SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 2 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 86 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. OB SPOMINU BAZOVIŠKIH ŽRTEV V torek bo osem let, ko so na Bazovici pri Trstu padli štirje izmed petero največjih mučenikov naše narodne manjšine na Primorskem. Padli so, zadeti od fašističnih krogel j, kot heroji v borbi za našo svobodo. Nikoli ne bomo pozabili njih muče-niške smrti in mlade krvi prelite za nas. Pozabili jih ne bomo, ker jih ne moremo in ne smemo. Njih smrt je vtisnila krvavi pečat naši borbi, ki zahteva osvete in pravice. Zato bomo z leta v leto, dokler ne dosežemo naših pravic, bodrili naše zasužnjeno ljudstvo, naj vztraja, kjerkoli se nahaja, doma ali v tujini, dokler slednjič ne doseže zmage, svobode in pravice. Dosegli pa bomo svobodo prej ali s|ej, o tem smo trdno prepričani, kajti naš narod se zna boriti s srcem in Razumom ter s silno samozavestjo, ki je v danih razmerah edino uspešno orožje. Neverjetno je, kako silne žrtve za zgolj obstoj doprinaša naš narod in kako veliko je njegovo samozataje-vanje. Vendar ne kloni. Točno pozna nio razmere našega naroda doma in vemo, da se ni stališče naše narodne nianjšine v ničemer spremenilo, od-tedaj, ko so nas s silo odrezali in brez naše vednosti od našega narodnega telesa, in odtedaj. ko smo prvi začeli zapuščati rodno grudo ter se podali y tujino, da iz tujine podpremo naše v borbi. Niti raznarodovalne šole, Iti so v vsaki najmanjši vasi, niso dosegle nobenega uspeha. Naši mladeniči so danes prav tako zavedni kot so bili oni pred dvajsetimi leti. Četudi slovenskih šol naša mladina ni niogla obiskovati, marveč je bila prisiljena iti skozi potuj če valnice ter ni imela prilike čitati slovenskih listov in knjig, je vseeno ohranila slovensko besedo, ki jo bo ohranil naš narod in roda v rod, ker drugače biti ne niore. Medtem ko naš narod doma molče tipi ter nosi v srcu svojo bol in gorje, mi v tujini glasno govorimo v našem nerešenem vprašanju ter zahtevamo pravic, ki nam po vseh naivnih zakonih gredo. Tudi naša bivša poslanca v rimskem parlamentu, Vilfan in Besednjak, sta bila oni teden na zborovanju, ki so ga sklicali ^topniki vseh narodnih manjšin. •Naj se to vprašanje kolikor hoče potiska v ozadje, bo vedno znova rinilo v ospredje. Zato ga bo treba hočeš nočeš enkrat za vselej rešiti. Nekatere države in v prvi vrsti ^avno slovanske: Rusija, Jugoslavija in češkoslovaška so dale svojim narodnim manjšinam vso svobodo, ki Jim gre. Niso pa tega nikoli naprave bivša Avstrija in sedaj Nemčija- in najmanj pa Italija, ki je z vse-sredstvi skušala naš narod asimilirati, da bi lahko nekega dne izja-^la: V italijanskih mejah živijo sa-Italijani, če kdo ne veruje naj Pride pogledat. Za tem jé stremela Vsa fašistična politika. In kot smo 2£oraj povedali ter lahko vsak dan vsemu svetu dokažemo in bo tako tudi v bodoče, se ni fašistična name-ra niti najmanj posrečila in se ne bo, dokler bo naš narod živel. In živel bo, kajti po vojni se je iz tisočletnega spanja zbudil ves veli-kan, Slovan, ki igra danes odločilno ylogo ne samo za svojo bodočnost Marveč za ves svet. Čeprav je nesloga največji slovanski greh, ki se je 20 večkrat maščeval nad nami, ima-*<> vendar ravno ta čas lepo priliko °oČudovati