo mape zem-	krm IM ljišč. Obrnite se naravnost na
nas za pojasnila.	mSCj
Try? ojftako fryf
Cummer Diggins Company
CADILLAC, MICH.
Zdravje je več kot premoŽenje. Če se rte počutite dobro, ne atavljajte vašega! zdravja v nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenčicami, ki aamo oslabijo kri itn paralizirajo "krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žiffl in prinaša hrano ysaki celici telesa. Ob istem času odriaša nabirajoče se nečiste® snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsegajjji kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno | delovati za rast telesa, čisto naravno vino ne Škoduje krvi, pač pa utrdi telesni|| sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravljaj svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštitu-S ta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrolM zakaj bi morali uživati
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja* ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz Čisto naravnega rudečega vina. V njeiffl ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti Živcc. Jc pomoč zopei^J
ZAPRTJE,
NAPETOST,
* GLAVOBOL,
BRUHANJE*
NERVOZNOST,
SLABA KRI,
POMANJKANJE ENERGIJE, \	SIPLOŠNA SLABOST. |
/	. yflifl^H
Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam de-| nar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro,, in cena je kljub silnoj
zvišanim potrebščinam vsega, stara: $i.oo, po lekarnah.
,——---—
Sedanje vreme prinaša s seboj, razne goste kot revmatizem in nevralgijo. i Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment. To močno! zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena| 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj* zahtevajte Trinerjev pomirjevalec ' kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov.
JOSEPH TRINER, |
IZDELUJOČI KEMIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111*9
Kupujte pri trgovcih, katerih oglase vidite v fistul I
SODNUSKO ODOBRENO
r	. (	,	1 < ... ' /
' Navodilo, kako se po-v stane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške (republike.
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN
USTAVA IN POSTAVE
Cena 25c
1 t
TISKALA IN ZALOŽILA "CLEVELANDSKA AMERIKA" •11» ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND. OHIO
* /•
Vsa vprašanja in od- , govori za one, ki hočejo postati državljani. To kqjilico je odobrila sodnija Zjed. držav.
Dobi se edino pri
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA.
* .	*	. .	h *'	.	fsi- ' * ' V	-j ■•""•i,
6119 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO