sa koristi de lav -lludaiv*. Delav-ga opravilni do i liar product rafo. ___ paper la da v o tad w lha inter««!® of tKa working claaa. Work-|fl Ara entitled to all (Kay produce. Kntrrad*« wood- ' a«« matter, l>«c. A. 1907, »t th« num uffl « at Cfcloajro III. uodn ibe ae< of Coagraa« of M.-oti ,'rtl iMtw Office: 587 bo. Centre Ave, 'Delavci vseh dežela, združite se « PAzirt! na 4t*vllko v oklepaju ki aa nahala pola a vašega naslova, prilepili. na«a ppodalallt j na ovitku. Ako ( (J f% ) )• etavilka .V^VJ/ teda| vam a prihodnfo Številko natega liata po lača naročnina. Prosimo ponovita |o tako). Ste v. (No.) 95. Chicago, 111., 6. )ull|a (July), 1909. Leto (VoL) IV. ♦ »♦♦♦MM' Od blizo in daleč ♦#o»eeeeeeeoooeeo Današnjo številko smo poslali im rojakom na ogled. Kdor misli naročiti na list, ali kdor Lfc prevzeti zastopništvo, naj to nemudoma naznani, da |tmo pri čem do smo. ,kor smo /..• enkrat preje re-|li, nameravamo izdajati "Prole-frrca" na osmih straneh za $1.50 i leto. "Proletaree" je edini list, kterega pišejo in oskrbujejo delavci delavce." Proletaree" se bori nevstraše-z& pravico proletarcev — slovanskih delavcev v Ameriki, ne flede, se li komu zameri, ^ošljite t h k i »j naročnino in bodi-njegov naročnik in so bori tel j. 'oročajte v list novosti o delil v Itasi koloniji in pridobite listu nope naročnike. V septembru mora priti list na straneh v hišo naših naroč- ;ov! Na delo, pro let are i! e e , i * — Verski "kšeft* prihaja počasi imeriSki republiki ob veljavo. Ljudje, ki se bavijo s ten' "kšef-10111" ali ki se ga uče, že ne verjamejo v njegovo dobičkonosnost. Pred kratkem niso posvetili v New Yorku več dijakov-aemenič-nikov pridigarjem, ker ne ver jane jo, da je vse gola resnica, kar je rav. pismu. Mnogo teh mladeničev verjame v osebnega satana, drugi zopet dvomijo o nadarjeno-itiBileamove oslice v jezikoslovju, tretji sopet ne verjamejo, da bi bili nekrščeni otroci pogubljeni. Ali naj kaj druzega pričakuje-ao od semeniščnikov. dokler profesorji ns semenišču za zgodovinsko teologijo ( profesor Foster) pišejo : Novi testament se ne more smatrati za drugo kot za okamnel preostanek krščanske vere." "Človek ni grešen angel j, temveč žival, ki se je razvila na višjo •topinjo." Čudeži so pribežališče neved-nežev." itd. itd. Ko se bo farška jeza nekoliko ohladila nad krivovercem v Chicago. potem bo pričel ples v manjših frestih v kraljestvu ostriženih. Začetek je že tu. Brzojavka poroča, da Je neki pistor v malem ohajskem gnezdu uničil" prof. Fosterja. Nas veseli. ko gledamo, kako se zastopniki vere koljejo meti seboj. l:pamo, da se ljudstvo iz tega ktj nauči. a • a — Wilwer, Ala., jo sodišče obtožilo Kempa in njegova dva si-lova radi sužnodržtva. Zvezni komisar .Tones v Mobile. Ala., je postavil vsakega pod $1000 poro-Stva. ker so prisilili dva zamorca, da so jim služili neprostovoljno. Pa pravijo, da je v Ameriki lužnost odpravljena. Kje? Na pspirju! e a * — Filipine! zahtevajo od Zdr. idrž. svobodo in neodvisnost. > Ali jim zamore dežela poklonit7! kaj takega, kar sama nima? » e a • — Kot ob propadu starega nm se bahajo ameriški kapitalisti. Neki klevlendski kapitalist, imenom Charles O. King je za tpo-^leko svoje hčere Kdne - p*f$asi toni M A Howard iz Yonki >rsa, N. Y., dal zgraditi luksuriozn« , cer kev, ktero je dal po poroki lakoj podreti. Cerkev je stala več t jgoča kov in dva dni po poroki jt» nI bilo več. "Navadna" božja H.isa je bila temu patentiranemu " kristjanu" prenizka za poroko j nje-Rove hčerke. Naobratno pa - na ti-»če delavskih otrok umrje • vsako lfto vsled spridenega ml*.ka in wska. s • a ( litarizeui." — "Vojna vojni". Seve so te zuamke zaplenili takoj. Tudi druge politične znamke krožijo v Franciji. Znamka republike z napisom ob robu i "Bog varuj Francijo". Nadalje krožijo znamke s podobo vojvode orleanskega in primir-niin napisom. odska je kar iz sebe. Poštna uprava se trudi, da bi zabranila te vrste znamk v poštnem obratu, dasi niso protizakonite) Slabo in kosmato vest imajo francoski kapitalisti, ki vladajo republiko, ker se jim tresejo hlače že pred protimilitaristlčnimi in rojalističniiui znamkami. a e ■ — Na Angleškem in v Italiji »daj protestirajo vsi dostojni ljudje proti obisku ruskega earja. V Italiji bodo delavci vprizorill splošno stavko, ako se ear predrzne stopiti na talijanska tla. * Naobratno pa pojdejo slovenski liberalni prvaki, ki so obogateli o žuljih in sragah slovenskega kmeta in delavea v Peterburg, ker to zahteva vseslovanski interes slovanskih pijavk, ki gubijo in dere-jo slovanske narode pod krinko vseslovanske vzajemnosti v podobi industrielnih podjetji in bančnih zavodov. Radi profita pojdejo klieat živijo ruskemu carju, kterega ruski narod sovraži iz dna duše. I)a so narodni prvaki zašli tako daleč, niso krivi samo Hribarji. Tavčarji, Šuatersiči in Kreki, ampak tudi tisti del slovenskega naroda, ki ne misli nič, "in ki se nasiti z vsako patriotično" frazd ki prihaja iz slovenskih prvaških ust, ki s smehljajem na obrazu v jarku gladu umira, če so ga slovenske prvaške pijavke odrle in obrale do kostij — tisti del slovenskega naroda, ki je ponižen pred kapitalističnimi pijavkami vseh narodov. a a a — Meddržavna obratna komisija Zdr. drž. poroča v poročilu št. 31, da je onesrečilo v mesecih januvarij. februvarij in marec 1909 v primeri z isto dobo prej-šnega leta 344 oseb več in, da je bilo 65 oseb manj vbitih. V imenovani dobi je izgubilo 663 oseb svoje življenje in 15,122 je bilo pa ranjenih. Ko)\fco lastnikov železnic, ki so radi profita zanemarili varstvene naprave in tako provzročiU nezgode, je pa bilo poslanih v ječo? Nobedep? Delavcf ali razumete zdaj, kako se vlada, vbija in skubi ljudi v današnji kapitalistični državi Mi upfemo, da razumete! ' a a m vrste pismenih —v Zarota japonskih poljskih delavcev na otočju Ha vaj, o kteri so 'govoričili pred tedni ameriški slrfdkorni trustjani v kapitalisti n(,'tn časopisju, se odkriva čim atjuška-carja. e s a — V Siciliji se je zopet tresla zemlja. Potres, ki je imel svoj delokrog v isti zoni, v kteri je v decembru minolega leta včinko- al pogubonosno, je provzročil ve-iko paniko med prebivalstvom. Privatne brzojavke iz Mesine >oročajo, da je bilo deset oseb ranjenih in ena pa vbita. s s Depeša is Carigrada poroča, da je vojno sodišče, ki preiskuje vzroke za nazadnjaško revolto z dne 13. aprila t. 1., odredilo, da se odstavljenega sultana Abdul iamida postavi pred višje sodišče. s e * —Ruska vlada je odredila, tla mora biti vojaštvo v Kavkazu pripravljeno za odhod v Teheran Perzijo. Potrebne ladije za ekspe-dieijo se zbirajo v Baku, ki bodo prevažale vojaštvo do Enzeli. Z eno besedo: Rusija se pripravlja. tla zaduši vstojo v Perziji. a s a — " Lokal-Anzeiger" poroča, da bo grof Zeppelin poskusil z zrakoplovno ladijo doseči severni tečaj. Predno bo pričela vožnja na severni tečaj, bo nalašč v ta namen zgrajena zrakoplovna ladi-ja preiskala severne kraje. Profesor Hergesell bo že drugo leto odpotoval na sever, da zvrši priprave za vožnjo na severni tečaj. a • a — Avstrijska vlada bo v jeseni zahtevala 270 milijonov kronic za mornarnico. Ta svota se ima rez deliti na pet let. Na programu so štiri oklopnjače, krizarke in pod morske torpedovke. Oboroževalna blaznost cvete tudi v Avstriji, kjer najbolj izurjen delavec zasluzi 5 kronic ($1.00) na tlan, kjer stane funt slanine 20 centov. To govori jas nt) kam plovemo! tem ko pusti velike lopove mirno in ntjuoteno vršiti svoj po—L Že pred 14 dnevi je prinašal dan ua dan izpiske o mestnem grattu, ki baje presegajo $23,000.