slovansko vzajemnost ko Se ffre za usodo češkoslovaške. Čim-več.ia je nevarnost, tem bliže sipo Sl- čim hujši je pritisk, tem jačji je °dPor. in tc ne, velja samo za slo-i^ske narode, marveč tudi za nas Primorce, ki smo vkljub velikanski Premoči ostali nepremagljivi, čeprav. Resni dogodki v Evropi NEMČIJA IMA POD OROŽJEM POLDRUG MILIJON MOŽ IN MNOGI SUMIJO, DA PRIPRAVLJA VPAD V ČEŠKOSLOVAŠKO — ANGLIJA SI PRIZADEVA PREPREČITI IZBRUH VOJNE — PET DRŽAV JE BAJE IZJAVILO NEMČIJI, DA BODO STOPILE NA STRAN ČEŠKOSLOVAŠKE, ČE BO NAPADENA Nova vojnanevarnost preti Evropi — to je vsebina dolgih poročil, ki jih v teh dneh prejemajo listi vsega sveta iz evropskih političnih središč. Napetost, kije nastala med Češkoslovaško in Nemčijo, odkar se je berlinska vlada začela vmešavati v sudet-sko vprašanje, se je v zadnjih tednih močno poostrila. Kampanja, ki jo vodi nacistično časopisje proti pra ški vladi postaja vse ostrejša ter izziva s češke strani razumljivo reakcijo, radi česar se duhovi še bolj vznemirjajo; sudetska stranka je svoje pristaše odvezala obljube discipliniranosti, jih pozvala, naj "sami skr-be za svojo varnost", ter s tem povečala možnost nevarnih incidentov; z rezervisti, ki so bili poklicani pod orožje, ima Nemčija sedaj pripravljenih poldrug milijon ljudi za — vojaške vežbe, ki se pa kaj lahko spremene v bolj resno zadevo. Ta velika vojska povzroča evropskim diplomatom resne skrbi, ker predstavlja pač nekak Damoklejev meč, ki lahko danes, jutri pade na Češkoslovaško. Dogodki, ki so se odigravali v preteklih dneh, niso obetali nič dobrega in če se je situacija v zadnjem hipu izboljšala, je treba priznati, da se je to zgodilo po zaslugi Anglije. Londonska vlada je baje po svoji obveščevalni službi izvedela, da se Nemci res pripravljajo za vpad v Češkoslovaško. Heinleinov poziv Sude-tom, naj se "sami branijo", se je upravičeno tolmačil kot poziv nemški manjšini v Češkoslovaški, naj izziva incidente, ki bi intervencijo nemške vojske vsaj pred javnostjo v nemškem rajhu opravičili. Nacistični listi so mnogo pisarili o "krvavem češkem terorju" v sudetskih krajih, izmišljujoč si grozodejstva z namenom, da "pripravijo duhove". O naklepih, ki so se kovali v njeno škodo, je bila obveščena tudi Češkoslovaška in ker je bilo gotovo, da se praška vlada ne bo vdala nemškemu pritisku tako, kakor se mu je vdal šušnik na Dunaju, je bilo samo po ! sebi razumljivo, da bo prišlo do spo-| pada med rajhovsko in češkoslova-j ško vojsko. Če bi Češkoslovaška bila osamljena, bi se dolgo, vkljub junaštvu in pripravljenosti svoje vojske, i ne mogla upirati nemškemu pritisku I s severa, zapada in juga4 in v Lon-' donu bi se najbrž radi tega ne razburjali preveč. Angleži, vodilni del svetovnega britanskega imperija, i-majo gotovo več smisla za velike državne formacije nego za male državice. To se je pokazalo tudi ob priliki priključitve Avstrije. Stvar se je izvršila brez komplikacij in v Londonu niso na noben način pokazali, da jim ni všeč. V slučaju Češkoslovaške pa je po-1 ložaj popolnoma drugačen. Češkoslo-i vaška vlada je nedvoumno povedala, da se bodo Čehi in Slovaki do zadnjega moža borili za svojo neodvisnost in težko priborjeno svobodo. In, kar je še bolj važno, Češkoslovaška ni osamljena. Ima vojaške pogodbe s Francijo in Rusijo ter ima hrbet napram Madžarski zavarovan s pogodbo Male antante. Zato je bilo pričakovati, se bodo topovi sprožili tudi drugje, če bo začelo bobnati na češkoslovaško-nemški meji, in nevarnost splošne evropske vojne je bila velika. Take vojne pa Angleži nikakor ne žele, posebno sedaj ne, ko njihov o-boroževalni program še ni izvršen. In zato so se resno lotili dela, da preprečijo nemški vpad v Češkoslovaško in s tem usodepolne zapletlja-je v Evropi. Mnogokrat so Angleži morali poslušati očitek, da je svetovna vojna izbruhnila zato, ker niso jasno povedali takoj v začetku, da bodo nastopili proti Nemčiji, če bo stopila na stran Avstrije. Te napake sedaj niso hoteli ponoviti. Na nedvoumen način so obrazložili v Berlinu, pa tudi v Angliji z govorom ministra J. Simona, da Velika Britanija no bo ostala nevtralna, če Nemčija napade Češkoslovaško. Obenem so iz Londona razširili vest, da se bodo še štiri druge države potegnile za Češkoslovaško, če pride dO krize: Francija, Rusija, Jugoslavija m Romunska. Londonska vlada je hkrati smatrala za potrebjjo dati svojim besedam poseben povdarek tudi s tem, da je na severu koncentrirala svoje atlantiško vojno bredovje "za običajna vežbanja". Ta jasna opredelitev londonske vlade je — tako vsaj izgleda — razčistila položaj. Zelo malo verjetno je, da bi se Hitler spustil v tako nevarno pustolovščino, kakor so mu jo Angleži nazorno naslikali. Vojna ne- varnost, ki je v resnici obstojala, je odstranjena in Hitler se bo pač moral odpovedati svojim načrtom glede Češkoslovaške — vsaj za sedaj. Samo blaznost bi mogla povzročiti drugačen razvoj dogodkov. In tako se bo ustvaril predpogoj za ureditev takozvanega "sudetske-ga vprašanja", ki ni tako zamotano, kakor bi nemški listi radi dokazali. Nobena narodna manjšina na svetu nima tako velikih pravic, kakor jih imajo Nemci v Češkoslovaški. Su-detov je nekaj čez tri milijone, Nemcev v Poljski en milijon, v Jugosla-ciji pol milijona, na Madžarskem pol milijona in v Italiji četrt milijona. Kako se godi nemškim manjšinam izven Češkoslovaške? V Italiji in Madžarski nimajo Nemci niti enega samega zastopnika v parlamentu, v Poljski imajo dva senatorja, v Jugoslaviji dva poslanca, v Češkoslovaški pa 70 poslancev in 36 senator* jev! V Italiji nimajo Nemci niti ene svoje šole, v Madžarski jih imajo 46, v Jugoslaviji 162, v Poljski 514, v Češkoslovaški pa 5.293 šol, univerzo, dve tehnični šoli, konservatorij in celo vrsto strokovnih šol! Na vsaka 102 otroka imajo Nemci v Češkoslovaški po eno šolo, dočim se v Nemčiji sami morajo zadovoljiti z eno šolo na vsakih 150 otrok! V Italiji nimajo Nemci niti ene same kulturne organizacije,- na Madžarskem imajo eno, v Jugoslaviji 45, iz Poljske ni podatkov, v Češkoslovaški pa imajo 2.237 državnih kulturnih organi-, zacij poleg velikega števila zasebnih! In takih primerov bi mogli naštevati še več, zadostujejo pa že navedeni primeri za dokaz, da je berlinska vlada sudetsko vprašanje umetno napihnila in da pri tem prav gotovo ni imela samo namena pomagati Sude-tom do še večjih pravic. BIVŠI MINISTER PRIETO JE GOVORIL 0 POLOŽAJU ŠPANIJE Ob priliki petdesetletnice ustanovitve socialistične stranke v Španiji je govoril bivši obrambni minister Indalecio Prieto, ki je ožigosal nevtralnost demokratičnih držav, medtem ko fašistične