^HHiJU® SRBSKE* 7he Olilest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States oft !America. AMER LOVENEC PRVI SLOYENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do tmagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA K CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 210 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 29, 1932 LETNIK (VOL.) XLl ZBOROVANJE BREZPOSELNIH V LONDONU SE IZPREME-:t NILO V IZGREDNIŠKE DEMONSTRACIJE. — 25,000 GLAV BROJECA MNOŽICA NAVALILA NA POLICI-W STE. — POLICIJA KONČNO ZADOBILA NADOBLAST i IN IZGREDNIKE RAZPRŠILA. London, Anglija. — Skrajno lievaren je postal položaj v tem mestu v četrtek, ko se je popoldansko zborovanje v Hyde parku, katerega se je udeležilo okrog 50,000 oseb, nepričakovano izpremenilo v demonstracijske izgrede. Zborovanje je bilo sklicano v protest proti novemu' odloku, ki določa znižanje brezposelne podpore. Vse je mirno potekalo do srede popoldneva. Mase brezposelnih so od vseh vetrov dohajale v park, kjer je bilo pripravljenih šest govorniških pdrov. Med udeleženci je bila tudi takozvana "gladovna armada", sestavljena iz brezposelnih, ki so prispeli v London iz vseh delov dežele in katerih število znaša nad 3000. Ko so potekali govori, je nenadoma skupina izgrednikov, ki je ostala zunaj parka, navalila proti kupu kamenja, ki je ostalo tamkaj od nekega novozgraje-ftego poslopja. Kam an je je nri-čelo leteti in razbijati okna Parkanih avtomobilov in okoli stoječih poslopij. Bilo je to znamenje za obči napad in trume ljudstva so pričele drveti iz parka. Situacija je postala skrajno hevarna, a jo je policija, ki je bila ta dan izredno ojačena, še Pravočasno rešila. Policisti na konjih so se deloma strnili v močno vrsto, deloma pa so se Prebili skozi množico in jo s tem razdelili v manjše skupine, s katerimi so lažje obračunali. Imeli pa so kljub temu trdo delo, da so zadobili nadoblast ttad 25,000 ljudmi, ki so se udeležili izgredov. Prišli so na po-froč še številni policijski vozovi, na katere so naložili jet-bike. Tu pa je na novo navalila Množica na nje in pričela metati kamenje vanje, ko so svoje Jetnike hoteli odpeljati. Del po listov se je moral spustiti v ^etep in boj z napadalci, do-cim je drugi del spravil jetnike na varno. Izgredi so se nato ^zširili na štiri ulice v mestu, MR. WILLIAM ROEDER NOVA ZVEZA NAJZH0DV Med sovjetsko Rusijo in Japonsko se vrše pogajanja za prijateljsko zvezo. — Japonska išče vzroka za izstop iz Lige narodov. Moskva, Rusija. — Razmerje med sovjetsko Rusijo in Japonsko se je proti pričakovanju obrnilo na prijateljsko stran in, kakor kaže, se bo med obema v doglednem času sklenila prijateljska pogodba. V Tokio se vršijo tozadevni dogovori med sovjetskim poslanikom in japonsko vlado in druga konferenca poteka v Parizu med1 francoskimi in japonskimi zo-stopniki, da se še Francija pritegne zraven, da se bo zavzela za japonsko stvar, ko bo prišla pred Ligo narodov razprava o poročilu Ligine komisije o Mandžuriji. Da Rusija kaže prijateljsko nagnjenje proti Japonski, dokazuje tudi to, ker je dovolila v več krajih svoje države ustanovitev konzulatov nove, od Japonske ustanovljene države Mandžurije. Tak konzulat se bo ustanovil tudi v Moskvi. Govori se, da bo japonski delegat za Ligo narodov, Y. Matsuoka, na svojem potu v Ženevo obiskal tudi Moskvo. To se razlaga, da tiči v tem neka intriga proti Ameriki, na drugi strani pa, da želi najti Japonska lep način, kako bi lahko z vzrokom izstopila iz Lige narodov. Pripraviti hoče baje Rusijo, da bo zahtevala svoj sedež v svetu Lige, ko se bo razpravljalo poročilo o Mandžuriji. Ako bi se Rusiji tega ne dovolilo, ker ni članica Lige, bi Japonska lahko pokazala na zadnje zasedanje, ko se je obravnavalo vprašanje spora med Bolivijo in Paraguaj, kjer je Amerika imela svojo besedo, akoravno ni članica Lige. KRIŽEM SVETA pisatelj ~r.r.r.v5nite drame "Driftwood", ki jo vprizore prihodnjo nedeljo, 30. oktobra popol dne in zvečer znameniti igralci Joyce Kilmerja v slovenski šolski dvorani Matere Božje v Waukeganu, 111. Znameniti Joyce Kilmerjevi igralci slovijo kot najboljši igralci in predstavniki katoliških dramskih iger v Ameriki. Pisatelj sam igra vlogo Drift Dorcey, v kateri se posebno odlikuje. Rojakom v Waukeganu in okolici priporočamo, da v nedeljo to igro posetijo v najobilnejšem številu. — Vstopnina je za odrastle 75c in otroke 25c. ROOSEVELT G0T0VZMAGE Kandidat prepričan, da bo odnesel vseh 48 držav. New York, N. Y. — V sredo se je gov. Roosevelt povrnil domov s svojega zadnjega kampanjskega potovanja. Ob prihodu je izrazil mnenje, da bo vseh 48 držav volilo demokratsko, rekoč: "To moje zadnje potovanje, ki me je vodilo na OSUMLJENEC ARETIRAN Stal baje v zvezi z umorom Lindberghovega otroka. Seville, Španija. — Na podlagi informacij od ameriškega konzulata je tukajšnja policija aretirala preteklo sredo nekega moškega, o katerem se sumi, da je bil v zvezi z ugrabitvijo in umorom Lindberghovega o-troka. Mož, ki je navedel svoje Na drugi strani je pa tudi a Po vročem boju je končno po- možno, da bo Japonska rekla, Jkija nadvladala ^zpršila. -o mase in jih ODKRITA ZAROTA PROTI KRALJU London, Anglija. — Neki tukajšnji list poroča, da so ru-^unske oblasti prišle na sled Zaroti proti kralju Karlu, ki je *mela namen, kralja vreči s ^estola in upostaviti zopet re- Srenstvo, da je naprosila Rusijo, naj prisostvuje seji Lige, a je ta prošnjo odbila. Ker pa ste odsotni pri debati o poročilu dve veliki sili, namreč Zed. države in Rusija, ki imate velike interese v tej zadevi, tudi ona sama se sej ne bo udeleževala toliko časa, dokler ne pridete zraven ti dve državi. To bi bil njen vzrok, da izstopi iz Lige. -o- jug, v osrednji zapad in na ime kot Jean Saul, je baje priznal, da ve nekaj o razdelitvi znane odkupnine $50,000, a ni hotel podati nobene nadaljnje izjave, dokler ne bo postavljen pred ameriško policijo. --o- vzhod, me ni samo opogumilo, marveč me je potrdilo v moji gotovosti, pridobljeni na potovanju k pacifični obali, da se že več tednov tok obrača napram demokratski listi. -o- . kakor je bilo pred Karlovim povratkom v domovi- REPUBLIKANCI SAMI ZA Vodja zarote je neki princ SPREMEMBO r.aW Stirbey, že od nekdaj j Springfield, Mass. — Tukaj-^arlov liut sovražnik, ki je šnji list "The Springfield Repu- ljut sovražnik. *bežal