-000. V ta graft, da je zapleten cel City Hall. Državni pravdnik Wayman je vslcd teh razkritij, ali bolje hote-čih razkritij poklical uretlnika in poročevalce Socialista h Grand Jury, naj povedo zločince in dokažejo svoje trditve. A. M. Simons in vse moštvo se je takoj odzvalo Waymanovem povabilu, a vsi so izjavili, da povedo posamezne osebe le tedaj, če se garantira stroga tajnost, ker le na ta način bo mogoče priti lopovom na sled. Wayinan je to obljubil a držal ni, pač pa je izdal tajnost raznim reporterjem, ki so takoj razbob-nali imena, tako, tla ho prizadeti ja lahko odnesli še pravočasno peta. Takt» se lovi velike zločince. Kadar delavec vzame košček kruha, ker je bil lačen, tedaj |H>šljejo za njim vso policijo na konjih in pe-šici, katlar pa veliki lopovi uganjajo vsevrste orgije in kradejo na nečuven način javno dobre, takrat se vedno alarmira, da imajo čas uteči. Temu se seveda ni čuditi, kajti stara stvar je, tla dokler ne pridejo na površje socijalisti v občinske zastope in druge javne službe, ni pričakovati kaj druzega. Republikanci, ki imajo sedanjo chicaško upravo v rokah, delajo vedno tako. da zedenejo zakoni le reveže, posedujoče se pa »čiti. Regeneracija Chicage je torej le v socijalizmu. SO DRUG FRED. D. WARREN, GL UREDNIK APPEAL TO REASON-A, OBSOJEN. ta govor ste dobili 6 mesecev ječe in 1.500 tolarjev glob|e." Sodr. Warreu je vložil priziv za nov proces. Utemeljitev za ničnosti tožbe pa se vrši v novembru na zveznem sodišču v St. Paulu, Kans. KAPITALISTI IN ZAKON. CHICAGO, MESTO DEGENE RACIJE Pretečeni teden je "Chicago — Gotove *namk vladi. Poštni uradi so zaprf žili proti-militariatične znamke napisom: 'Nobenega moža in g rošn za mi- _ Illinoiška deželna zbornica je sprejela v zadnjem zssedanju 220 zakonov. Kaj to pomenit Saro, ki bo vbila pravico. Daily Socialist" prinesel 3 dni zaporedoma velika razkritja o raznih protipostavnih podjetjih, kjer se prodajajo ne moteno razni strupi in omame. Nadalje je razkril preko 200 postaj za "gam-blanje" in vse polno razupitih hiš, ki st) bili pod protekeijo nekega George Williamsa, ki je ko-lektal denar, da bi premestili nekega kapitana woosti kakega zakona sicer odločajo gotova nadsodnišča. toda ta nadsodnišča je naredil kopitali-stični sistem, tisti sistem, na kterem bazira kapitalizem. Da me lažje razumete: novopečeni zakon pot rja ali zavrača nadsodnišče, toda za nadsodniškim pultom lahko setli ravno tisti kapitalist — ali pa njegov intimni prijatelj — kteri je prvi vzrojil proti takemu 'škodljivemu" zakonu. Ne smemo 'se toraj niti malo čudit, če na jetlnak način odklcnka omenjenim trem zakonom, ki so komaj prilezli iz zakonodovaške fnbrike v Springfieldu in kteri so prijazni delavskim interesom. Kapitalist, kteri sistematično leto za letom nadomešča v tvornicah moške moči s samotno cenenim ženskim delom, se mu bo po novem zakonu skrfenem ženskim delavniku skrčil /udi bog profit. Njemu ni mar, yo si uboge perice, ktere ieah drgnejo onesnaženo in smrdlijvo perilo lene bogataške svoiati po 14—16 ur ns dan, od-fflojeio roke magari do komolcev. samo da je božji profit nedotak-njep. Skrčenje ženskega dela na 10 ur pa pomeni izgubo, zato je ta zakon zanič — doL žnjim! "Nepotreben" je tudi zakon za varnejše mašine in zračnejŠe tvornice! Da bi se po mnenju kapitalistov krhal profit za take "malenkosti"? Mašine so dovolj vame — pravijo kapitalisti —; ako se kteri delavec pohabi ali ubije — si je pa sam kriv! (''emu pa vtika prste ali glavo med kolesa?Ml "Čistega" zraka je tudi dovolj vtvornicah; zlasti sedaj v vročini v kakšni "šapi" tik smrdečih chikaških kanalov in če so vsa okna zaprta!! Takt) je v kapitalističnem svetu. Vse drugače pa je, kadar postavodaja sklene kak zakon, ki tolče po delavskih organizacijah, omejuje štrajk ali na ta ali oni način drži delavca za vrat. Smejo li delavci prezret tak zakon, ali celo zagrozit se, da bodo zakon zrušili, ako kapitalisti skušajo operirat žnjim? Kaj pak! Delavci so takoj zakonolomci. anarhisti, in ječe se polnijo; ako pa ne zadostuje par sto policajev, zbohnajo kapitalisti še državno in zvezino vojaštvo, ktero uči delavce "spoštovat" zakone. Takt) je pa v proletarskem svetu ... Kaj naš še uči ta slučaj? ITčl nas, da delavci ne smemo pričakovat nikakršnih olajšav od posta-vodaje v današnji kapitalistični državi. Postavodaja danes lahko sklene tisoč zakonov v prid delavcev, toda prisilit pa ne more k&-' pitaliste, da bi >e RAVNALI po teh zakonih. Današnja postavodaja je kapitalistična mašina, ktero gonijo kakor sami hočejo. Postavodaja je kapitalistična iznajdba, iznajdba gospodupočih slojev, ktera služi kot orodje le v dosego njihovih namenov in ciljev. Vsled tega je postavodaja, kongres ali kteri si bodi zakonodajni zbor sa nas delavce tiralnica, šola švindl-na in voda na mlin, v kterem se melje nepopisna korupcija v kapitalističnem svetu. Za delavce in proletarske sloje sploh nima po-stavodja nobenega pomena in nobene koristi, pa čeprav pošlemo delavci tamkaj svoje resnične zastopnike! Kajti dokazano je jasno kot solnčni dan, da, naj postavo-dajalci skovajo še tako dobre zakone za delavce, anarhistični kapitalisti se ne zmenijo zanje, ali jih pa sproti pogazijo. Čemu so torej ljudstvu posta votla je? Čemu mestni, okrajni, državni in zvezini za-stopi? Čemu republika, v kteri ljudstvo samo po imenu vlada? Ali ni vse to samo zato tukaj, da se ljudstvo opaja, mami, drži v lepih sanjah? Bolje bi bilo, da imamo samo-izključno samo-diktator-je, samodržce, carje kteri bi ljudstvo drli, gazili in vihteli krvavi bič — in ljudstvo bi veliko prej spoznalo samega sebe, spoznalo zlobo na tronu, in vrglo bi to zlobo ob tla ter se samo vladalo. Tako pa mora proletarsko delavsko liudstvo preiti še čez mnogi 'kles' kapitalistične šole in prenesti mnogtoero batino. predno se nauči rabit svojo pamet — kar gotovo pride. M—k Op. ured.: V zadnjih odstavkih ima uredništvo glede delavskih zastopnikov v post a voda ji druge pojme. Delavski zastopniki bi že gledali na to. tla se zakon nad kapitalisti uresniči. Sedaj je to ne mogoče. IZ STRANKE Dne 18. julja priredi socijaii-stična stranka iz Cook Countija izlet v So. Haven, Mich. Vožnja bo na parniku in se l>o plačalo $1 otl osebe za semintje. Za odrašče-ne otroke se plača polovico vo/ nje. Naši stwlrugi dobe lahko ti-ckete pri Frank Podli|>cu. taj. soe. kluba. 202 N. Curtis St., Chicago. Ste že obnovili nsročnino "Pro-letarcs"? — Če jo Se niste, storite to tskoj, da se Vam ne ustavi lista. t t PROLKTARKC UST ZA 1MTKUIZ DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Uurtmik ia i*U)«t«IJ:. Ji|Otlovintka detattka liskovaa drsita v Chicago. III. Narotetea! Z« A m ari co $1S0 m c«1o Isto. 7Sc ss pol l*U. Ž«Ev > u po »2 m celo Isto, $1 M pol 1st*. __1 Pri ipromtmki biraliU* j«'H sledile druge, solnca, včasih pa ne. In če človek Člani S. N. P. J., če že želite predobro sodi, se navadno vedno ( biti v več Jednotah, pojdite v ti-vara. Boljše je, da vidi Človek ste, od kterih morete kdaj kaj pri-pred seboj le senčnate strani;: Čakovati. Nc hodite pa v Jednote, pripravljen mora biti le za slabe kterih ni rodila potreba, pač pa _ a kar je solučnega, — dobre- zavist, dobičkaželjnost posamezni- ga, je itak vedno dobro došlo in kov, častihlepnost in true. To so sicer vedno tem bolj, čim manj slabi fumdamenti — in v taki človek pričakuje. I zgradbi ne privoščimo nobenemu Ljudje, kteri ustanavljajo nove Članu S. N. P. J. stanovanja. Jednote, ne vklijo senc, ampak le. . II solnce. * Če ne napredujejo tako, kot bi morali napredovati, se pa tolažijo: nič ne stri—ni nas veliko, a smo složni in razumemo se. Sloga je res lepa stvar, ampak uprašanje je, do kdaj trpi. Dokler gre vae po sreči, je še precej lahko ohraniti slogo. Ko pa pridejo prva varan j a v računih, bodočno-ati, je pa tudi s slogo pri kraju. Statistično umre v Zedinjenih državah vsako leto 16.5 ljudij, računano od tisoča. V nekaj nad 60 letih torej umre ves tisoč ljudij. Če vzamemo, da so ti ljudje prišli takoj z 18. letom kot obično starostjo, s ktero se navadno vzprejema ljudij, potem bi bil vsak član povprečno 42 let pri Jednoti. Če vzamemo, da so Jednote ustanovljene na podlagi, kot je S. N. P. J., potem uplača vsak član v svojem žviljenju $525.—. Dokazano je, da porabi povprečno od tega denarja i,e pri življenju 60 odstotkov, torej $315.—. Preostane za zavarovalnino le še $210.—, kar ni dosti, Če pomislimo, da prejme vsak $575.— s pogrebom vred. Ne smemo pa misliti da velja za naše ljudi ta statistika. Čitajte uzroke smrti pri slovenskih Jednotah in videli bodete, da se jih skoro polovico ponesreči. To ni nič čudnega, če se pomisli, da dela večina po rudnikih, premo-gokopih ali sploh po nevarnih krajih, kjer je v nevarnosti vsak čas. Te okoliščine upoštevajo sko-ro vse angleške Jednote in tacih navadno niti ne vzprejemajo za člane. Če pa jih. morajo pa plačevati še posebne prispevke — navadno 50 ct. več od vsacega tisoča zavarovalnine. Ravnorazlika med uplačili in izplačili je pri Jednotah zelo velikega pomena. Ta razlika se mora pokriti s posebnimi prispevki, če ni od prejšnjih uplačil ostalo dovolj. Vtem slučaju pa igra število članov veliko ulogo. Ni namreč vsejedno, ali plača recimo tisoč dolarjev petsto članov, ali jih pa plača nad štiri tisoč. Pri Jednotah s petsto člani mora plačati vsak član po dva dolarja prispevka. medtem ko je pri S. N. P. J. tisočak, skupaj če plača vsak le po 20 centov. Članstvo pri Jednotah ni obvezno. Odstopi se lahko, kadar se hoče, ne da bi bilo mogoče iztirjati ali prisiliti, da ostane kdo član ali da uplača, kar pride nanj. Pri mladih in majhnih Jednotah je treba to vedno in vedno upoštevati. .Teden sam slučaj — pa zadostuje, da puste take Jednote tisti kteri postanejo še lahko člani drugih Jednot. V tem slučaju pridejo na stare člane take naklade, da jih je težko nplačati. A ne preostaja jim dmzega. če hočejo tudi sami prejeti nekaj, morajo plačati. Drugam ne morejo prestopiti, ker so prestari, pustiti jim pa zopet ne kaže. V ZAČETKU DRUGE POLOVICE ČETRTEGA LETNIKA S pričujočo številko Proletarca smo v drugi polovici četrtega letnika. Tri leta in pol je od tega, kar so ameriški Slovenci dobili svoj delavski list, ki je pisan, urejevan in oskrbovan po delavcih za delavce. Od tega časa datira tudi zgodovina delavskega časopisja v Ameriki. Slovenski narod v Ameriki je imel pač že preje razne časopise, toda ne enega, ki bi stal na stališču razredne zavednosti in razrednega boja, ktera prva pogoja sta za razumevanje .sedanjega gospodarskega sistema, ki vo kapitalizem dobro prosperiral, prosperirali bomo tudi mi z biznissom. Računa se namreč vedno na milost kapilalistov, na njih odvisnost. Nikdar se napr. ne reče: Če bodo delavci izvolili svoje kandidate, bo dobro zanjih; na te se ne računa; računa se le na gospodarje dela, in ne na tiste, ki delo opravljajo. To je kapitalistična morala, ktera izigrava delavca izven kroga pomembnosti v komuni. Cela zadeva je podobna staro-veškim ženitbam, ko je ženin apeliral za nevesto pri očetu in materi in ne pri nevesti, ktera pravzaprav je bila subjekt Ženitbi. Istotako je s kapitalističnim časopisjem. Delavec, to je tisti, ki realno vstvarja vse — ni nič; glava vsemu je tisti, ki je štel denar, ne glede kako zabit človek ga je štel, in ne upraša se, od kod da ga ima. Tako je uredila kapitalistična doba svojo moralo. Delavske morale ni; izvzemši zakone, ki so refleksi te kapitalistične morale. Ta morala se i I ust ru je pa najjasneje v vsakdanjih časnikarskih notieah in poročilih, kjer se često čita, da je delavec, ki je vzel nekaj stvari, vredno 25c., da se je odtešcal, dobil 5 let in še več zapora, med tem ko je bančni direktor, ki je osleparil na tisoče revnih delavcev, dobil le malenkostno kazen, ki mu je bila pa še ta po kratki dobi odpuščena. Teh primer bi našteli lahko na tisoče in tisoče, toda je ne potrebno, ker ena sama zadostuje, da se osvetli morala sedanje kapitalistične družbe. Mi smo to omenili mimogrede, da smo pokazali, kakšno strujo zastopajo drugi slovenski listi v Ameriki, ki so odvisni poleg svo jega hiznissa od kapitalizma. Odkrito in neovirano o sedanjem položaju in o bodoči družbi zamore torej pisati le en popolnoma neodvisen časnik kot je "Pro-let arec", kterega urejujejo in .iz dajajo delavci. Pred leti nazaj bi to nalogo vršil lahko drugi list, kterega sedaj zavedni amer. slovenski delavci prezirajo, da se njega lastnik ni začel oprijemati podpornih Jednot. ktere je hotel imeti za nekake sinekure. da hi živel brez dela in pohajkoval. To I oprijemljenje pa ga je napravilo i odvisnega, mehkužnega, da je začel sumičiti in hiti boj proti zdra vemu elementu, ki je imel pred seboj vedno pravično stvar, a ga on ni razumel sli ni hotel razumeti. Zato pa tak list ne more biti svobodomiseln, če njegov gospodar i4če sineknr, če se mu pa