države odprto zalagajo z vojnim materjalom in vojaki generala Franca. Dejal je med drugim: Skozi dve leti nisem spregovoril javne besede na ljudstvo. Sedaj pa spet spregovori,m iz ljubezni do Španije, do tiste Španije, ki trpi in umira za svojo svobodo. Iz gotovih okoliščin ne morem povedati vse kot bi rad in mi leži na srcu. Ponavljam pa lahko, da se v mojih slutnjah nisem motil, ko sem pred dvemi leti dejal, da bo vojska dolga in krvava. In tako se je tudi zgodilo. i Nadaljeval je, da se mu zdi nera-' zumljivo zadržanje Anglije, ko .ji tako tebi nič meni nič potapljajo ladje in pobijajo mornarje. Nerazumljivo, da se mu zdi tudi zadržanje Francije, ki se tako krčevito oklepa vseh iniciativ Anglije. In še najbolj nerazumljivo da se mu zdi zadržanje tu-jezemskih socialistov in drugih levičarskih strank, ki tudi podpirajo ne-| vmešavanje ko imajo vendar na dlani. da se tega fašisti ne drže. Zgleda, je nadaljeval, da niti Fran ciji niti Angliji ni mnogo na tem, kako izpade državljanska vojna v Španiji, (la bi morali znati, da hoče Italija s pomočjo generala Franca zavladati na Sredozemskem morju. Franco že sedaj dolguje Italiji in Nemčiji več kot more imeti Španija v suženjstvu. Prišel pa bo dan, in še prav kmalu, ko bo slovanska vzajemnost dovolj silna in odločujoča v mednarodnem pravu, ki bo tudi nam, morebiti samo z besedo, izvojevala svobodo. Do takrat pa bo morebiti padla še kaka žrtev, saj ta čas umirajo naši fantje tudi v Španiji in bodo morda morali še kje drugje krvaveti, pred-no bo zaorila naša pesem svobodna in čista po naših krajih in bo spet slišati svobodno našo besedo. Ne strašimo se boja. čimtežje bomo priborili svobodo, temlepse jo bomo znali ceniti. Pogum narodu v borbi in slava mučenikom! Slaven i ^rem navooiiina EVLR-flZljñ EP o-d&Kii*™«. [ -'- I m atu Reorganizacija vlade dr. Stojadinovica Dne 26. avgusta je bil objavljen u-kaz kraljevskih namestnikov, s katerim so bili imenovani naslednji novi ministri: Poslanec Nikola Kabalin za ministra trgovine in industrije, kot naslednik g. Milana Vrbanica, ki je podal ostavko; Predsednik splitske občine g. Mirko Bujic je bil imenovan za ministra telesne vzgoje na mesto g. Vjekosla-va M\}ettica; General Milutin Nedic, dosedanji načelnik generalnega štaba, je bil postavljen za ministra vojne in mornarice na mesto generala Ljubomira. Marica. To je šesta reorganizacija kabineta, odkar je dr. Stojadinovič predsednik ministrskega sveta. V političnih krogih pravijo, da sta general Maric in g. Miletic zaradi zdravja že prej nameravala odstopiti in se je torej preureditev vlade pričakovala. Z druge strani zagotavljajo, da bo s to novo reorganizacijo o-krepljen položaj vlade za volitve, ki se bodo vršile menda prihodnje leto. Politka vlade ostane ista kot doslej. Po blejski konferenci Sklep blejske konference Male antante, da se Madžarski prizna pravica oboroževanja in se torej razveljavijo vojaške določbe Trianonske poogdbe, je naredil povsod najboljši vtis, ker se ta korak zastopnikov Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumun-ske smatra kot zelo važen za okrepitev miru v Podonavju. Madžarska se je tudi že dogovorila z Jugoslavijo in Romunsko glede svojih narodnih manjšin v obeh državah, ureditev tega vprašanja s Češkoslovaško pa zavisi od rešitve