v inozemstvo, ko je Kari Prišel domov. Po njegovih na-^'tih bi se kralj Kari izgnal, domov pa bi se za stalno £°klicala Karlova ločena žena, ^mcesinja Helena, in kraljev jJ4 Nikolaj. Regentstvo za Ijj^^etnega sina M'ihaela bi v rokah kraljice-vdove Ma-lJe Helene. SlftlTE AMER. SLOVENCA 1 blican'' je v nekem članku v sredo odkrito povdarjal, da mora priti izprememba v narodni vladi. Da pa Hooverja ne užali, je dejal, da sedanji predsednik potrebuje nekaj let počitka in med tem časom si bo zopet pridobil priljubljenost in moč med ljudmi Zdaj pa je že izčrpana njegova zmožnost, da bi mogel učinkovito služiti republiki kot predsednik. KRIVIČEN DANAŠNJI SISTEM Chicago, 111. — Iz Calgray, da ODREDBE PROTI DAVČNIM STAVKARJEM Chicago, 111. — V tukajšnjem Kanada, prihaja poročilo, mestu je število takih korpora- ima tamkaj koruza nižjo ceno cij in družb, ki se enostavno kakor žaganica in se jo irpo-protivijo plačevanju davkov, rablja za kurivo, ker na ta na-Pred časom so se namreč prito- čin farmarju več odleže kakor žili pri sodišču proti višini dav- Pa, ako bi jo vozil na trg. Isto kov in, dokler je pravda tekla,; ae godi v mnogih krajih po a-ni moglo mesto proti njim nič meriškem osrednjem zapadu. ukreniti. Ko pa se je pred ne- Med tem pa po mestih gladuje kaj dnevi obsodba odločila pro-,™ milijone oseb. — Cena žitu ti njim, je tudi mesto dobilo "a borzi je sploh tako padla, da prosto roko, da bo lahko nastopilo. Preteklo sredo je imel mestni svet svojo sejo glede te zadeve in sklenil je najstrožje odredbe. Med drugim se je da se noben človek, ki danes živi, ne spominja tako nizkih cen, kakor so bile n. pr. preteklo sredo. Bušel pšenice se je prodajal po 44 centov, oves po lo naročilo departmentu za jav- '14.75c in koruza po 21 do 22 na dela, da takim poslopjim, ki >n Pol centa, dolgujejo več kakor $10,000 na davkih in bi lahko plačali, pa pritisk. — Mesto ima dobiti na nočejo, zapre vodo. Zupan pa j zaostalih davkih okrog 200 mi- je dobil naročilo, da s pomočjo posebne komisije, katero naj sestavi, ukrene še nadaljnji lijonov dolarjev. Samo neki trije nebotičniki dolgujejo sko-ro poldrugi milijon. — Fairbanks, Alaska. — Prava zimska doba se je pričela v sredo, ko je zamrznila reka Yukon, ki bo ostala pod ledom več mesecev. Navadno se otaja meseca aprila, včasih pa celo šele maja. — Milan, Italija. — Mussolini je končal svoje štiridnevno potovanje po severni Italiji; med katerim je imel več govorov, in se je v sredo povrnil v Rim. V četrtek je slovesno o-tvoril v Rimu razstavo, ki je bila prirejena v proslavo desetletnice fašizma. — Moskva, Rusija. — Čez par mesecev se bo končala prva sovjetska petletka. Kakor kažejo uradne številke, je industrija tekom teh petih let dosegla manj kakor polovico tega, kar je bilo po načrtih določeno. — Šangaj, Kitajska.— V gosto obljudenem delu tega mesta so v sredo odkopali granato, ki je tamkaj ležala izza februarskih bojev med Kitajci in. Japonci. Granata je eksplodirala in ubila sedem oseb, ranila pr. j:ih je 25, večinoma otrok. —Kingsville, Ont.—Tukajšnji poznavalci ptičev trdijo, da se niso še nikdar ptice v tako velikem številu selile v južne kraje, kakor se letos. Sklepa se iz tega, da se ima pričakovati nenavadno mrzla zima. Ptice selivke prezimijo po večini v južnih delih Zed. držav. POPRAVEK Manistique, Mich. — V poročilu iz tukajšnjega mesta, ki je bilo objavljeno pretekli torek, naj se blagovoli popraviti konec poročila v toliko, da je bil umorjeni Geo. Štefane, star 52 let, doma iz Podloga pri Čr-nomlju, in ne njegov morilec, Geo. Spehar. — Spehar je bil obsojen na 10 do 20 let ječe. -o- PRETEPI MED DUNAJSKIMI DIJAKI Dunaj, Avstrija. — Na tukajšnji univerzi je v sredo prišlo zopet do ljutih pretepov, ko so fašisti vdrli med predavanji v dvorane in napadli s palicami Jude in ne-Nemce. Napadeni so bežali na ceste pod varstvo policije, ker policija nima pravice prestopiti univerzitet-skih prostorov. Med 15 ranjenci so tudi trije Amerikanci. — Rektor univerze je odredil, da se univerza zapre za nedoločen čas. -o- CHARLIE CHAPLIN DOBIL TOŽBO Los Angeles, Cal. — Tukajšnje vrhovno sodišče se je v sredo bavilo s tožbo, ki jo je vložil filmski komik Ch. Chaplin proti svoji ločeni ženi, Lita Grey, in sicer zaradi svojih dveh otrok. Žena je hotela skleniti kontrakt z neko filmsko družbo, po katerem bi njena dva sina nastopila kot igralca. Charlie pa se je temu pro-tivil, češ, da bi to škodljivo vplivalo, duševno in telesno, na otroka, ki sta zdaj stara šele 7 in 6 let. Sodnik je dal njemu prav In prepovedal ženi, skleniti kontrakt. Iz J«tg®slavif@e OGROMNA ZALEGA KOBILIC PO OPUSTOŠENIH NJIVAH V BANATU; DO 12 MILIJONOV JAJČEC NA ORALU ZEMLJE. — DOLENJCI SLAVE SPOMIN PISATELJA PUGLJA. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI. Egiptovske nadloge v Banatu še ni konca Poročano je že bilo na tem mestu o strašni kobiličji nadlogi, ki je zajela v prošlem poletju velika banatska polja in u-ničila skoroda vse pridelke. U-ničevali so nenasitno zalego kobilic z ognjem in raznimi strupi, — uničiti je niso mogli. Na milijarde jih je bilo, ki so požrešno pokončale vse, kar so dosegle, in ko so pokončale na enem mestu, so se vzdignile in poletele naprej, puščajoč za seboj smrad, strah in grozo. — Nevarnega mrčesa niso uničili, čeprav so jih uničili na milijo-ne. Sedaj so nedavno pregledali zemljo opustošenih krajev in so izračunali, da je kobiličje zalege po uničenih poljih velikansko število. Na eden sam oral zemlje so našteli, da pride povprečno od 11 do 12 milijonov kobiličjih jajčec, iz katerih se bodo prihodnjo pomlad izlegle nove kobilice in ogromni oblaki tega mrčesa bodo uničevali rodovitna banatska polja naprej iin se razširili kaj lahko tudi preko teh polj. Sedaj razne komisije proučujejo različna sredstva, kako bi uničili to neznansko število kobiličje zalege, ker če se jim ne posreči je uničiti, bo drugo leto razdejanje še hujše in grozotnejše od letošnjega. — Na čudo poročajo iz Banata, da se je tam naselilo letos nenavadno veliko štorkelj, ki v velikanskih množinah uničujejo kobilice. Najstarejši ljudje ne pomnijo toliko štorkelj v teh krajih. --o- Novo mesto slavi svojega rojaka Na tisoče ljudstva iz bližnje in daljnje novomeške okolice se je zbralo v Novo mesto v nedeljo, 9. oktobra, da so prisostvovali slovesnostim odkritja