a. Vedno pogosteje čutiemio be&edo »stanovska poditilka«. Devdza siicer rai nova, a se vedno zopet wača. Ln prav naši najbo.jši jo nafraje panav-jaijo, kakor bi bila vsa pn._h«dr_oist ¦stair.u, vsa j*ešiltev v teirn jreslu. Kaj je vziroik tenui utesnevanni, te-Tnu vezanju <rok ? Nedvoimino ano poilltiiiono niočv_T_e v predvojni dobi, otnii ndzki niravni nivo vsega našega jav-nega ž_vlje_ija. ;kii g>a tako do.o__no opreddrja Goei.hej-.va senitemca: Pciitična — odurna ..esem. To _e vedno zrnik pno-padaiočiih _j.r__k.vi_isk-h raizdobij, da ravroo <najbo-jš_ ei-emanti beže pred politično ginilrJbo fineva, da se iMT-iikaijo s oitvstvom odpora im g.i_usa. I.n venidar potrebuje javno ž-Vil_e_we 'najboJii onih ljudi, k'i s svoaima ra-aviniim, vjilinaiira drže va>vnotežje krhkiimi značaiieim in ¦po.liitičniiini za..edalceitn, ki [jiim je ..oili-iika sredstvo-, da ž njini us.rezaijo svcijiim zHnn naffono.m. Kaikor podiraiioč veter čisti veliiika vojma, iki pretresa ves civiiliziraini svet, mSazinatično •oziračtie uiinuffli desetiletij >-ku_titre l_i napredika«. Vprašantie je še, ali i>e res biio .patreba tega S-linega požarja, da zaore v jrtjern lažnivi svetavi; to je pa jjotovo že dane.s da »e vojna rešida vprašanja, ki bi sicer še doilgio čaikala nešitve. RešLLa, ¦praviim, zakad predvsem Lnainro odiočitev, .misel in še le poznede prid'e njeno urssndceaije. V ogn-ju iin krvi so se prekovale vredinote, se _e šinoko PTetrgala zavesa zmo. inodenveKa člorveka. Čepirav kionca še ni. v-emo dane.s z gotoivostjo, da načelo sile ni naiivišje «aoeil'0 \n da se vibra 'ne poileže 'in ne uurruinrti pire.i, doklea- nravne dabrinc ne zimagaii-o nad Rtrnotnimi. To je bi_tvo veJiikih vojoi. da vse $nrwninje dinižbe 7..r!(pet. aavrTiajo s stran-poti v oino s.truKO, ki je edkiio prava, da uatav-jo bfodna nazirania in dvlton-i.K') ptnhoiieno ki oskrufii.fcno' vrediTost čtoveika. Vemio in vidhn-o. DoživeJi snTHO- v sebi ta pireivrat in zreairo, kako se urebišado i^Msod vemdarle doibre sfle na po.vršje. Ni še miiru, a za&talo ždivJaieoije zopet bije iz ta/1, bodoie živikjenje. Zato i>a je tuikoii čas, da urav-iaj-iK. svioje račune M poiščeimo p-;,.ti iz vrtincev preteklosti. LjudskošaLskii učitclii je sin indiivicknalistionej.a čaisovnega razdtobiia, zato še od takrat osajimliein in brez prave. životvioirine organiizaciisike sile ¦nteK-avo neiniajhinio d-elo izven. šoJe. Stan sann .fe iiaii_reč postavl_e_i v sredia javaiega žiiviiiienita, zairaidii česar je naš d__ok;_ic.Ł daleč širji, kakior so naše dolžncistii. Položai lučiteljstva _e tak, da naravnost ¦ni'Oiramio sodeilovati v _aivnosti; če n-as sainih to ne in.ika. nais pa razaniere siii_o. P'_e.l'edin_e je zlo, kea- sc prav ne zavedaimo vinedmosti vsega svoiega dela. In tu je troba -rešitve. Ker že moiraiino stati v '.j.avnost-. nann preostaja v splošnem le divioiie: aili da sod_i!u_erm) brez organ'L_---Cue. kair tail_c., k-akor nas meoe duh časa dm sila malii'11 raz•niieir, aili da ^poipriinemo zavesti^o; teiraj z jasniniii smotri, ¦arg.aniziraT-O im iz lasitinorira naRiba, neodvisno in Je pad ¦v.pliiVicimi zdravi_i, drtižbi koristnili mai6e(l. V .pnvieim pri¦ineni sino v vise vetrc.vc ra_-tepe::;i p-t,11tični najer__n_ki, ki koriist_.?o javnost. z vso n;.sebičn'Oistjo sv_'..ih sii.l, ki ikaikor .miravfe zbiraio pciM-ičn-c nioč, da se ž mo cikoriščalo dTiigi, v diru^eim pa iinoT&mo govioriti jflasno besedo med vsemi, ki nas rabi;[c> in potaw.e.vO', sodoinčiiti ceno svojega clela isi auvati, da naim _il!k_c ne odieda, kair naim <x_m-_ir_a li&poidjkuipljena sociajna i>ravi5nost. Je torej neizosrtbno, da pot.ega učitelj v i>C:liti'ko. Tada rve v crao poJkito sorvraš-tva in pailjenja ziih naganov, ki smo *jo 8'ledali v nedavni ¦preteiklosti ter se od n;ie 'odvračali. temveič v poiittško- de.o, ki stremi 7.a K-ospTvriaTiskiiiTi i-n nrav.nim divtŁ-f>m Liudstva, ki ima sanno resnico na ščitu in ki tic v neisprosneiiTi boju s korii'pci_o v javtiem in zasebmam živ_..aniisi. Tako stremLvenie je vredino zinoja. še več, }e dcižnost vs-Jkoiffair, ki je pnepničairi, da je diobcr, da je nuji-O potrebeTi n.rarvuri tt.ionve.it v vsemi ddu družbe. l>ev;iza o »stanovsM pioJiitiki« je praivzaprav le beg pred pctsilediicanriT pccHtiškes:a piriopada. Kd-otr sitavi to sresilo drusrače, ta bistva poilitike ne pioana. Pod besedo >'Stainoivsika« se rozuime lc ona »poi.itika, ki zaisted-ui. zgoJii korisiti in pr .dvsam ¦gniuoitne kariiisti staaiu. Nairavrno, da ine miare imieti taika ipoilitfflka nikjer pni'}ate4iev, uvzeeniš. stajiovske pripadmike; vsi dfugi sloiji so j.i interesni nasiprotniki. Sfcanoivska palitika m-ora toir.i pri vsakam svok_ii »ibJiiaiai naleteti le na oidpoir. Obanoii pa j€ v svioiiem jcdru še nemravaia, ker stneinui za K_n<atiniinii fcaristmi na ozkeim, -itainioviskio-seibianem stalliišču. Zato ..e tudi »i_alo vemietiK., da bi sp-loh niogila doseci kakšniih uspehov. PoMti_iko dedio učite_j_tva i€ toirej mtoRoče le sredi ljudistva ki za Ijudske koristi. A kakioir reoeno. (ne obstoi.i marda v dnevineiin vikii in kriiku, te_iweč inora bni stvainnjo ffospodairsko srdbaniie, Jk'i miu je zvezda vioidinioa T_n_vin- ideal. Če le kai r.as uči iniraila doba, katesre tragični zal.lliuček ncmii tfledami«, kaiko po>rul>no ie dzključno gospodstvo iniateriaJistične-Ra načela. Vcs l<w za g.nnotoirni dobri»naimi 61oveka T_i c_a.ečail, le še boti ga je razdrvcjil. Saino fa.ntom sreoe je, kar iinore datj g_.li iiKiteaMč-feeim, zakaa prava s-reča je edino lc v nravniih liiejah, toirej v skraniini iznieri. Nevannejši pa kaikor razočarame je drugd ptod Tnat€rializima: iMioipad vesti. Taiko v zajsebnean kot v javjieim žiiv__eindu. Sred,i med dvama dobauna inoraimp to z vso irniočjo svnrje rrotran..o_t. obču.iti, nekako doživeti s >svo.o duševnostjo. Šeile ]?cAmn .naim bo mogoče najti pravo pot iz vr.incev. Ena sama stanotvs-ka politika učitelijstva je toreii možna, poJitikia Ijudskiih koristl. Dvoie eleinentov, srospodaTSki socializem in e.iko Jiam bo zdnižitii na zdirav način, če hočetino, da rodi naše deJo zdraviJi sadov. DrviKinitii blasoistanife v 1'judstvu, utrditi mraivne vrline lin istooasno izlcčiti sovraštvo, to so snneiri, kaimoT strerni vse _ivilieato___o sribamde družbe. V teh sim.ereh naš stan lahko veliko več stoni, katkior vsak driugj, zato bo niOTala biti to tiaša naloga v dobi, ki bo