sudetskega problema, ker je pač razumljivo, da bodo skušali Madžari zagotoviti svojim rojakom v Češkoslovaški enake pravice, kakor jih bodo dobili Nemci. Važnost zaključkov blejske konference je tem večja. ker . v dobro poučenih krogih zagotavljajo, da ni Madžarska prevzela nobenih novih obveznosti napram Nemčiji, ko se je tam mudil v obiskih regent Horty. kredita. Španijo bi moral dati na hipoteko, če bi jo on dobil v oblast. Republikanska Španija pa je dose-daj še vse obveznosti pošteno poravnala. Nam ni še nobeden nič daroval, marveč smo vse plačali v zlatu. Ena sama postavna vlada je v Španiji in ta je republikanska, ki jo bo narod, ko bo enkrat konec vojne, spet lahko ovrgel, če se mu bo zdelo potrebno. Glede pisanja onih listov v inozemstvu, ki so nasprotni republikanskemu režimu ter pišejo svojim či-tateljem, da je republikanska vlada v rokah rdečih, je dejal Prieto, da je to grda laž, kajti v vladi ni nobenega anarhista, sindikalista ali socialista. Kar se tiče vere je dejal, da on ni član katoliške cerkve, vendar da prizna veliko samozavest in hrabrost Vaškov v boju s Frankovimi fašisti, a da mu je znano tudi, kako je cerkev potom svojih višjih poglavarjev podpihavala duhovnike in ti ljudstvo, proti republikancem. Govor bivšega/ministra je bil zelo aplavdiran ter je bil na tribuni poleg njega, tudi ministrski predsednik Negrin in drugi člani vlade. Kot poročajo se pripravlja Franco za veliko ofensivo, ki bl se izvršila še pred zimo, a na to se pripravljajo tudi republikanci, ki so po né-katerih krajih že pričeli s proti napadi ter zavzeli nekatere točke. f ^xcmtí «c -je- »Mg jsecaR >5siM«!♦>. j-seoa*.. jok soeoaK .»aKíaec >s*c as Argentinske vesti i I CHACOVSKI MIR IZMENJAVA RATIFIKACIJ MED PARAGUAYEM IN BOLIVIJO V ponedeljek se je odigral zadnji prizor dolgotrajnih pogajanj, ki so se vršila v Buenos Airesu z namenom, da se med Bolivijo in Paragua-yem sklene mir. Kakor je znano, sta obe državi ratificirali mirovno pogodbo in v ponedeljek so zastopniki Bolivije in Paraguaya izmenjali ratifikacijske listine pred mirovno konferenco. , Mir je torej sklenjen in v kratkem se bodo vzpostavili redni diplo-matični odnošaji med obema državama. Zastopniki paraguáyske in boli-1 vijanske vlade so se zahvalili Argentini za njena uspešna miroljubna prizadevanja in vesti i z obeh prizadetih držav zagotavljajo, da je ljudstvo zelo zadovoljno, da se je spor končno rešil po tem je pač sklepati, da je bila chacovska vojna delo hujskačev in da je ljudstvo samo ni maralo. Slavnostna maša Povodom rojstnega dneva kralja Petra H. se bo vršila v nedeljo 4. septembra ob 10. uri dop. slavnostna • •:♦>: ** x«e ja®« mks yaz-i in sicer v ruski cerkvi, ulica Brasil 315. Cerkveno opravilo bo opravil vodja pravoslavne cerkve, gosp. Kont. Izrastov. Tema slavnostnima mašama bodo GOBAVOST V ARGENTINI Po statistiki zdravstvenega urada je v Argentini 3537 gobavcev. Leta 1933 je bilo teh nesrečnežev le 2919. Število gobavih se je tedaj zvišalo za 618. PETROLEJSKI VRELEC V PROVINCI JUJUY V okraju Moralito, province Ju-juy, so izsledili nov petrolejski vrelec. Tja je že odpotovala tehnična komisija, ki je vrelec preiskala ter ugotovila, da je mocan in vsebuje nafto do bre kakovosti. TRGOVINSKA POGODBA MED ARGENTINO IN POLJSKO V sredo je bila podpisana