spomenika pisatelju Milanu Pug-lju, rojenemu Novomeščanu, ki se je rodil leta 1883 in umrl leta 1929. Na njegovi rojstni hiši v Kandiji so omenjeno nedeljo odkrili spominsko ploščo s portretom pokojnega pisatelja. Novo mesto ni že dolgo vrsto let doživelo takega slavlja. Da je bila pa te proslave deležna cela Slovenija, je vse slovesnosti oddajala, radijska postaja. — Spomenik, — portret in 'spominska plošča, — je lepo [delo slovenskega umetnika Ti-neta Kosa. -o- Huda nesreča Hlapec mesarja Skrbinška iz 'Ptuja se je vračal s praznim .vozom od Sv. Urbana, kamor je (vozil razno blago. Blizu Nove vasi pri Ptuju je za njim pridrvel neki tovorni avto, ki je s tako silo zadel v voz, da ga je popolnoma razbil. Konja so za hudimi poškodbami morali ubiti, 161etna Marta Nežman, ki I je bila na vozu, je pa hudo poškodovana. Le hlapec je na srečo odnesel samo majhne poškodbe. Smrtna kosa V Rušah je umrla Julijana Skerbinjek, po domače Hlebi-čeva mama. — V Trbovljah je umrla Terezija Jazbinšek, žena rudarja, stara 74 let. — Na Golniku pri Ljubljani je umrl Janez Jezeršek, inženjer, star 30 let. — V ljubljanski bolnici je umrl Martin Usenik, graščinski lovec na> Turjaku, star 83 let. Samokres je ogledoval V Vančivasi v Slov. Krajini je čevljarski mojster Karol Kos pregledoval samokres. Pri tem se je orožje sprožilo in mojstra je zadelo v nogo, da ima hudo rano. -o—— V duševni zmedenosti V potoku Lendavi je našla smrt žena kolonista Purlana iz Pinice. Dolga bolezen in operacije so ji tako uničile živce, da je izgubila razsodnost in tako našla smrt v vodi. -o- Kap v vodi Tragično je preminul 231etni Adolf Znidar z Javornika. Kopat se je šel v Savo Bohinjko in ga je zadela možganska kap, ko je komaj napravil nekaj korakov v plitko vodo. -o- Lepa gospodarska prireditev Letošnje poletje se je vršila na Brezjah na Gorenjskem lepa vrtnarska razstava, katere se je udeležilo 44 razstavljencev s 518 vzorci in sicer je bilo samega sadja 31 vzorcev, vrtnih ze-lenjadi 90 vzorcev, poljskih pridelkov 13, cvetličnih vzor cev 66, vkuhanega sadja 51 in brezalkoholnih pijač 13 vzorcev. Dalje je bila na razstavi več čebelarskih predmetov, več strokovnih gospodarskih knjig in različnega vrtnega orodja. Razstava se je vršila v samostanski dvorani in dvorišču. -o- Drug v drugega sta zadela V Grobljah se je zgodilo, da sta na mostu čez Savinjo zadela drug v drugega z motornimi kolesi lesni in hmeljski trgovec iz Žalca Pajenk in avtomeha-niški vajenec Ivan Stante iz Dobrteše vasi. Oba vozača sta imela na vozilih še prisednika. Vsi so popadali po tleh, a najbolj nevarno je ranjen Stante. -o- Nesreča V Pollakovi tovarni v Ljubljani se je 5. oktobra težko ponesrečil delavec France Šker-lep iz Depale vasi pri Domžalah. Pri delu ga je zagrabil kavelj stroja in mu raztrgal dlan. -o- Slab začetek Iz Trbovelj pišejo, da so mesec oktober v tamošnjem rudniku prav slabo začeli. Celih pet dni.so ostali delavci doma in tako so v prvem pol mesecu napravili samo 7 delavnih dni. Če bo tako šlo, pišejo dalje, bo trda za zimo. ■aisirumiii« KMERikMški toViMie Sobota, 29. oktobra iy32 »55 I &MERIKANSKI SL'OVENEC i £fvi in najstarejši slovenski g?. list v Ameriki Ustanovljen let« Iftfli f Sabsja viak dan razun nedelj, pone* SUljkov in dnevov po pnunikUs* Izdaja in tiska: JEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: „$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto-------- Za. pol leta ..... , . Za četrt leta_______ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta •__1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription.' For one year___ For half a year________ For three months_____ -$5.00 _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year____3.00 For three months _ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega oomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. V Stresi V zgornjeitalijanskem mestu Stresi se je pred tednom za ključila konferenca srednjevropskih in zahodnih držav, ki je imela nalogo, da se bavi s finančno in gospodarsko sanacijo bloka srednjeevropskih držav. Posvetovanje se je pričelo z ugotovitvijo, da je breme zunanjih dolgov vzhodnoevropskih držav postalo pretežko. Na tni strani obrestno breme za državna inozemska posojila, k) stalno narašča, in na drug,'i strani izvoz teh držav, ki vedno pada. Izvoz Avstrije, Jugoslavije, Ogrske, Poljske, Čehoslo-vaške, Rumunije in Bolgarije je n. pr. znašal leta 1930 1544 milijonov dolarjev in v istem letu so plačale imenovane države 138 milijonov dolarjev za obresti inozemskih posojil. Skoraj desetina izvoza samo za obresti! Letošnji izvoz teh držav znaša le še 630 milijonov dolarjev, dočim se je višina inozemskih posojil še dvignila, tako da služi ena četrtina vsega izvoza samo za plačevanje letnih obresti. Jasno je, da so morale nekatere napovedati pravi državni ' v.usgleich". Konferenca je predlagala ustanovitev žitnega fonda, ki bi pripomagal žitnim državam k višjim cenam in k zasigirranju gotovega izvoza. Velike države bi kupovale od vzhodnih agrarnih držav del njihovih pridelkov po višji ceni. S tem bi se zvišal izvoz in se obenem dvignila žitna cena v agrarnih državah. Poročilo gospodarskega odseka konference v Stresi prinaša celo vrsto važnih gospodarskih nasvetov in priporočil srednjeevropskim državam glede njihove gospodarske politike. Tako nasvetuje, naj se odpravijo aeviizne odredbe, ustvari naj se mednarodna organizacija za kmetijski in hipotekami kredit, države naj pri sklepanju trgovinskih pogodb ne kršijo principa svobodne svetovne trgovine in naj odstranijo uvozne več, kaj to takemu, ki "regulira" prirodni prirastek! Zavzetje Mandžurije po Japonski se ni izvršilo toliko iz upravičenih razlogov kot iz pohlepa po bogastvu. Anglija se bori za kitajski trg, da bi tam zamogla trgovati z opijem, ki ji nese sijajne dobičke. Sovjeti propagirajo v Kitajski komunizem, da bi jo pridobili za izvoz strupenega kokaina. In petrolej! Že Cle-menceau je rekel, da se v svetovni zgodovini zelo čuti petrolej. Ne toliko petrolej, pač pa duh grde konkurenčne borbe za pe-trolejske koncesije! Radi petrolejskih vrelcev se vršijo v Mehiki neprestane revolucije, radi petroleja osvaja Anglija Irak, sovjeti podpirajo špansko republiko zaradi petroleja, lord De-terding podpira Hitlerja, ker računa, da mu bo to znatno pri-pomagalo