vse-skupaj ponesreči, pa napada. To je istotako stališče, kakor stališče narodnih kapitalistov, ki zahtevajo od "narodnih" delaveev, naj se žrtvujejo in delajo po ceni zato, ker so ravno tam doma kot oni. Slabo je naprimir tudi. če je komu živeti le ob dohodkih lista, ki je tednik ali mesečnik v narodu, kot je naš; kajti izdajanje lista stane denar, in vsak mora na to gledati* da dobi čim več iz lista, da mu je mogoče živeti. Treba je skrbeti za cirkulacijo naročnikov; stem je pa zvezana velika težkoča, če lastnik ne ustreže masi. Ustreči masi, se pa reče: biti konservativen, ne napreden. Tak časnikar pa mora ustrezati masi, če hoče, da se drži. Tako pride narobe, da masa vzgaja, mesto časnika. Naloga časnikarstva pa ni ta. Vsak neodvisen in zaveden časnikar mora vzgajati narod v kulturnem zmislu in ne biti le register mimoidoče vsakdajnosti. Če se ne zgodi prvo, hodi navadno masa in časnik v temi življenja z vsak- dajiuistjo in |>otem *e pač ni ču* diti. Če se delavci ne zavedajo svojega razreda, ter svojih gospodarskih in političnih pravic. Zatopridemo zopet na prejšno izvajanje, da to storiti in vršiti zamore le časnik, ki je ne odvisen od eksistence posameznikov in ki je urejevan od delavcev samih za delavce. Ta list je zopet le "Proletaree", ki ima edini te prednosti med slovenskimi časopisi v Ameriki. Ljudem pri " Proletarian " se ni treba bati, da bi se komu zamerili; tu ni nobenega ekstra bossa ki hi komu ukazoval. Uredniki so delavci in urejujejo list poleg svojega dela, za kterega ne zahtevajo nobene plače. Ker se žive od dela svojih rok, so torej lahko popolnoma neodvisni in pišejo lahko neodvisno, n« glede, kdo je zspopsden in prizadet. Zato bo "Proletarca" geslo tudi v bodoče: vzgajati slovenske delavce in male obrtnike v razrednem boju, da bodo spoznali seda nji krivični družabni red in da se bodo pridružil r mednarodni delavski — s oc. stranki, ki vodi boj za odpravo teh krivic in nadome stitev pravice za vesoljno človeštvo. Delavci! Greste z nami v ta boj t Če mislite, da je sedanja družba krivična napram delavcem in produktivnim slojem sploh, tedaj pristopite v nase vrste; naročite se na "Proletarca" in ga podpirajte. Če pa mislite, da je sedanji družabni red dober in pravičen, in da nimate nič ugovarjati proti temu. — naroČite druge liste in živite v domišliji, da ste kapita listi. — POLITIKA. Pod tem naslovom pišejo "Naši Zapiski" v oČigled politične situacije s strani liberalne stranke na Kranjskem sledeče: "V našem domačem političnem življenju se sicer od zadnjega poročila v ti rubriki ni porodila nobena nova ideja, vredna, da se prenese iz vsakdanje pozabnosti in zabeleži; pač pa smo doživeli par pojavov, ki jih je brezpogojno treba pribiti malo višje. Slučaj dr. W. Šmida in pogodba kranjskih liberalcev z Nemci. Mladi deželni odbor kranjski je odpovedal dr. W. &midu službo kustosa v deželnem muzeju v Ljubljani. To pravico ima gotovo. Dobro. Ampak zakaj je odpovedal? Ker je 1>il dr. Šmid duhovnik, ki je zapustil ta poklic, prestopil k protestantizmu in se oženil. Za takega človeka nima krajnska dežela denarja, da bi mu ga plačevala. pa če bi bil še tako izboren strokovnjak v službi, katero opravlja. In to je brezobraznost! Kdor hoče sedaj v deželno službo priti, mora najprej pokazati svojo vero; dosti je tudi. da jo hliniš. A znanje? I Pribijamo torej tu intoleranco klerikalcev. O svoji strpnosti bodo pa še vedno deklamiral, kadar jim bo prav hodila na njih političnih potih. Pribijamo pa tudi obnašanje liberalcev. To je skoro še ostudnej-še, nego je bilo klerikalno. Svobodomiselnost imajo v programu, na jeziku in v svojih žurnalih. Imajo zšse celo osnovne zakone avstrijske. Ali nečuveno, cinično je, da se liberalec postavi na stališče: za dr. Šmida ni prostora in življenja v službi kranjske dežele, Rer je ta katoliška, on je pa oženjen protestant, bivši katoliški redovnik ! Cinično je, če se opravičuje liberalec: Če bi naša stranka nastopala svobodomiselno v tem slučaju, bi klerikalci to izkoristili v politični agitaciji med ljudstvom, češ, liberalna stranka je brez-verska! Jalova stranka, ko je svobodomiselnost je še slabša, nego klerikalna toleranca! Kajti da nc iščemo tolerance pri klerikalcih, se lahko t*rj&tom splošno znane in fjene. L** nekaj delavcev je tako srečnih, da so ostali na fe prostorih, pri strojih ali pa vih. znižali pa so jim plačo, rodje so jih pa gonili in izko-nli do skrajnosti. Se slabše I bilo za tiste, ktere so kljub nrej pridnosti posadili na ce-Kdor je imel kaj denarja, je [onkraj velike luže čakat, iih časov, večina pa se jih je sla iz mesta v mesta in prelit x beračenjem. Kdor pa se iveličal večnega stradanja in rfovitva, je pa vzel v roke torm in si končal tvoje bed-ivljenje. Koliko pa bomo deta dobičku in kaj pomeni za to, če se povrnijo normalni it če "zarona" mašinerija s in parom ? Za nas to pome-i bomo morali spet napenjati * in kriviti hrbet, sploh celo delavno moč prodati pod ce-trad naših srag dobiček, bo il v iepe gospodov kapitali-ki so brei dna. Za nas pome-i, da bo spet na tisoče naših olnih bratov ubitih v tovar-rudo- in premogokopih, ki so Tsacih, ali pa pomanjkljivih venih naprav. Mrtvi bodo listne krivde, edino zato, ker fftli, hočeš nočeš, pomagati i zlatega teleta. Meščanski ki so v službi kapitala, pa o »reč«h kolikor le možno i ili pa poročajo tako, kot i bili le delavci vsega krivi, iilnčaj tak, da se pripeti ka-ofa in nbije kakih sto delavna enkrat, potem prinetejo nekaka poročila, ki so pa ta-pskedrana in zavita, da ne-ifenten delavec sploh ne mo-Bijti in zapopasti odkod iz-Tie zlo. ik delavec, ki misli s svojo mi bo rad pritrdil, da so , ktere zahteva kapitalizem, i leto od slovenskih delav-l^romne. Za slučaje je treba »iti samo pri naših podpor-bmštvih. Toliko je teh kapi-feih nmorov, da so tisti na-Jni kravali v Ptuju in Ljubiti tem prava otročija. Ve-pi je sedaj treba, da bi do l kravalov in pobojev nikdar fišlo, če bi ne bili Nemci v I in Slovenci v Ljubljani tlrugeTim ne ljnvali v obraz > metali drug za drugim ka-«. .ves ta nacijonalen "šport" » je na Kranjskem popisalo 1'ko popirja in ohladilo toli->zikov, da je joj. Če niso te i komedije, potem so vse po-' ®e gimnazije. I to uprizarjajo le delaniči, ut>d ns ta način slepe in blato je pa treba, da se delavci Jo skupaj v svojo falango in ! puste voditi od narodnih in hecarjev. lavec — z delavci! dava. bort srbskih soc i j alii to v v | - Belgradu, Rdečem podamo iz zbora na-rbikih sodrugov del govora, 1 je imel sodr. Eh*. Renner, ki j«l med drugim: ^ ie pri nas v Avstriji govori k*ialni politiki, se ne more i i merilom navadne evrop-^looialne politike. Mi smo na-rientaloi in tudi naša ekspan-politika ima bolj orientalen ji* Za kolonizacijo je več me-ktitrija nima v prvi vrsti ka-M predvsem ima orožje, ofi-fa