prišla. Učilteljsifevo sie kot nosilec naobrazibe in luoi ©l«ni«_i't ciiVilizatotmeKa napredka v naircdu". To je nedvolmno ¦Hi.eKWo hrvailežno poslanstvo. Ne sme s€ pa to posilainstvo ]i:ikdar prevreči 'lnimo etučnih načd v skr.aijino .radikakvo ¦gjibaniie, keir ;}e vtsako tafco _cot-an,o le razimšeivatao, toreii v svolieni bfofrviu ipravzapraiv reakci_)inarno, tie- ciivjlfaatorno. Radiikaili:z'miu nasprioti sibadd riatmieč konser,vatizeim Ln z eikstrernoiioistlo pirvieg-i se oaaai drug.. Posledica ie, da se nnoira napiredak, kii se sicer vedjno giblde sredi med oibema da_.e, začais_io ustavtti. To pa ni v intere.u diružbe, in v initeresiu nikoKar. Siptoiširiio vel|a nazirainiie, da je duhovšuin-a k_wis_-rvat_v__i element v ljiudstv.u. To sdcer ina ved_io ires. A če bi tudd bito, kcnservativni eleimieint je v diružbi pirav talko potirebein, kakor napredini, je tofei po sivioijieaii bjstvu vemdarie civiizatoren. V posamiiičnih slučaijih je zelo liahko mioiffoče, da se zidravi koinserrvatize_n prevrže v škodltfivo reakoiiomar_i.oist, na vsak način pa ge knirviiona trdiitev, da duhavski stam zavestno ti.či Iju-dstvo v temo. To je zgoild indiv-dualističnil nauk iz ča_sa, ikd je malikaval le {.ospodarski-m mačetoim, Močevaje visakršno si_o etike iz 6tovešikeig:a vS.n_«v__n_a, ne da bi imel v&ad trohico družboBiovnie^a spozmanija. Učiteljstvo je žal kvoit Jzr.aZiitd nosidec napredka ¦takiiim tinddtvaim prav-eč vierjefc _ti pr-eraido sledito, inesto da bi jih z viš/jdh vidikov krdtiono rTcsoidiilio. To je bido stanu le v poKuba, da v&aii o d-eln-eiin s.>oz;nandu ziiniote niti ne govoniimo. Zato bo v nctvi dobi nalo^a uatelj- stva, da s-e ¦praktičino zavzaune za l-judsitvo, iki sestc.i pri nas po freh četrtinah iz kimetiškeijfa žMja, tea- se diruži brez ¦predsodkoiv osebinega _n kira_wm_i_ra značaifa z vs-jmii, ki streane s svK)_-m javmLm delom za pflštenim- smotri te-r so priiprajviMemi uči.e.j.i pirtiiznati ne imioirda poditišfloe uodkuipnšne , teimivoč pošterio plačflo za .nijego)ve silužbe ijavnosti. Že zdaj, ko se je naše poilitiškia obzorje le ¦__ek'C_iitk_» izčistilo, goMomijo z/naki-, da je to imo^oče. Zato pa ije tudi naš po-iitiški credo, da je taka pot v prihddnost __a vas stain nujna piotreba. Imiei>mo pred očm:i, da vredtiicst dela izza daivnine neprestano raste. ki čira višde je ikje blagiostamje, tem bo-lj se delo ccni. Čiiim bolj bo toreti 1'judstv-o vsled rospodairskeKa djviijra spoznalo koirteti z.nanja in Luoi, toti ffotoivetje mora delo našega stann najtii isvinijie plačiilo, tem prej minrrn tud' v našo korist prodreti civifeatoriro ffospodarsko naziranje. — V biožiionem »barovanju »Zavezdne« dol-egaciiie se je itndlo, da ie lUaitaljsikii 'Tnasrašoaii trhidl _n ipreper _¦_, vdan sitraistem: 'iiu biiez ivsafce^a za-i.ma__ja za dielo v jaivmasiti. To o.bdioUženje fe bito pa;všalir_o. Prvič ne maii_d roid viedmo neikioilko v :nasprotiin s 'S.are_ šiim, že Iker _e imad niiiuTia taliko imfeel-iih raziličiniostK da aie imtffeta pirav razumeti dire_; d_.u_.e_;a, poJtem pa je tudi sodefoivainje iiiiiadeiga č_iory_ka v '.iavnoisti inmnosroičie, oe se _nooe brezpoK©ii_i>o pokioirtMii. Mllad človeik pa se niotrmal/no ¦niiikdar ne pokdri brazipraigioiino, ne glede ma. to, da ie v vsaikeim unis.. četm ¦vedino tmdi nekoilikio upooinios-.. In ittretMč, &m jd-jvtnieiga: iv staniu je bilo tik do vodne toiliikio netiasiniasti, .oiifeo riazlličinosti niazoTioiV o simlotrih iin _c__ko Tiaizikicisiainoisti a lOrKandzacdiji, da sinuo .v ijavinostli hciddili po itiapattii virrvii, kiadar _jn_o imemiili, dia _m!aim!o mi-uJfcndneijša tla pod inogami. Ja'stniiih o.ljov to ovmste _«r$ani_zac!i_e }e ¦treba. Zdi se, da so tiasitavkli ž© tukad. Ool-žnost imilaidiLh, ki pnihaijaja a_i tudi rvseh ioniiih, ki ivMiioib toton. oii-iiijo1 <m.adio_t v ksrrvi, je, dla se z vso žiiilarv oisitio ta z vso ;rriaic_ostmo ¦viniamo ilotijo ireigieineraciije sitaniu in njesrove caigiainizaciie. Plotreibmo de, da se ¦vise imtade siifle streejo >v kipeoeim agiitatoračnieim ivzgcnniu im v nieizloinDliiJsvem ve-. seltiu za deio. iBoitr&birao tie, da <se že zdad, sredii iined divemia dioibama, pripraiviirnio. Leita in leta se boiriimio za sikroirrmi koščeik kinuha, toda vspehi miiso v niikakam iraizmerju z borbo; doseudii misimo ndčeisaT, nikaimioir niisimio pnišli. Pa _iaim še mi ivzal o pogiu/mra. Kaikioir iraož 'Ob ireiki bodiiirtK.. kii .nu _e voda vse adplaviiila, a se rviklliiaib tetmu pripravilja, da bo gradi. __ctv liez. Naš _ia_r_u___e!iš_ stamfofviskfi. priabdtnn tie vprtašamie sarmoiziobaiazbe iin siicer v cmih pajnoigfah, kd ladlloaaijo v visaikidaniiiam1 deJu: narodino ffospadarstvo din sociailma ipoffitiika. K tiettr_u bi šlo še dinužboslliorviie liin anodirtoslovje. Moffaanio sredistvio liimairno z^a prve oase v akrajnih učitalitskih ikmiiižimicaili. V te imora čiimpreii zidraiv 'duh ipreuiredibe. Ne v kvaintitatiiviniam, <v fcvaiMtatiivii-eim s_nis_u. Sai ne bo treba tnmo&o kir_.iiig iiin iravij, a taike naii biodo, da «binodiio S-Ot&ron sad. Naša dnuštva bcldo mciraia skinbeti, ida se ta alkci[fa dzivede; inič težkegia «i. In v dobre mdke naii prdde zmniie. dia lepo vskaii'. Ndč inasiiltja, zimiož^ost, zanimainfiie liin veseMe naj adlliočaja. Ce se ito delio raizšiiri še imed rcadianifewe, poidijetoe fmilade iliimdii iztven 'stanu, tem boi_je! Viprriašanje ire sikiotno zg«oil_ tehaiiiško, zato ibudii ne_oo)li!kio zaimtudmeliše. Vildraih sadov n\ pničalkioivati ipirekia nioči, Je z 'VztTainjrr. dcloun je itnioKoče ik isnto^rioim1 itraiiitie vtredinosti. 'Boitlreben ge cenitirailinii du-h, ki viiidi _iie__o>L_kio dailiie prelko dinervrah iix)treb telr pnipnavi mačrt za 'nelkaij let, da se ma.dga rešii SiisteaTiaitičnro, potrfeiben pa ji& itudi giloibok odimeiv v diraštivlih, živa, tvottina sia OTgaiT-izaci'_e. Vise _e da d&seiči, saimio da ie uspešmo oirigainiziraiio. Ko bo tarej iz »Zaveziinega« vodstvia vsikid skileipa stainiGrvsikega odseka .pr___učiiit. dr.uštv;cim ikankiretini pradlo«:, naii bodo visi itistJ, kiateiri-h k__ubioiv:a_ina voHa gre vadinio dcsleidrao .miiimio viseh aviiir, v sves-ti si, da jim ije lianooeinia v irešiteiv ivažna, 'rnoirda ir_a!.via'žir.e_ša istaniavsika miailaKia. Od ¦nije dzvedbe je namireič odiviiisino vstaijarnie učkaliistva dz iniižiin potliiitiškiegia; hilaipčevstva. Nabene druige poti n;t mavzjror. J. P.