v tekmovanju s sovjeti. In Ivar Kreuger, kralj vžigalic, ki je 38 državam dajal posojila in bil končno razkrinkan kot navaden slepar! Njegov glavni nasprotnik je bil znani denarni mogotec Morgan, ki ima najmanj milijardo dolarjev naloženih po raznih bankah. Koliko gnilobe v tem starem svetu! Zdi se, da se maje v svojih temeljih. In temu ne odpomorejo nobene razorožit-vene konference in gospodarska posvetovanja. Kako naj se zdravi bolnika na smrtni postelji, če se sam krčevito brani zdravila! Zato je tako težko biti mlad v tem starem svetu, ker te vsepovsod obdaja le gniloba in bolezen. Koliko mora biti zdravja v mladem rodu, ki naj vodi usodo narodov, držav in sveta v prihodnjih desetletjih, da je ne bo vodil v smrt in pogin! Bodočnost je edino mladine, ki bo prežeta notranjega zdravja in le-ta sama bo zamogla graditi nov, mlajši svet na razvalinah starega. KAKO SE VESELIJO V KAN- pet navdali na drago domovino Slovenijo, kjer je mnogim izmed navzočih tekla zibel; na SASU Kansas City, Kans. Ker že dolgo časa ni bilo iz naše naselbine nobenega dopisa, bomo pa sedaj poročali par novic. Novic je sicer pri na? precej, pa so nekatere že zastarele in ni, da bi jih objavljali. Kot prvo zapišem, da se še vedno borimo z nesrečno krizo in domovino, ki nam je dala sv. vero, kjer smo v razigrani mladosti brezskrbno poskakovali. Videli smo krasne cerkve in kapelice in brez števila drugih zanimivosti in običajev naših nepozabnih krajev v domovini. Ker se je poleg kazanja teh prezanimivih slik slišalo še le- njenim težkim žezlom, se tu in tam malo poveselimo. — Dne 25. septembra smo na primer popolnoma pozabili, da živimo v teh slabih časih. Ta dan smo namreč obhajali kakor majhno žegnanje. Vsa naša vrla društva so namreč ta dan priredila prepovedi in trgovinske omejitve. Države-dolžnice naj poka- »veliko pojedino v prijaznih žejo vsaj nekaj dobre volje, da polagoma izplačujejo kratko- prostorih * " ročne državne dolgove. Najvažnejši je predlog, naj se osnuje fond za izravnavo deviz, ki bi jih v slučaju potrebe dajal na razpolago državam, ki devize rabijo. V ta fond bi prispevale predvsem velesile. Konferenca je rodila torej kopo nasvetov srednjeevropskim državam za sanacijo njihovega gospodarstva. Ob takem izidu je seveda razočaran t'sti, ki je od konefrence pričakoval rešitev sedanje gospodarske krize. Pa ti nasveti imajo svoj pomen in so vredni uvaževanja. Konferenca je tudi dokazala, da velesile niso več voljne dajati ogroženim državam stalna posojila in zahtevajo od svojih dolžnic, da vendar enkrat nehajo s stalnim zadolževanjem in se naj skušajo postaviti na lastne noge, da ne bodo s posojili prišle v vedno večjo odvisnost od drugih držav. In to je menda največji uspeh konference v Stresi. sicer si vsakdo pomaga kakor !po slovensko petje, je bilo še najbolje ve in zna. Da pa do | bolj vse privlačno in prijetno, kraja ne omagamo pod tem ! Drugi dan kazanja smo videli Gniloba starega sveta Star je naš svet in okužen njegov organizem po smrtnih bacilih sebičnosti in profitarstva. Pri koncu je s svojo človeško modrostjo in se zato potaplja v zlu in obupu. Zlo in obup zagrinjata vsa področja življenja: politiko, kulturo, gospodarstvo, nravnost, javno kakor zasebno življenje. V Franciji je bil pred meseci umorjen predsednik Dou-mer; morilec, po poklicu zdravnik, je slovel po nedovoljenih operacijah pri odpravljanju plodu. Eno življenje manj ali okoli stare cerkve. Devet jagenjčkov je ta dan prišlo ob svoje glave pri tej prireditvi. Potic je pa bilo toliko, da bi prav lahko iz njih napravili jez na Kolpi. Pri tej priliki, da je bilo veselje še večje, nam je cerkveni pevski zbor zapel dve kitici znane Simon Jenkove pesmi 'Tobratimija", vmes nam je pa igrala godba, ki je svoje glasove lila po velikem prostoru še pozno v noč. Proti večeru so se slišale še druge razne lepe slovenske pesmi, katere je priklicala v spomin žlahtna kapljica. Vse je bilo veselo in ves čisti dobiček tega veselja je bil namenjen v korist naše cerkve. Dne 9. in 10. oktobra nas je posetil Mr. Lawrence Leskovec iz Clevelanda, ki je zastopal Mr. A. Ordinata. Kazal nam je slike iz Jugoslavije. Tako smo vsaj za nekaj ur Bili zopet tesno združeni z našo staro domovino. Sladki spomini so nas zo- sosednjo Hrvatsko in Srbijo, Zagreb in Belgrad in njih zanimivosti. Videli smo tudi tiste srbske trdnjave, katere je Turek že pred 500 leti naskakoval in kjer je pomoril na tisoče kristjanov. Ko smo vse to videli, smo se zopet podali v Slovenijo in zopet ogledovali zanimivosti naše svete zemlje in navdušeni vzklikali v svojih srcih: "Ti domovina si nam mila in nam ne odideš nikoli iz spomina!" — Prav lepo se zahvaljujemo Mi"- L. Leskovcu za njegov trud in želimo, da bi nas še katerikrat obiskal. Dne 15. oktobra se je v naši cerkvi poročila Agnes Majerle, naša večletna cerkvena pevka, z Antonom Lipovec. Želimo jima vsega blagoslova in sreče v novem zakonskem stanu. P. _—o- RAZNE NOVICE IZ MINNE-SOTE Eveleth, Minn. Minil je čas žetve, poljski pridelki so že varno spravljeni v shrambah in čakajo, kedaj pridejo na vrsto, da jih porabimo za vsakdanje potrebe našega življenja. Kar se tiče teh pridelkov, moram reči, da naš narod ni najzadnji mecl pridelovalci in bi ne bilo tako lahko ga sestradati, vsaj tako dolgo ne, dokler da Bog zemlji roditi. Se pač vidi, da se Slovenci ne strašijo nobenega še tako težkega dela. — Seveda s tem, ; da je čas žetve končan, pa ni še končano vse delo, katerega se 'nam tudi sedaj ne zmanjka, čeprav nam primanjkuje denarja. Ljudje še vedno naprej delajo in si pripravljajo drva, ker min? nesotska zima ni kratka. V najboljšem slučaju traja po osem mesecev. V gozdovih so naši ljudje in pridno sekajo drevje ter spravljajo skupaj, da bodo v dolgočasnem zimskem času lepo na toplem uživali sad svojega truda — svoje pridelke. Veste, predolgočasno je, če bi ne bile peči pozimi tople. Denarja nam, kakor sem že prej omenil, primanjkuje, in si premoga ne moremo nakupiti, zato bomo pa z drvmi kurili. — Kar se tiče kurjave moram še opomniti, da nam je mesto Eveleth in pa Oliver družba zelo naklonjena, ker so nam dali drva brezplačno v teh hudih časih in so nam blagohotno dali tudi svoje trucke na razpolago, da si drva spravimo domov. Zelo naglo, se mi zdi, da je prešlo zadnje poletje. Kakor da bi šele včeraj