birokrate. V ttarejših ča-I Avstrija pospeševala ljevalno kolonizacijo; naseljevala je kmete iz Nemčije, tudi iz Srbije na Hrvatskem, Ogrskem, Češkem in Oališkeui. Absolutnemu vladarju zadostuje, če ima več zemlje, več davkov, več vojakov; tako je bila nemška koloniaacija na Poljskem drugačna. Nekdaj so bili vsi kapitalistični Nemei nasprotni okupaciji, ki ni bila ekonomično, tem več dinastično dejanje. Šele pozneje se je pridružilo kapitalistično izkoriščanje, ki se ima poostriti z ogrsko agrarno banko. Aneksija se mora smatrati kot dejanje ekspanzivne politike velesile in militarizma. Kakor smo protestirali proti okupaciji in proti aneksiji, smo z vso enerŽijo nastopili proti odiranju boseuskih1 kmetov ter ne bomo mirovali, dokler ne postane bosenski tlačan svoboden kmetovalec. Narodno vprašanje za nas ni vprašanje vladanja višjih razredov, temveč vprašanje živega naroda. Mi hočemo biti svobodni in privoščimo sosedu enako svobodo. V tem se v Avstriji strinjamo sodrugi vseh narodnosti. Kar pravim, seveda, nasprotuje splošnim pojmom o nemškem narodu, ki je po vsem svetu razvpit, da je gospodovalen narod. Toda ne pozabimo, da je na milione nemškega delavskega ljudstva od prvega začetka vedno in strastno protestiralo proti bismar-kovski politiki. In to ne nasprotuje zgodovini nemškega naroda. Ali je bil Nemec v času Herderja in Goetheja šovinist? TTerder je bil tisti, ki je vaše lepe srbske narodne pesmi prekladal v nemščino; RAnke je z ljubeznijo zoiral dokumente vaše revolucije; Goethe je povdarjal svoje simpatije za srbski narod. Naš Engels je dejal: Nemška socialna demokracija je ponosna, da ni le nadsledniea Marksa in Laaalla, ampak tudi na-slednica Kanta, Goetheja in Fich-teja. Sodrug Popovič je dejal, da potomci starih srbskih junakov niso enaki svojim dedom. Slavna srbska revolucija mi ni nič manj kakor velika franeoska. Tukaj je kmet zapustil plug, da reši deželo tirana. Danes vodi srbski proletariat boj proti novi tiraniji kapitala in vi lahko pravite, da ste dediči črnega Jurja in prvih srbskih junakov. V ideji svobode bomo solidarni. Mi ne vidimo mej. ki jih je napravila ljubosumnost vlad in dinastij. Le narod vidimo, ki hoče pridobiti bodočnost in ji more pridobiti le v skupni vstaji proleta-riata. da sezidamo na razvalinah stare Evroje novo Evropo svobode. Nobena velika in nobena mala dinastija, nobena buržoazija noče kaj dmzega, ,kakor izkoriščati. V proletariat!! v Londonu, Parizu, Peterburgu pa imate ivoje brate. Noben konznl vas tnkaj ne pozdravlja. toda mi. ki zastopamo delavsko ljudstvo, lahko govorimo v imenu Evrope ter pravimo: Ne panslavitem, ne pangermanizem, temveč pansocializcm! Viharno odobravanje je sledilo temu govoru. Potem je sodrug Lapčevič povabil poslanca in člana delegacij sodrnga Nemca, da govori. mM»MIM#»MtMMMIM 1 ► Stran Kp, + I OSO S NAMEN SLOV SOC. ORGANIZACIJE V AMERIKI. 1. Namen slov. soc. organizacije v Ameriki je, politično organizirati slovenske delavce in jih privesti v tabor skupne, mednarodne soci-jalistične stranke, ki ima program za vse v Ameriki živeče delavce ne glede vere ali narodnosti — na podlagi razrednih delavskih interesov ; 2. ima namen širiti delavsko časopisje, prirejati javna predava-nja, javne shode in nkrbeti sploh za tako agitacijo, ki je najuspeš-neja v dosego gori nameravanih ciljev; 3. poskrbeti želi, da se rojaki navajajo k temu, da postanejo državljani in tako pravomočni v političnem in gospodarskem življenju v tej deželi; 4. pomagati želi »v vseh slučajih svojim članom če potrebujejo nasvetov in drngačne pomoči, če to razmere dopuščajo. To so glavne točke v nalogi slov. soc. organizacije v Ameriki napram slov. delavcem. Tovariši — delavci 1 Pomagajte vršiti te naloge! Z bratskim pozdravom Ivan Petrič, tajnik. DE2ELNOZBOR8KE VOLITVE V TRSTli. . Po "Delavskem Listu" potna-menamo, da so se volitve v IV. volilnem razredu v Trstu in okolici izšle tako, da bodo imeli socijali-sti odslej 10 zastopnikov v mestnem svetu. V ožjo volitev prideta v III. volilnem razredu še sod ruga Pittoni in Paulič z ital, nacijonalcem. Vsi dosedaj izvoljeni socijalisti so prodrli v ožjih volitvah dne 16. junija proti ital. nacionalcein. fz-volnjeni so bili: Silvij.Spaz.zal, v I. volilnem okraju z 68;*» glasovi proti Dr. A. Cosulieh ital. nac. z 588 glasovi; Viktor Perez v III. volilnem okraju z 1084 glasovi proti Ivanu Baldiniju ital. nac. z 773 glasovi; Frank Blasziza, Ivan Calligariss, Dr. Gilbert ^Senigag-lia, Anton Sinunoneta in sicer prvi z 2289, drugi z 2288, tretji z 221 in četrti z 2290 proti ital. nac. v V, volilnem okraju; v VI. volilnem okraju so bili izvoljeni: Ril-dolf Černiutz z 2645, Stefan Paulič z 2649, Dr. E. Pancher z 2659 in V. Pittorn / 2670 glasoVi. Kakor kaže ta izid, bo italjan-skim liberalcem v Trstu kmalu odklenkalo,—na vrsto pridejo potem slovenski liberalci, kajti socijalisti dobivajo v Trstu Čedalje več tal. Slovenski nacionalci (liberalci) so dobili 4 mandate in to namreč v IV. volilnem razredu. OD ZVEZD. — *4Fajn fant je!" To pomeni večkrat v slovenskem jeziku: Pre-neumen je, da bi bil lopov in malopridne!. • • * Socijalizem, ali bolje: 44ta velikanski socialni problem med Slovenci v Ameriki bo rešen.". Kako? — Uprašajte dvoje "figur", ki bodo izdajali "Agrikultur". • • a 4 4 Glas potepencev" je Glasilo tistih rojakov, ki so bili vrženi iz S. N. P. J. ali pa če jo morajo radi napadanja zapustiti. Pote- penci h potepencem. . . • • * Brce za potepence pridejo tudi iz Pennsvlvanije. Dobili so jih od S. D. P. Z. stem da ne morajo imeti tak niČvreeden list za svoje glasilo. Brce prihajajo torej od vseh vetrov, ampak večje — generalne brce šele pridejo!. . . le potrpljenje. • • t — Kteri tajni vzrok je kriv, da Svobodaši včasih deloma dosežejo kak navidezen vspeh? Odgovor: Svobodaši razumejo skrbno prikrivati svojo neumnost in zabitost pred tistimi ljudmi, kterih nikdar pamet ne sreča v življenju. Za to jih taki ljudje tudi smatrajo za učenjake. • • a "Agrikultur", to je nova jezikovna spaka, ktero so iznašli pri potepencih za ime in naslov kmečkemu listu, kterega bedo baje izdajali možje, ki so že toliko storili za "drage" rojake. Hm, "Agrikultur" da; ampak lepše bi se glasilo "Konda-Mayer kultur" — "figur". • • a "Agrikultur" pa ne bo samo Konda-Mayer "figur", on bo tudi "ta velikanski socialni problem rešil, ne da bi blo treba premoženje in imetje deliti, kakor to gotovi oberocijalistični, osli trdijo in zahtevajo"... Tako lastnost bo imel "Agrikultur", ki je Konda-Mayer jev "figur". Vsa stvar je čisto resna in naravna, kajti kdor klati o obersocijalistih in o delenju premoženja, ta se je že obsodil, da ni za druzega, nego za "agrikultur". Naši zastopniki. La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. Rock Springs, Wyo.: Louis Pire. St. Louis, Mo. i Vincent Cain-kaf. Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Chicago, 111.: Mike Kulovec. MATH. VERTAOlO, Box 107, Rockland, Mich, za Rockland Id okolico. Jakob Dolenc, Box 3, Willoek, Pa. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Kdpr želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice. Delavci — tovariši! Zavedajte •e, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo delavci ZA DELAVCE! Pridobite mu torej novih naročnikov, da bo čimprej sedel izhajati na 8 straneh. Na delo torej I Direktorij "Jugosl. del. tisk. družbe" ima lvojo sejo dne 2. ju-lja ob 8 uri sveder v navadnih prostorih. * t. Izguba teže. Kdor naglo izgublja težo, ne sme zanemariti tega resnega znaka, ki kaze, da telo ali ne dobiva dovolj hrane ali pa sicer ni sposobno prebavljati uživane hrane. Hitra pomoč je potrebna, ker zanemarjanje dostikrat pomenja smrt. Če se ti posreči, pripraviti telo do tega, da bo sprejemalo in prebavljalo toliko tečne hrane, kolikor je treba za vzdržanje njegove teže in moči, si že zmagal. Najboljše zdravilo v tem ozirn je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Uživaj ga bržko zapaziš, da se utrudiš ob najmanjšem naporu, da ti jed ne diši, da te spanje ne poživlja. Podeli ti zdravo slast, popolno prebavo, čisto kri, telesno in kazati vaem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz adino sredstvo, • kterim zdravim vspeino. Za narspetao zdravljenja ni treba plačati—la za vspeino. Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljučna, na jltrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajna moftka bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tiviene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zaatmplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — ZaatruplJenJ« in vse drage koine bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok m druge bolezni. Praiiče in svetuje zastonj. DR. ZIN8, 41 SO. CLARK 8T„ CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — Izdelovatelj — sodoviet, mineralne vode in raznih necpojnth pijač. •1-84 Flak 9«. Tel. Caaal 1405 DR. F. J. PATERA Ordlnuje: na sevrozap. voglu Ashland in Milwaukee Ava. Atlaški apia*lAJtCbn Sinclair Z avtorjevim dovoljenjem pfevaja I vil Kake r, . JUNGLE tf (Copyright, 1905, 1906, by Upt >n Sinclair.) (Nadaljevanje ) "Pojdi, pojdi!" ga zavrne Marija in ga nalahko sune. "Kaj blebete*y Ne dam Ti denarja, pa Ti ga ne dam/' je pristavila, ko fa je spremila do vrat, "ker bi ga brž zapil. iu si potom kaj hudega učinil. Tu imaš Četrt dolarja, in glej, da hi* spraviš. Res bodo veseli, da Te spet imajo. Ne boi imel časa, da bi ae sramoval. Pa •rečno!'' Jurgi« je zapustil hišo in odkorakal po ulici, zatopljen v trnke misli. Sklenil je, da najprej poskusi dobiti delo, in porabil je ostali dan v to, da je hodil okrog tovarn in skladišč, a brez uspeha, .Ko •e je stemnilo, se je odpravil proti domu. Medpotoma je vstopil v gostilno in potrosil ves denar, ki mu ga je dala Marija. Ko je spet prišel ven, je postal drugega mnenja. Noč je bila krasna, in lahko t>i spal zunaj na prostem in zjutraj na vse zgodaj odšel za delom. Potoval j« dalje. Ko se je ogledal, je sposnal, da se nahaja na tisti cesti kakor prejšno noč. Šel je ravnotatn mimo. kjer je poslušal politični govor. Nocoj pa se ni zažigal umčtelen ogenj in ni svirala godba; toda zunaj je naznanjal lepak, da se vrši shod.. Skozi vrata je že vrela množica ljudi j. Brž se je odločil Jurgis, da vstopi, ker se mu je zdela dobrodošla prilika, da kaj iztuhta in prevdari, kaj mu je storiti. Vstopnic ni nikdo zahteval. Moral je torej biti prost vstop. In Jurgi« je vstopil. Topot dvorana ni bila okrašena, a podi j je bil še poln in skoro vsi prostori zasedeni. Vsedel se je najbolj zadaj in kmalu pozabil vse okrog sebe. Bo-11 Klzbieta mislila, da je le zato prišel, da bi zastonj jedel in nič delal? Ali mu bo hotela verjeti, da se pošteno trudi dobiti delo in prispevati svoj delež T Ali ae bo proti njemu vedla dostojno, ali pa se bo morda ž njim spet, kakor prej vedno, pričkalaf O, ko bi le mogel dobiti delo, četudi uajslabšc. predno bi ji stopil pred oči! Ko bi le,najzadnft delodajalec hotel z njim vsaj poskusiti! Jurgis se je nenadoma zbudil iz svojih premišljevanj. Množica je govornika, ko se je prikazal, iskreno pozdravila. Vstali so moški in ženske, mahali z žepnimi robci, klicali in vriskali. Govornik je ravnokar dospel. Jurgis si je mislil, kako brez uma se ljudje pač vedejo. Česa pričakujejo od tega človeka? Kaj imajo ti ljudje opraviti a izidom volitev, kaj z vlado dežele? Saj je Jurgis svoje* čtsno vendar pogledal za kulise, in ve sedaj, kako se dela politika 11» javno mneuje! Poten* je začel spet premišljevati o sebi. a imel je sedaj računati z eno zapreko več. Bil je ujet! Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička, in po shodu bi bilo zanj že prepozno, da bi šel domov. In tako bo moral spet prenočevati na prostem. Morda je zinj še boljše, da pride domov zjutraj. Na vsak načiul Otroci bodo v Šoli, in z Elzbieto se bo lahko mirno razgovorih Saj je bila vadno razumna ženska, in sedaj se je on resnično hotel poboljšati in kreniti na pravo pot. On bo že skusil Elzbieto o tem prepričati, in razuntega bo Marija rekla zanj dobro besedo, — in Marija vendar pošilja denar za življenje! Ce bi pa Elzbieta le začela kaj razsajati in zmerjati, no, potem ji pa tudi on ne bo ostal dolžan odgovora. ter ji bo svoje mnenje naravnost povedal! Jurgis je vse to temeljito prevdaril, in ko je že sedel eno ali d?e uri v dvorani, je premislil še enkrat, kar je doživel prejšno noč. Ves čas pa je govoril govornik, in poslušalci so mu ploskali in glasno odobravali, tresoči se razburjenosti. Bolj in bolj pa so se mešali glasovi v ušesih Jurgisovih. Misli so mu skakale seinpatja. in začel je kimati z glavo. Zalotil se je večkrat, da se mu je hotelo zadremati, in trudil se je na vso moč, da se spancu ubrani. Toda v dvorani je bilo zaduhlo in soparno. Dolgotrajna hoja po dnevi in obilna večerja sta ga utrudili, — in naposled je sladko zaspal. Nekdo pa ga je vzbudil, in kakor po navadi je prestrašen planil pokonci. Smrčal je seveda spet. a kaj zdaj? Strmel je naravnost na govorniški oder, kot bi ga ves čas ničesar druzega ne zanimalo, niti ga moglo v življenju zanimati. V duhu je že slišal srdite grožnje, videl sovražne poglede okoli sedečih, videl je spet policista stezati roko po njem. Bo-li spet zaspal? Bodo ga li sedaj pri miru nustili? V strahu se je tresel in čakal, kaj se bo zgodilo. Nakrat zasliši na uho ženski glas, mehak, dobroten glas: "Če bi se potrudili posliršati, tovariš, zanimalo bi Vas gotovo." Jurgis je bil bolj iznenaden. kakor če bi ogledal policista. Imel je svoje oci še vedno uprte v govornika in ni se ganil. Srce mu je bilo veselo