i i “1340-Zohar-0” — 2010/7/26 — 10:42 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 25 (1997/1998) Številka 4 Strani 219–221 Timotej Žohar: POGOVOR S PROF. DR. DUŠANOM REPOVŠEM Ključne besede: novice, Dušan Repovš (1954-), matematika. Elektronska verzija: http://www.presek.si/25/1340-Zohar.pdf c© 1998 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. I RaEunalnGtvo - Novice 219 POGOVOR S PROF. DR. DUSANOM REPOVSEM Med prejemniki Driavne nagrade za znanost za let0 1997 je tudi mate- matik dr. Dukan Repovl, redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Profegar Repov5 je v preteklih letih doma in v tujini prejel veE priznanj za svoje raziskave v topoIogiji, kjer sodi med vidnejge sspecialiste na svetu. PoIeg raziskovalnega dela se ukvarja tudi s pouEevanjem. Na PedagoSki fakul- teti Y Ljubljani predava gtudentom matematike in fizike, t .j. bodoGm uEiteljem teh predmetov. Njegovi Studentje smo ga obiskali in za bralce Preseka zapisali pogovor a njim. Ste se $e v osnovni iioli posebej zanimali za matematiko in hi io? Pravzaprav se nisem. V osemletki sem imel za oba ppredmeta vet: rmlitnih uejteljev, pa razen enega ni nihte organbird metematifinega &IS fizikalnega kroika. Le na tekmovanjit za Vegova priznaqja so nas veasih poslali. Vseeno pa lahko brdcem P m e H zastavim eno izmed zanimivejgih nahg z osnovndolskih tekmowmj, hi ne zabteva posebnega znaqja - le kanEek bistrournnosti. 220 1. nalo ga: Na sliki vidimo loko- motivo in dva vozička. S pomočjo lokomotive zamenj aj te oba voz ička . Lokomotiva lahko vozička bodisi vleče bodisi potiska . Skozi pr edor sme le lokomot iva . Na koncu mora lokomot iva spet stati na svojem sta- rem mestu. Novice I T Kako pa je bil o z vašim zanimanjem za matematiko v srednj i šoli? Tudi v srednj i šoli sprva nisem posvečal dosti časa ne m atematiki ne fiziki, saj sem bil vpisan v intenzivni jezikovni odde lek na gimnaziji Poljane. Po končanem drugem letniku pa sem se vseeno odločil, da se prepišem na gimnazij o Bežigrad, v in tenzivno matematični oddelek , da bi se lahko naučil več matematike in naravoslovja. Kako so vam dovolili prepis z ene gimnazij e na drugo, glede na pre- cejšnje r azlike v učnih pro gramih? K onec šolskega leta sem se oglasil pri ptoiesorju Ivanu Š talcu, ki j e takrat na bežigrajski gim nazij i poučeval m at em atiko. Povedal mi je, kaj sem dolžan predelati do jeseni , če se želim prepisati v njegov oddelek. In tako sem se preko vsega po letja intenzivno posvečal predvsem m at em atiki. Konec avgusta sem ponovno obiskal profesorja Štalca. Ko m e j e vprašal, če sem predelal vso snov, sem pritrdil in pokazal na sveženj zvezkov s poletnimi zapiski. Nič jih ni gledal niti m e ni spraševal. Sam o nasmejal se j e in dejal: "No, p a pridi k nam ." Tako sem postal njegov dijak in ob e let i šolanja pri njem sva se odlično razumela. Ste v gimnazij i imeli kakšen krožek? S sošolcem I W lIlOIIl K odermanom, ki se j e kasnej e t udi odločil za št udij m atematike, sva vodila matematični kro žek. Fizikalnega j e organiziral kar naš profesor za fiziko dr. Mčl1jan Hribar, ki j e tedaj začenjal svoje delo na univerzi in ki dan es predava didaktiko fizike na Fakulteti za m atematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Udeležba j e bila kar dobra in seveda smo se vsako leto udeleževali tekmovanj z obeh področij. Poleg tega pa sm o v zadnjem letnik u srednje šole pom agali proiesorjii Stelcu , da j e izd al prvi natis svoje zbirke nalog za 4 . letnik. Vs ak teden nam j e prinašal rokopis, I Novice sam sem ga stipkal na matrice in v tiskarn i razmnožil, sošolci pa so ga raznosili p o vsej šoli. Se tudi iz srednješolskih let še spomnit e kakšne zanimive naloge? Seveda, povedal bom kar dve in vabim bralce Preseka, da jih p o- sk ušajo rešiti na več načinov: 2. naloga: V kvadratu vzem ite polj ub- A4 A 3 nih n točk in j ih medsebojno (ter z vsemi št ir imi oglišči kvadrat a) povežite tako, da do- bite same t rikotnike, pri tem pa se nobeni dve povezavi ne smeta sekati (razen v ogliščih) . Dokažit e, da število t r ikotnikov , ki pri t em nastanejo , ni odvisno od načina povezovanja, in ga izračunaj te . A l A 2 3. naloga: Na ne kem kongresu se zbere n ud eležencev , kjer je n po- ljubno naravno število. Dokažit e, da st a med njim i vsaj dva, ki se po zna t a z enakim številom udeležencev kongresa. Kdaj pa ste se dokončno odločili za št udij matematike? Po končani gim naziji sem se vpisal na tedanjo Faku lteto za naravo- slovje in tehnologijo , tako na Oddelek za fiziko kot tud i na Oddelek za matematiko , saj sta me zanim ali obe področji. Šele v dr ugi polovici leta sem se dokončno odločil, da bom izbral matematični program - pred vsem zaradi blestečih predavanj proiesotj« Nika Prijatelja iz Teorije množic in splošne topologije. Kdaj pa ste se odločili za sp ecialno področje - topologijo? Pravzaprav deloma že na predavanjih profesorj a Prij atelja, dokončno pa leto kasneje, ko sem poslušal izbrana poglavja iz algebrske topo logije pri proiesorj u Jožet u Vrabcu. Potem pa j e šlo vse po ustaljeni poti: diplom a, pot v ZDA, kjer sem opravil magisterij in doktorat, in povratek dom ov - na lju bljansko univerzo . Imate še kaj st ika s šolsko matematiko? Včasih sem veliko pisal za Presek - bil sem tudi v prvem uredniškem odboru. Potem pa sem imel čedalje manj časa, saj mi je št udij m atem atike zasedel ves prosti čas - in tako j e še danes. Seveda p a im am posredno še vedno stik s šolo, ko vzgajam bodoče uči telje m at em atike in fizike na Pedagoški fakulteti. Timotej Žohar