sadili, tako se mi zdi, pa so že pridelki pod streho. Eni, ki so imeli že svo jo zemljo, poleg te so pa dobili še kos za obdelavo od kom-panije, so si pridelali dovolj živeža in jim ne bo treba lakote umreti, če bi tudi nastali še sla-bejši časi kakor so, pa menda slabejši ne morejo več biti. Kar se tiče katoliškega živ ljenja med nami, nismo Slovenci na Evelethu med najzadnji-mi. Naš dušni pastir Rev. Father Pirnat se dan na dan veliko ukvarja z nami, da nas poučuje in nam vliva v srca in duše vedno močnejšega verskega prepričanja. V tem kratkem času njegovega bivanja med nami moramo pripoznati, je že veliko dosegel. Zlasti se to pozna pri naši mladini, pri kateri se vidi, da je sedaj vsa drugačna kakor je bila. Vse drugačno spoštovanje kaže do Boga in do Cerkve. — Gospod se tudi zelo trudi za cerkveno petje, katerega želi izboljšati. V tem namenu je začel učiti mladino cerkvenega petja, in kakor se vidi, ne bo dolgo, ko se ne bomo vsakega ustrašili tudi v tem oziru ne, in se bomo lahko kosali s tem in onim. — Ponosni smo torej na naše sedanje lepe izglede napredka, katerega bomo pa še izboljšali, če ne hitro, pa polagoma. Od 2. do 6. oktobra smo imeli pri nas sv. misij on za mladino v angleškem jeziku. G. misijonar je povedal veliko dobrega za blagor človeka in njegovo dušno izveličanje. Pri poslušanju takih krepkih naukov šele človek, pa naj bo še tako ličen, mora pripoznati, da zelo malo ali nič ne ve. Vsi smo odnesli od pridig duhovni dobiček, tako mladina, kakor tudi starejši. — Da bi le besede govornika tudi ne bile zastonj. Poljske žetve, kakor je že zgoraj omenjeno, je torej ko- Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. nec. Nebeška žanjica pa ne gleda na nobeno pratiko in na noben letni čas. Kadar se ji zdi, takrat pride in tako je nepričakovano in nepovabljeno prišla tudi v našo naselbino in pokosila v kratkem času tri življenja. — Dne 27. avgusta je umrl John Nemgar mlajši, ki je bil pokopan dne 30. avgusta iz slovenske cerkve sv. Družine s sv. mašo zadušnico. Pokojni je bil rojen tukaj in je moral s tega sveta v najlepši mladeniški dobi, star šele 23 let. Po nesreči si je zastrupil kri, kar ga je spravilo na drugi svet. Spadal je k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ. in k društvu Srca Jezusovega št. 25., Bil je dober društveni član in enake dober mladenič. Vsem ostalim, ki za njim žalujejo, izrekamo na tem mestu naše globoko so-žalje. Srčna kap je zadela priljubljenega moža in pijonirja Geo. Shavor, ki je v teku treh dni umrl in sicer 13. oktobra. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ. Umrl je v starosti 64 let. Na Evelethu je živel nad 32 let in skoraj do zadnjega dne delal pri Cliver Iron Mining Co., dokler ga ni Bog poklical k sebi na odpočinek po težkem delu. Pogreb se je vršil v ponedeljek, 17. oktobra iz ceikve sv. Družine s sv. mašo zadušnico. Kcmaj smo pokopali omenjenega Georgea, že se je zopet o-glasila smrt v naselbini. To pot je pa potrkala pri naši ljubljeni in spoštovani rojakinji, ženi in materi Mrs. Katarini Peshel, rojeni Stark. Leto in pol se je reva mučila v bolečinah in v torek, 18. oktobra od 2:45 zjutraj jo je božja dekla — smrt, rešila trpljenja v St. Mary bolnici v Duluthu, kjer je za vedno zaprla oči temu svetu. Pokojna je bila dobra žena in skrbna mati svojim otrokom. — Vedno je bila nenavadno darežljiva in vedno dobre volje in vesela, dokler je ni zgrabila bolezen in jo položila na bolniško posteljo. Rojena je bila v Predgradu ob Kolpi na Dolenjskem 15. nov. 1878. Tukaj zapušča žalujočega moža Marka Peshel, hčer Katarino, pet sinov: Marka, Rudolfa, Edwar-da, Evgena in Johna; štiri brate: Mika in Johna v Chishol-mu, Petra in Martina v Hibbin-gu, enega brata Jurija Stark v Predgradu v stari domovini. — Poleg teh je imela še veliko druge rodbine, veliko znancev in prijateljev. Njenega pogreba se je udeležilo veliko število rojakov in prijateljev iz Evele-tha. Pogreb se je vršil v četrtek, 20. oktobra, iz naše slovenske cerkve sv. Družine s sv. mašo zadušnico, katero je opravil č. g. župnik Rev. Father Pirnat. Mnogim udeležencem je pri (Dalje na 3. strani) Mm Še boljše — Pozno ponoči je dospel potnik v neko gostilno, v kateri je že večkrat prenočil. Gostilničar ga je prosil, naj mu oprosti, da mu more tokrat po-streči edino z jajci. Kaj nimate več nasoljenega mesa, s kakršnim ste mi zadnjič postregli? Bilo je dobro, je menil gost. Pa se oglasi gostilničarjev sin za pečjo: To bi bilo pa še bolje, če bi nam vsak mesec poginila kakšna konjska mrhaj * * * Težko je povedala — Na paketnem oddelku poštenega ura-ia se je pritožila neka dama, da še ni prejela majhnega paketa z zdravili, ki ga pričakuje že več dni in ki je prav gotovo že tu. Uradnik ji je izročil formu-lar in menil: Izpolnite, prosim, rubrike s svojim naslovom in navedite pod Opazke, kaj vam ni prav. — Ce že mora biti, je vzdihnila dama, pa naj bo. Trpim radi zaprtja. * * * Znal si je pomagati. — Zaradi prestopka zoper čistost v pekovski obrti je stal pred sodniki pek. Kot dokaz je ležal na mizi pred sodnikom kolač iz' pekove trgovine in iz kolača je gledal mrtev hrošč. Na predsednikovo vprašanje je menil mojster: Da, kolač je že iz moje prodajalne, toda hrošč... hm! S tem je izvlekel stvarco iz kolača, jo pregriznil in pojedel. Go* spodje, to vendar ni hrošč, temveč najboljša jagoda! Ker je manjkal sedaj odločilni dokaz, so morali peka oprostiti. * * * Sam se je vjel — V zadnjem času so se v nekem kraju ribji tatovi zelo razpasli. Eden izmed ribiških najemnikov se je zaradi tega pritožil na pristojno policijsko postajo, navajajoč, da oko postave ne vrši prveč pozorno svoje službe. Njemu na primer se ni še nikoli zgodilo, da bi ga orožniki vprašali za ribarsko izkazilo. Nekoliko dni pozneje je pritožnik ribaril, pa je prišel orožnik in ga pozval, naj izkaznico pokaže. Slučajno pa jo je bil mož ta dan pozabil doma in je moral za to plačati globo $25. # * * Se ni maral zameriti.— Neka gospa je povabila svojega znanca na obed, na nesrečo pa mu je predložila tako mastno svinjsko pečenko, kakršne mož žive ni maral. Ko se je tedaj gospa za hip odstranila iz sobe, je pograbil priliko in vrgel pečenko pod mizo, da bi jo požrl domači pes. Ampak pes jo je samo ovohaval m oblizoval, ne da bi kazal kakšno veselje do te jedi. Hipoma je gost začul korake gospodinje, ki se je vračala. In mu ni ostalo drugega, nego da je pečenko pobral s tali jo položil spet na krožnik i" jo pojedel na njeno prijazno siljenje. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (63) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (T-(><><><><>o<>ooockk>^ Drugo jutro so bisinski vojniki iznens deni, ko jim je Abdul Mournk zapovedal, da naj krenejo proti jugu, mesto, da bi šli proti severu, kakor prejšnji dan. In tako sc je dogodilo, da so tisto noč, rzan uahotapu v Ahmed Zekovo naselje, Abisinci korakali le dobrih par miij proč mimo pekovega paseija. Wei-p°r i«; s«d?i nanvf-stano sania! o svnfcodi in o ukradenih draguljih mesta Opar, ki jih je dobil, kakor je nam pokazala ta povest. Medtem, ko so Abisinci z Werperjem bili na potu, skoro istp noč je tudi Ahmed Zck dal povelje svojim nosačem in vojnikom, naj gredo v Opar po zlato. Zgodaj v jutru bi morali ac|iti do angleškega stana, kjer naj bi' bilo zakoiwpo zlato po Werperjevetn pripovedovanju. Zunaj, ;:adaj za Ahmed Zekovem šotorom pa je čepel Tarzan in dva gorilska samca. Tarzan je prisluškoval in samo čakal, kedaj se razidejo, da vstopi v šotor on sam. Naposled so se jeli Arabci razhajati in z njimi je odšel tudi Ahmed Zek, da pokadi še nekaj svaičič in šotor je ostal brez vsake straže. Komaj so. Arabi odnesli svoje pete, 2c je Tarzanov ostri no* preparal debelo platno šotora zadaj in vstopili. so Tjjr^an m ^orilskn samca-Tarzan je iskal in oglcdaval, kje bi naše.1 dragocene oparske dragulje, ki jih je til načel v mestu Opar in katere mu je bil ukradel zlokob-pi Werper. . Medtem sc je pa zgodilo, da se je starejši go-rilski samec T4gl.1t, ki vnu Tarzanova družba ni bi]a nič kaj po godu odstranil in ie šel nazaj k šotoru, kjer je vonjal žensko bitjo. Pred tem šotorom se je ravno rampvarjala 3lraia. Znotraj pa je leiala zvwana Ivana na postelji. Ta-glat se je neopazen prikradel v ozadje dotične-ga šotora in je pazil. Ogledaval je kedaj mu bo dana prilika, da vstopi in ukrade žensko ter jo odnese »ase v džungla . . POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "10-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju na« ročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMtiRIKANSKi SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vem pošiljam svoto $....................ca obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Imo Naslov ... Mesto 1000000000000000000000000 ooooooooc a, 29. oktoKra 1932 SMERIKANSRI StOVENEC r* r — 9tritt IH _____Kga Iz življenja in sveta« © ŽENITEV SINA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA GOBA SMEHA Prav posebej povemo, da ta zgodba ni nikakršna moderna pravljica ,in da je posneta po resnem znanstvenem poročilu — Prav zares vzbuja danes pozornost, če se ljudje smejejo Glasen in prisrčen smeh pač ne spada v tegobno razpoloženje sedanje gospodarske krize. Zato so tudi na Japonskem resnj in zamišljeni obrazi v veliki večini. Japonec se sploh ne zna glasno smejati. On se le smehlja in heheta sam zase. Pa so pred kratkim odkrili v bližini mesta Tokio vasico, ki je čez noč postala znana po vsej državi. Vaščani so se namreč smejali po ves dan in smejali tako glasno, da je postalo pozorno nanje celo oko postave. Ker je Japonska moderna in po evropskem načinu obvladana država, so se visoki oblastniki čudili, zakaj se vsa vas zvestih državljanov že nekaj tednov neprestano samo smeje, smeje, Čudno se je vsem zdelo zlastii zato, ker vaščani za smeh niso imeli niti najmanjšega razloga. Ker je, kakor smo že omenili, Japonska moderna država, je višja oblast poslala v vas posebno komisijo, ki naj bi preiskala neznane razloge za smeh. Komisija je prišla v vas, uradni gospodje so kazali resne obraze in začeli preiskovali čudoviti smeh. Tri dni niso dali nobenega glasu od sebe, četrti dan pa so klicali iz Tokia po telefonu predsednika komisija in hoteli od njega zvedeti poročilo. Predsednik je prišel na telefon in ko ga je uradnik v Tokiu pozval, naj poroča, se je predsednik začel tako glasno in Pvisrčno smejati v telefon, da je "fl uradnik v Tokiu prepričan, da ima opravka s čarovnijo. Hitro so poklicali .vso znorelo komisijo nazaj v Tokio, vas pa se je sme-jala naprej. Ker torej uradni oblasti ni uspelo, da bi prodrla v skrivnost smejoče se vasi, se je lotila za-devp akademija znanosti v Tokiu, Prodrlo je namreč prepričanje, da se vaščani čudovite vasi gotovo ne smejejo le zato, ker se jim tako dobro godi v današnjih težkih časih. Zato so Poslali univerzitetnega profe-Sorja Matssuro v vas in ga natrosili, naj skuša dognati, kaj Povzroča smeh vaščanov. Osem ^ni je bival profesor v vasi in je kil še vedno resen. Deveti dan Pa je pri obedu jedel jako do-kl'o in okusno salato iz gob. Te Sobe so bile v vasi najbolj pridobljena jed. Komaj je pospravi prve grižljaje salate, se je začel hehetati, kar gotovo ni 5ilo lepo in ni pristojalo tako resnemu znanstveniku še več Siilate, se je začel režati tako, da so celo kmetje, ki so ga poslušali, začeli zmajevati z glavami. Ko se je profesor končno nasmejal, pa se je spravil s svedrom znanosti nad ta smeh. Kmalu je ugotovil sledeče: V bližini vasi je na prav mnogih krajih rastla posebna vrsta gob, ki je vplivala zaužita na človekovo živčevje tako, da se je zdel človeku ves svet lepši in prijetnejši. Če je človek zaužil nekoliko večjo množino teh gob, se je moral smejati, in če je pojedel le tri gobe, se je moral smejati kar celih 24 ur. Profesor Matssura je objavil sedaj stvarno znanstveno razpravo o tej gobi smeha- Goba, ki jo zaužije človek, začne delovati že po nekaj minutah. Če pa zaužije človek prevelike množine, ga pa napadejo celo krči, ki kljub temu, da so krči smeha, niso več prijetni. Ameriška kemična industrija se je za to gobo že začela zanimati, kar za sedanje razmere, v katerih najbrž nobenemu Američanu ni mnogo do smeha, r,i nio čudnega. -o- NAPOVEDUJE SE CENEJŠE MLEKO Chicago, 111. — Med veli kipiš mlekarniškimi družbami in ined unijo razvaževalcev mleka se točasno vrše pogajanja, ki imajo za cilj znižanje cen mleku za dva centa pri kvartu, namreč od sedanjih 11 centov na 9 centov. Da bo pa to mogoče storiti, zahtevajo družbe od razvaževalcev, da pristanejo na znižanje plač za $10 na teden, in bi torej dobivali $35 namesto sedanje plače $45 na teden. V četrtek zvečer so