vznemirjeno. Tovariš! Kdo je to, ki ga je imenoval "tovariša"? Čakal je dolgo, dolgo, in naposled, ko je mislil, da ni več opazovan, je skrivaj pogledal na gospo, ki je sedela tik njega. Bila je mlada, lepa, elegantno oblečena, skratka, bila je to. kar se razume pod gospo. In ona ga je imenovala tovariša! Obrnil se je nekoliko na. stran, previdno, tako da jo je mogel opazovati. Zdelo se je, da je pozabila vse okrog sebe, in gledala je nepremično na oder. Nekdo je tam govoril. Jurgis je slišal glas. a le nerazločno, kajti vse njegove misli so se ukvarjale edino le z obrazom te dame. Obšel ga je čut vznemirjenosti, kadarkoli jo je pogledal. Vedno se je zgrozil. Kaj neki se godi ž njo. kaj neki je moglo koga tako pretresti. kakor je pretresalo njo? Sedela je tu kot okamenela, in roke je sklenila v naročju tako trdno, da je mogel opaziti, kako se ji kite napenjajo. Izraz notranjega razburjenja je ležal na njenem obličju, kakor da bi bojevala velik notranji boj. Njene nosnico so nalahko trepetale, in zdaj pa zdaj si je hlastno omočila ustnice. Prsa so se ji viharno dvigala, kakor čolnič, ki ga na odprtem morju tepejo valovi. Kaj neki je vzrok njene razburjenosti? Moralo je biti nekaj velikega, kar je govoril mož na odm. Kdo je ta mož? In o čem govori? Jurgis je vlekel na ušesa. Enako viharju, ki prihrumi preko polja, enako ladiji, ki jo podi razburkano morje, je prevzela Jurgisa hipoma nerazumljiva razburjenost, neke vrste zbestielost. Govornik je bil dolg in koščen, suh kakor trska. "Tanka, črna brada je obkroževala plemenit obraz. Črne, iskreče oči so ležale globoko v svojih votlinah. Govoril je naglo, razvneto in spremljal svoj govor /. živahnimi kretnjami, kot bi hotel poslušalce potegniti na se. Glas mu je bil globok in zvenel je čisto in jasno kot orgije. Preteklo je nekaj časa, predno je mogel odvrniti Jurgis svoj pogled od govornikove zinajnosti in obrniti pozornost na vsebino govora. Naenkrat se je Jurgisu zazdelo, kakor da i>i pokazal mož ravno na njega, kakor da bi prav njega vzel za predmePsvojemu govoru, in tako je slisal Jurgis sedaj razločno ta glas. in tresel se je v razburjenosti, vsled notranje tuge. vsled hrepenenja in radi prevelike teže svoje bede. Govor tega nenavadnega moža ga je nenadoma ujel, prevzel in prešinil do dna duše. "Vi slišite te stvari," je nadaljeval govornik, "in porečete morda- D>». res je. a vedno tako ni bilo. Ali pa: Mogoče da pride ne-khe. ko nas že davno več ne bo. a kaj je stem poinagano nam" — In tako se vračate spet k svojemu vsakdajnemu trpljenju; vračate se, da Vas zdrobi svetovna sila kapitala; da se mučite v korist drugih: da živite bedno življenje v niskih zamazanih bajtah; da delate v nevarnih in nezdravih tvornieah; da se borite s pošastjo gladu in pmanjkanja, vedno izpostavljeni nezgf>dam. bolezni in smrti. In vsakim dnem je boj silnejši. z vsskim dnem delate bolj trdo. čutite železno roko vseh teh razmer težjo in težjo. Minejo meseci, minejo leta, — in Vi prihajate spet. in spet sem tu, ds se z Vami pričkam. da izvem od Vas. če Vas revfrčina in pomanjkanje se ni omehčalo, če Vam krivice in izkoriščanje še ni odprlo oči. ( akal bom ie iia^^frf,^ ne morem drugale! Ni je ptiU^e^amor bi srf skril, ni jih nebes, v katera bi mogel ubežati. fffltnorknli tudi pridem, iz enega'konca sveta v drugega, povaed trčhn ob isti prokleti sistem. Vbi čisti in plemeniti nagibi človečanstva, vse sanje pesni kov, vsi boji mučenikov iu svetovnih mislecev so vklenjeni v veri gah in zadušeni v službi organizirane roparske grabežljivosti in zlo činske lakomnosti. In raditega ne morem mirovati, ne morem mol čati, in raditega se odpovem vseui udobnostim,1 odpovem se sreči, zdravju in dobremu glasu ter hodim po svetu, da glasno oznanu-jetu, kaj mi teži duao. Raditega mi ne more zamašiti ust ne uboštvo in ne bolezen, ne hudobija in ne sovraštvo, ne grožnje in ne zasmt hovanje, ne ječa in ne preganjanje, — nobena moč na svetu ne zmore tega! Če danes večer nimam uspeha, poskusim jutri vnovič v* vzvišeni zavesti svojega poslanstva, v trdni veri, da nekoč, ko se bo hrepenenje moje duše začelo uresničevati in ga bodo vsi razumeli, padejo vsi sedajnj predsodki in dvomi, ki ovirajo človeštvo v na predku. Vem, da bo potem prisiljen k delu tudi najlenobnejši, naj večji sebičnež se bo tresel v strahu, glas zasmehovanja in »raino-ččnja bo utihnil, sleparstvo in hinavstvo se bo moralo poskriti v svo je temne brloge, in le resnica edina bo še ostala. Kajti jaz govo rim za milijone, ki nimajo besede, — za zatirance. ki nimajo nikogar, da bi jih tolažil, — za one, ki nimajo pravice do življenja, — za brezpravne. — za one, ki ne najdejo usmiljenja, ne rešitve, — katerim svet ni druzega nego ječa, trpljenje in počasna smrt. Govorim za revne otroke, ki se na bombaževih plantažah južnih držav dan na dan trudijo iu vbadajo, opotekajoči se vsled utrujenosti, topi v žalosti, živeči v edini nadi na bližnji grob; govorim za mater, ki si v svoji borni podstrešni sobici našiva prste do krvi, da obvaruje otroke pred stradanjem; za revnega moža, ki leži na kupu cunj, ki se l>ori s smrtjo in ki vidi svoje drage posvečene poginu; govorim za ubogo dekle, ki hodi nekje ravno v tem trenutku po ulici, in ki, trpinčeni od gladu, druzega ne kaže, nego oditi v bor-del ali pa skočiti v vodo; govorim za vse one, kjerkoli se že nahajajo, ki ječijo v verigah, katere jim je skovala pohlepnost sveta; govorim za vse človeštvo, ki kliče po rešitvi; za obupano dušo moža. ki se hoče dvignuti iz blata, za onega, ki uteče iz svoje kletke, se osvobodi iz suženjstva nevednosti in hiti svojo pot proti svetlobi!" Govornik umolkne. Grobna tišina zavlada po dvorani, slišati ni niti najmanjšega šuma. Potem pa hkratu zadoni kakor iz enega grla klic tisočerih. Jurgis je sedel popolnoma tiho in se ni ganil, svoje oko neprestano uprto v govornika. Tresel se je po vsem životu. Kar dvigne mož na odru roko. "Pretehtal in sodil bom Vas, bodite že kdorkoli, saiuo da pošteno iščete resnico. Tenia najstrožje obsojam Vas delavce, katerim bi krivice, ki jih slikam, ne smele biti prazne besede brez pomena in čuta, kot igrača, ki se pozneje odloži in pozabi. Vam delavcem so te krivice živa resnica vsak-dajnega življenja, verige na Vaših udih. železo okrog Vaših dud. Obračam se na Vas, delavci, na Vas, nadložni siromaki, ki ste ustvarili to bogato deželo, a vendar nimate pri vladi nobene besede. Na Vas, kojih osoda je, da sejete, drugi pa žanjejo, — da delate in slu-šate, za plačilo pa prejemate le toliko kot tovorna žival, ne druzega ko hrano in streho, da Vas vzdržijo ravno pri življenju. K Vam prihajam s svojim evangelijem. Vi ste oni, na katere se sklicujem. Vem, kaj moreni od Vas zahtevati; kajti bil sem med Vami, živel z Vami vred Vaše življenje, in nikogar ni tu, ki