v zunanjem ministrstvu trgovinska pogodba med Argentino in posebnimi odposlanci poljske vlade. Pogodba določa razne trgovinske ugodnosti obema državama. Proslava Zedinjenja in 20-letnice Jugoslavije V četrtek 25. avg. se je vršil drugi sestanek meddruštvenega odbora, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za to važno proslavo. Sestanka so se udeležili delegat je 12 društev. Prihodnji sestanek bo v soboto 3. septembra. živet v Argentino, kjer je pa njihovih verskih bratov itak menda že povsem zadostna množica. Naj bo kakorkoli, gotovo je le to, da bo odslej precejšen problem dobiti dovoljenje za stalno naselitev v Argentini. Nekateri očitajo vladi, da je v tem pogledu segla predaleč ter da so njeni ukrepi celo protiustavni, ker po argentinskem osnovnem zakonu ni dovoljeno ovirati priseljevanja ljudi iz Evrope. Kralj Peter II. ob njegovi petnajstletnici maša za katoličane v cerkvi "Santi- šilo bogoslužje tudi za pravoslavne simo Sacramento", ulica San Martin prisostvovali kr. poslanik gosp. dr. 1040 (dv. od Mta). Maše- ^¡^ L^i^St val bo e. Hladnik. . , • , - • B I člani diplomaticnega zbora in jugo Ta dan ob 11. in pol pa se bo vr- slovanski izseljenci. KOBILICE POŽIRAJO TUDI DENAR Kobilice, ta huda šiba, ki večkrat tepe argentinsko poljedelstvo, so tudi za državno blagajno nevarne živa-lice, kakor nas lahko prepriča dejstvo, da bo letos država izdala celih deset mflijoonv pesov za organizacijo hoja proti njim. VLADA HOČE VARČEVATI Bivši vladi očitajo, da je bila preveč optimistična kar se državnih financ tice, da je na gospodarsko izboljšanje gledala s povečevalnim steklom in da je zato bila v državni upravi vse prej ko varčna. Kadi tega pa ima seveda sedanja vlada večje skrbi in dasi je sestava državnega proračuna zadeva finančnega ministrstva, je sam državni predsednik smatral za umestno proučiti proračune posameznih niinisterstev, da bi se prepričal, ali so res vsi predvideni izdatki neobhodno potrebni. Dr. Ortiz se drži načela, da je treba proračun uravnovesiti s sedaj razpoložljivimi sredstvi, ker splošne gospodarske perspektive niso takšne, da bi bilo mogoče misliti na zvišanje davkov. Ljudstvo, ki so mu davki že po sebi antipatični, gleda.na ta predsednikova prizadevanja z iskreno simpatijo. PREDAVANJE NA DOCK SUDU Povodom rojstnega dne našega kralja Petra II. bo imel v nedeljo 4. sept. ob 2 uri popoldne.gosp. J. De-frančeski predavanje za telovadce. Po predavanju pa se bo vršila čajanka, katero priredi naraščaj Sokola Dock Sud-Uoca svojemu načelniku br. Vicku Maričiču za njegov rojstni dan. Predavanje in čajanka bosta v društvenih prostorih, ulica Vie-na 1484 na Dock Sudu. JUGOSLOVANSKA KOLONIJA BO IMELA SVOJO ZASTAVO Članice našega marljivega društva Sokola Dock Sud-Boca so sklenile nabaviti jugoslovanski koloniji Zastavo. V ta namen so tudi že začele zbirati prispevke. V nedeljo so imele te rodoljubne izseljenke sestanek, na katerem so poročale o uspehu nabiralne akcije. Ta je bil tako povoljen, da se bo zastava dala napraviti že v najkrajšem času ter se bo njeno razvitje izvršilo na proslavi 20-letnice Jugoslavije, ki se bo vršila 3. decembra v dvorani Principe Jorge. PREKOANDSKA ŽELEZNICA PREŠLA V LAST DRŽAVE Že nekaj let so se vršila pogajanja med lastniki prekoandske železnice in Argentino