imeli razvaževalci svoje toza-1 devno zborovanje, od katerega j bo odvisno znižanje cene mle-j ku. Družbe trdijo, da je znižanje cen neobhodno potrebno radi vedno bolj rastoče konkurence; nasprotno pa se razva-j ževalci ne kažejo posebno volj- j nim, da bi popustili od svojih visokih plač. V letu 1917 se jt mleko zadnjikrat prodajalo pc 9 centov za kvart in tedaj so dobivali razvaževalci tedenske plače $21. ——o- CERMAK IZPOLNIL OBLJUBO Chicago, 111. — Ko je bil župan Cermak na obisku v Evropi, ga je neki Roman Wies-bauer na Dunaju prosil, naj mu poišče očeta, ki živi nekje v Chicagi, ki pa se ni oglasil že od leta 1912. Cermak mu je obljubil svojo pomoč in pred pai dnevi ga je prosilec z Dunaja ponovno pismeno opomnil na njegovo obljubo. Cermak je oddal zadevo uradu za pogrešane osebe, ki je po štiridnevnem Prizor pred cerkvijo v Rambouillet, v kateri se je izvršila poroka Jean Lebrurta, sina francoskega predsednika z Bernar-dette Marin. jo doslej v manjšem obsegu rabili za optično električno varovanje bančnih, draguljarskih in podobnih prostorov. -o- NAGON ALI RAZUM? pogrebu blestela solza sočutja v očeh. Pokojnica je spadala k Neki poljedelec iz bližine fran- društvu SŽZ., Srca Jezusovega IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani ) coskega mesta Lillea je delal na svojem vrtu, ko so pričeli letati okoli njega štirje golobi pi-smonoše, od katerih jo eden in Materini zvez';. — Naj bo vsem unirlim lahka zemlja, naj počivajo v miru in večna luč jim naj sveti, dokler se enkrat lahko tekmoval z letali. O« premij en bo z dvema motorjema, ki imata vsak po 410 HP, Hitrost je nad 100 milj na uro. --o--- Samo cent in pol stane "Ana, Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko xaničnivo*t| m koristne)?.* » njem za ta cent in pol skušal vzbuditi njegovo pozor- !ne snidemo nad zvezdami. nost. Radovedno je poljedelec sledil temu golobu in je prišel ž njim do nekega ribnika. V ribniku je frfotal peti golob, ki je bil padel v vodo in se ni mogel VABILO NA IGRO Wankegan, IU. V nedeljo, dne 30. oktobra dvigniti iz nje. Kmet je ptico re- j bomo imeli v naši šolski dvora-šil iz njenega položaja in je kmalu nato videl, kako je vseh M. P. ni igro "Driftwood", katero vprizorijo Joyce Kilmer Play-pet ptic družno odletelo dalje. ers. To so poklicni igralci, ki -o--nastopajo po gledališčih po raz- SLADKOR IZ LESA V Heidelbergu je zvišala svoj kapital družba, ki se že več let bavi s poskusi za pridobivanje sladkorja ,in krmil, kvasa, al- nih mestih. Vsebina igre je vseskozi katoliškega značaja in jako podučljiva, zato naj iste nikar nobeden ne zamudi. Ves pisti dobiček gre za našo cer- iskanju res našel 731etnega Jo-sepha Wiesbauerja, po poklicu kontraktorja, ki živi na 1547 Clybourn Ave. Mož je obljubil, da bo takoj pisal sinu Romanu na Dunaj. -o- FAŠIZEM TUDI NA ANGLEŠKEM Kakcr poročajo, je Sir Oswald Mossely ustanovil na Angleškem fašistično stranko, katere zastava skoraj popolnoma sliči zastavi italijanskih fašistov. Mossley trdi, da je edino fašizem, ki more ozdraviti Anglijo bolnih pojavov, ki se čedalje bolj kažejo na britskem imperiju. -o- NEMČIJA MANJ PRIZADETA Po statističnih podatkih., katere so izdali v Berlinu na Nemškem ,se je znižala nemška produkcija v letu 1932 za 6 in pol odstotka. Na celem svetu je pa produkcija padla za najmanj 12 odstotkov. To pač dokazuje, da je svetovna kriza, ki je zadela vse industrijske države, najmanj prizadela Nemčijo. -o- TRETJE NAJVEČJE MESTO NA SVETU Z letošnjim 1. oktobrom je bilo glavnemu mestu Japonske, Tokiu, priključeno več predmestij. S tem činom se je prebivalstvo japonske pi-estolice zelo pomnožilo in šteje danes nad pet milijonov duš. Tako je postal Tokio tretje največje mesto na svetu. temu, da je bilo sidro težko nad dve toni. so ga srečno privlekli na krov. -o- IZKOPAVANJA NA NEMIJSKEM JEZERU Že delj časa odkopavajo na izušenem Nemijskem jezeru v Italiji dve cesarski ladji iz dobe zadnjih rimskih cesarjev. Ladji sta se takrat potopili in obležali na dnu jezera. Najprej so dvignili eno Izmed ladij, katera pa je bila precej izropana, ker so se potapljači že večkrat lotili dragocene ladje. Cesarske ladje so bile namreč razkošno opremljene in nemalo zlatih kipov in posod je bilo na njih. Prva ladja, ki so jo že dvignili, je pokrita s streho, tako da ji ne škuduje dež. Za drugo, ki leži še na dnu jezčra, pa grade sedaj odre, na katere jo bode dvignili. Prav tako je že napravljen 400 m dolg k ohola in drugih produktov izjkev. Zato ste vsi najvljudneje lesa. Ena njena tovarna je zdaj vabljeni, da pridete na to igro; zgrajena in' bo pričela v bliž- igrali bodo popoldne in zvečer. njih dneh s produkcijo na debelo. V prvi vrsti bo proizvajala j krmila iz tega sladkorja. 8 po-i sebnim procesom je družbi' uspelo spreminjati lesni sladkor j v kemično 6isto grozdni slad-1 kor, ki ga bo tudi proizvajala na debelo. Poročevalec. NENAVADEN RIBIŠKI PLEN Zanimivo "ribo" je ujela posadka belgijskega vlačilca "Andrei Jeanne" ob angleški obali. Ko so nedavno manevrirali z vlačilcem okoli angleške obale, se je v mrežo ujelo veliko sidro, katerega starost cenijo najmanj na 200 let. Kljub ladjo valjerji na oder. Druga ladja je ležala nekoliko globje in je bila pokrita z okamenelim blatom, ki jo je varovalo pred napadi prejš^ih potapljačev. Sedaj so zbili z ladje to oblogo, izpod katere se je pokazala lepo ohranjena ladja, kmalu bodo dela končana in zgodovinarji bodo mogli občudovati razkošje starih Rimljanov. -o- NEVERJETNO, A RESNIČNO Misijonski brat Rafael Ko-lenc, ki je na misij onih v Južn? Afriki, — tako poročajo iz Ljubljane, — je pisal Družbi sv. Petra Klaverja tako-le: "Nekaj bi vas rad prosil, namreč slovenskih pesmi z notami. Tukaj je namreč pater misijonar, po rodu Nemec, ki vodi petje in se dobro razume v glasbi. Pripomnil je, da je še v dijaških letih slišal slovenske pesmi, ki so se mu jako dopadle in jih ne more pozabiti. Teh slovenskih napevov bi sedaj rad naučil male zamorčke, da bi te pesmi peli pri službi božji. Besede umljive tukajšnjeir uijud-posevn! j stvu bo že sam sestavil,- -Naši namreč prav j dober posluh in zelo radi po-jo." -<— Mar ni za nas nekaj, kar mora vzbuditi ponos, da se Nemec tako navdušuje ravno za slovenske napove, ko je vendar toliko nemških in so mnoge tudi lepe. Komu bi to, da se bodo slovenski napevi peli med zamorci v Južni Afriki, ne vzbudilo ljubezni do naših pesmi? PODRUŽNICA ŠT. 1 S.