bi me mogel poučiti boljše. Jaz sem skusil, kaj se pravi biti mrtvo blago brez gospodarja, — biti snažilec čevljev, — živeti od skorjic kruha, — spati na stopnicah, v predvežah, na vozovih. Vem, kaj se pravi stiskati zobe in živeti ob idealih, ki izginjajo kakor gradovi v oblakih. Vem. kaj se pravi, videti v divjem boju za obstanek poteptane v blato vse svoje duševne cvetke, vse svoje plemenite misli in stremljenja. Vem, koliko stanejo delavca njegove življenske izkušnje. — jaz sem jih plačal z gladovanjem in bedenjem, s telesnim in duševnim obupom, s svojim zdravjem in skoro s svojim življenjem. In ako prihajam k Vam- poln novih nad na svobodo, s trdno vero, da zasi-nejo nekoč lepši dnovi, da ustvarrim novo duševno kraljestvo, novo ureiitev dela, — nisem iznenaden, ako Vas najdem malomarne, lene in neverne. Da nad Vami ne obupam, ima svoj vzrok v tem, ker poznani sile, ki Vas gonijo, — ker poznam grozni bič 'pomanjkanja, trn zaničevanja, ošabnost prezirljivega ravnanja od strani Vaših zatiralcev; — ker sem si v svesti, da je med množico, ki je danes tukaj prisotna. — ne gledč na one. ki so napram mojim izvajanjem brezbrižni in topi; ne gledč na one, ki so prišli past le radovednost ali pa se iz mene norčevat. — vendar-le nekaj takih, ki so zakopani čez glavo v revščini in obupu, in katere sili k pozornosti in zanimanju slika odrešenja iz vseh grozot in vseh krivic, katero odkrivam njih strmečim očem. Tem bodo moje besede enake blisketa-nju, ki kaže v temni noči samotnemu potniku nevarnosti in zapreke na cesti. — besede moje. ki razrešujejo Človeštvo osrečujoči problem in zmagujejo nad vsemi težavami. Mrena jim bo padla z očij, okovi se bodo razklenili na njih nogah, skočili bodo pokonci s krikom hvaležnosti in zrli kot svobodni ljudje v svobodnejšo in lepšo bodočnost, — rešeni vae sužnosti, ki so si jo sami ustvarili. Ne bodo se dali več ujeti, nobepo h lin jen je jih ne bo več omamilo, nobena grožnja veČ presfrašils. Od danes počenši korakali bodo naprej, ne nazaj. Opasali si bodo meč in stopili v vrste svojih tovarišev in bratov, oznanjali bodo moj evangelij vsemu svetu, kakor sem ga jim jaz oznanil. — velekrasni dar svobode in svetlobe, ki ni njihov niti moj, marveč neomajna dedščina vesoljnega človeštva. Delavci! Delavci! Odprite oči in oglejte se okrog sebe! Živeli ste tako dolgo v bedi in trpljenju, da so poslali Vaši čuti topi. Vaše duše mrtve. Spoznajte enkrat v svojem življenju ta svet, v katerem živite, — raztrgajte vezi starih predsodkov in oglejte si svet. kakoršen je v resnici, v vsej njegovi odurni nagoti. Spoznajte ga, spoznajte ga! Zvedite. da si stojita danes ponoči na nepreglednih planjavah man-džurskih nasproti dve sovražni armadi, in dočim mi tukaj mimo sedimo, zaganja se milijon človeških bitij drug nad drugega, v divji hesnosti in slepem sovraštvu, da se med »sabo raztrgajo na kosee.*) In to v dvajsetem stoletju! Devetnajst sto let je poteklo, odkar se je mudil na zemlji veliki knez miru. Devetnajst sto let je zatonilo v večnost, odkar je svojo božjo besedo oznanjal človeštvu. A na-vzlie temu vzoru bratoljubja si stojita nasproti dve armadi ljudij enakih divjim zverinam in se med sabo koljejo, ne da bi vedeli zakaj. Filozofi so sra skušali raztolmačiti, proroki so ga oznanjali, pesniki ope vali. — h Vendar še ne vlada svetovni tnir. Imamo šole in vseučilišča. Časopisa in'knjige, preiskali smo nebo in zetnljo^ — in vse to le v namen, da drug drugega ugonabljamo1 To splošno klanje na debelo imenujemo vojno in prehajamo preko nje z lepo-donečimi besedami, Češ to je potrebno zlo. gre se za domovino, za čast naroda itd. Toda ne pridite mi s temi praznimi opravičbami, s temi starimi frazami. Pojdite z mano in prepričajte ) •) Ta povest se je spisala proti koncu rusko-japonske vojne, t. j. v prvi polovici 1. 1006. Nifc ni bolj veselega in dobro-dejuega nego biti brez bolečin! Nobeno sredstvo nj zato tako zanesljivo kot svetovn oz nam "An- i ehor Pain Kxpeller". / Po vsem svetu se rabi z vspehoin. Samo 25c. in r»0c. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. G.Vnkoun 359 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in ptpe po primernih cenah. Kadsr se brijete stopite vedno v brivoico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hill Bids. CHICAGO, ILL. Joseph Kr«r 575 W 17th St., Cblcift, Izdelovalec najflrtejtih vaake v rate. . Na debelo in droboo. H veli kruh in fino peeivo dobiu v hrvatsko slovenski Curiš i Radaka 023 So. Throop Stran Voai tudi oa dom POZOR I SLOVENCI! M SALOON s modernim Jcegljiiki fcjveie pivo v sodčkih Is fcJ in druge raznovrstne pijače t« ■ smodke. Potniki dobe čiMe ta nisko ceno. Mas Postrežba točna In izboči* Vsem Slovencem in drugi« Bi* se toplo priporoča V slučajih nesreče izviienja udov, ako skoti kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da ai nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. ' F. AD. RICHTER & C0. 115 Pearl Street, New York. vite pi * 1 MARTIN P0T0KA| 664 80. CENTEB AVE, M. Lacko »78 Woat I st h »t.. MODERNO OPREMLJENA 81 8KA TRGOVINA Z JE8TVDU (GROCERUA.) Najboljši Hi, kava, čaj, moka sploh vss ko vrstno domač« is prtfc sko blago vedno sveče po ssjailp na prodaj. Na zahtevo razvatam blage dom, za kar nič ne računiot Naročite se Slovsnsko-angleško sloi Slovensko-angleški total Angleško-slovenski slonr, Vse tri knjige v eni stu #1.00 in jo dobiš pfri V. J. KUBELKA AND 00 9 Albany St, New York, I Primemo delo dobiš le, ik zmožen angleščine. Kako so nastale vere in bogovi? Po Inger*ollovih apiaih za Slovence prirec il Ivan Kaker. CENA. KNJIŽICI 3 O C. Dobi ae pri izdajate'ju: Ivanu Kaker, 629 Laflin SL, Chicago, I1L Rabite premog? To vam »najboljše in sajhiM preakrbi Rabite drva? Frank Udov EKSPRESMAN Ali se selite? 539 w. isthstn -— ■ = CHICAGO, ILL. Prevaža pohištvo, premog, drva in drago. Oglasite ae pri a)«* Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. SE LI BRIJETE SAMI ? Mi Vam oferiramo britev za $2.00 il najboljšega materijala, ki »e prodaja za nam zagotovi in prinene 100 novih o, k tisočem druzih, kterim *mo prodajali * 187® i..... •'!•"> l«'t ]>.>,| t vrti ki) .los Krslj. ' * > iznašli, da no naSe britve iz najbolj*«!* ' in dS jih najbolj zadovole. Vsa* Mitov 1«' garantirana in mi damo v slučljjjj komu britev po volji, damo popolno dotičniku. Nihče ne more oeeniti britve f ni rabil. Ker vemo, tla *o naše britve lahko tudi garantiramo. Cena tem brltf^! $2.00. Hrumimo tudi ntare britve, za kar 25e. fa Chicago. Za izven plačati 5o več za poštnino. JOS. KUV| 417, 419, 421, 423 W. ISth CHICAGO. ILL. Wm. A.. Lurie* IZKUŠEN ZDRAVNIK. > 'Vclinni' : Arda'a DrMgRtore, (»11 S. Centre »ve.. r»d 11 12 p* Drugi urad: 100 State St., Room 210. od 4—5 me popoldne, isi nedelje. Stinoviiji: 1346 W. 22nd Stmt. TtlepkOM, Caul