Ž.Z. Sheboygan, Wis. Veselica, katero je priredila naša podružnica, se je prav dobro obnesla. Zato me sili dolžnost, da se javno zahvalim v imenu podružnice vsem, ki ste !se te naše veselice udeležili. —• Prav lepa hvala podružnici št. 17 iz West Allisa, ki so se v tako lepem številu udeležile naše zabave. Hvala lepa dekletom iz West Allisa, članicam podružnice št. 17, ki so nam prinesle vesel'ih slovenskih pesmi, katerih smo se jako razveselili, da SLOVENSKI INTELIGENCI V AMERIKI! Leonova družba v Ljubljani nam je poslala zanimivo zgodovinsko knjigo: "SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928", Prejeli smo 20 izvodov te knjige, ki je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje 776 strani, je obsežna po formatu in tehta blizu treh funtov. Ta knjiga se je prodajala vezana po $8.00, broširana po $5.00. Kakor smo poučeni, se je te knjige tiskalo le nekaj nad 700 izvodov, le bolj za slovensko inteligenco in ne toliko za splošen trg. Doma v starem kraju je menda izdaja že skoro pošla. Od teh 20 izvodov, ki jih je Leonova družba poslala nam v prodajo, se je doslej prodalo samo 1 izvod. — Ameriške Slovence je v tej knjigi imenitno opisal naš znani slovenski pisatelj Rev. Dr. Hugo Bren. Moj-stersko je opisal naše slovenske župnije in naselbine in drugo gibanje in življenje med nami. Že samo to ima veliko literarno vrednost za nas ameriške Slovence. Knjiga pa vsebuje 31 različnih poglavij, v katerih je obdelana zgodovinska plat Slovencev v omenjenem desetletju. Ta knjiga je velike vrednosti zlasti za inteligentnejše kroge. Ker bi pa Leonova družba to oder, po katerem bodo potegnili, zamorgki imajo NEVIDNI ZID ZOPER TIHOTAPCE Siemensove tovarne v Berlinu so zgi-adile aparat, ki deluje z ultrardečimi žarki in avtomatično sporoča stražnim postajam ob meji, da je tu in tu neki človek prestopil mejo. Zlastii v boju proti tihotapcem utegne imeti nova naprava velik pomen. Njen nedostatek je le v tem, da registrira prestop meje po vsakem večjem bitju, človeku, divjačini ali psu. V ostalem gre za pripravo, ki so nam je veselja srce poskakovalo. — Hvala lepa pa tudi dekle- knjigo rada razpečala in da ji tom naše podružnice, ki so tu-'ne bomo vračali teh 19 izvodi prav lepo zapele. Nismo pri- 'dov, nam je dovolila, da vrže-čakovale, da se bodo v tako 'mo teh 19 izvodov na. posebno kratkem času toliko in tako le- 'razprodajo, kar s tem izvršuje-po naučile. Da bi jih le še več-'mo. Ta knjiga, "SLOVENCI V krat videli na odru in jih le še DESETLETJU 1918-1928" se večkrat slišal:. Hvala lepa na-'dobi do 15. novembra za zniža-šim požrtvovalnim članicam, ki no ceno in sicer za samo so za to veselico toliko darova-j $1.75 s poštnino vred, le. Ne bom imenovala vsake po-'oziroma, dokler teh 19. izvo-sebej, ker se lahko zgodi, da bi dov ne bo razprodanih, kako ime izpustila in bi ne bi- j Apeliramo zlasti na naše slo-lo prav. Zato pa hvala vsem ' venske duhovnike in druge na-skupaj. Tudi jih moram pohva- še inteligente, naj sežejo po tej ■ liti, da so se prav lepo in prid- knjigi, da se razpeča vsaj zdaj, no sukale. — Hvala vsem sku- ko je Leonova družba dovolila, KRANJSKE KLOBASE Kdor si želi privoščiti prave, dobre kranjske klobase, naj se oglasi pri Mike Zoi-ko, 2227 i Berlin-Hamburg, katero bo pre-So. Irving Ave., Chicago, 111. vozil v dveh urah in pol. Vlak Tel. Canal 4690. bo vozil s tako hitrostjo, da bo paj. Theresa Zagožen, preds. TIRNI ZEPPELIN V Nemčiji so izdelali novi tip brzega vlaka in ga imenovali "Tirni Zeppelin". Le še motorje imajo vstavSti in meseca novembra bo vlak že nastopil poskusno vožnjo na progi BOZICil IZLET v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete praznike o svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste delgžni, samo pridružite se enemu naših izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna odplutja iz New Yorka. ALBERT BALL1N - -HAMBURG - - - - 10. DECEMBRA - 14. DECEMBRA Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja '2 Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si $ 159 zgodaj prostore. IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED Za nadaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta aH Hamburg-american line 177 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO DENARNE P0Š1UATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din .........;....................$ .1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din ..............................$ 8.35 1000 din ..........................$16.25 2500 din ............................$40.00 5000 din .............................$79.00 LIRE: 100 lir ................................$ 5.75 200 lir .........„....................$11.40 300 lir ...............................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ...........................,--$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................9 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati...........................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. john jerich 1849 West 22nd Street, Chicago, IU. IZSJL& JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "Tise Apostle of Chippewas" katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor ;povest . . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. da se razproda te izvode dale-ko pod ceno, kar knjiga njo stane. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. DR. ALLAN J. HRUBY Spec'j&'ist »a pljučne in srčne bolezni TeL Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No, Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 Went 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.j ob sobotah l do 4 poo- DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) F Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — . Posluje preko 32 let 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska Jela. — Inštaliramo kopalne, umi-tralne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL Kmečki punt . * AVGUST SENOA: " -Poslovenil Joža Glonar n ia ifi tt»»»¥»»mn»»»»»»»»»»»»»»»i»»ti»»»»»n»0|CO 1 million; of pounds'used by our government SUCH IS LIFE - 1849 Weft 22nd Street, Chicago, Ul, WttAT 1)0 YOU MEAN "WE' »euther we're ha vin'. Bill."