za odkup te železnice. O tej zadevi so se bile že pod prejšnjim predsednikom gen. Justom vršile debate v parlamentu. Zadnje čase pa je stvar že tako dozorela, da je parlament sklenil to zadevo čim-preje zaključiti. Razpravljanje v zbornici je ugodno napredovalo, ker ni bilo nobene parlamentarne skupine, ki bi tej nameri nasprotovala. Na seji, ki se je vršila prejšnjo sredo, je zbornica načrt sprejela in tako je prišla ta železnica v posest države. Država bo takoj začela s popravilom proge, ki je bila radi po-vodnji razdrta. Zopetna vzpostavitev prekoandske železniške zveze bo velike važnosti za Argentino kakor tudi za Chile. Drugi dan je kongres razpravljal o centralni cordobski železnici, ki jo tudi ima kupiti Argentina. Debata o tej železnici se še nadaljuje. DR. ALVEAR V PROVINCI TUCUMAN Dr. Alvear, vodja radikalov, se je v četrtek odpeljal v Tucumán, kjer ima sedaj posvetovanja z voditelji tamošnjih radikalov za volitve, ki se bodo vršile 16. oktobra. Argentina zaprla vrata Poročali smo že o novih omejitvah, ki jih je argentinska vlada določila glede priseljevanja in ki imajo stopiti v veljavo 1. oktobra t. 1. ; Nove določbe so tako stroge, da bo : odslej zelo težko dobiti dovoljenje i za vselitev v Argentino. Pretekle dni pa je vlada ukazala ravnateljstvu za priseljevanje, naj sploh ukine izdajanje dovoljenj vse do 1. oktobra, ko stopijo v veljavo zgoraj omenjene omejitve. Samo taki priseljenci, ki so se že vkrcali, bodo še smeli priti v deželo in vpo-števal se bo tudi položaj onih, ki so že kupili vozne listke ter so nameravali odpotovati semkaj. Za vse ! druge pa je Argentina vse do 1. oktobra zaprla vrata. Vlada utemelju-¡ je svoj novi sklep z dejstvom, da so se prošnje za vseljevanje preveč po-1 množile v zadnjem času in se je radi tega bati prevelikega pritoka tujcev, kar bi moglo povzročiti brezposelnost. Nekateri menijo, da je to le deloma res ter da so nove ukrepe narekovali predvsem drugi razlogi. Gre se za Žide iz Avstrije in Nemčije, ki bi baje radi v velikem številu prišli CERKVENI VESTNIK 4. sept. Sv. maša v "Santísimo Sacramento" ob 10 uri. Molitve na Paternalu. 11. sept. Maša na Avellanedi za Šenkinc Ivanko. Molitve se ne vrše radi prireditve v dvorani San José, Azcuenaga 158, ob 3.30 uri. To nedeljo je sveta maša v znameniti cerkvi de "Santísimo Sacramento", ulica San Martin 1039, poleg Retira. V tej cerkvi je stalno iz-pustavljeno sv. Rešuje Telo. Je ena najlepših cerkva. Ta dan bo cerkvena proslava kraljevega rojstnega dne, ki ima svoj rojstni dan 6. septembra. RAZNO Velik letošnji obisk postojnske jame Uprava Postonjskih jam je izdala nekaj številk, ki se tičejo tujskega prometa v prvi polovici leta 1938. Do konca julija je obiskalo postonj-ske jame 143.507 tujcev, torej 36.628 več kakor v odgovarjajoči dobi lanskega ^leta. Od teli turistov jih je prišlo iz Italije same 92.865, 50.642 pa je bilo tujcev. Tujci so najbolj prihajali iz Nemčije, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Švice. Postojnski trgovci in obrtniki tudi no prikrivajo svoje zado-voljnosti nad uspehom tujskega prometa v letošnjem letu. IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomiran«, na univerzi ▼ Pragi in ▼ Buenos Aiieiu. Zdravi rae ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 8 ure zjutraj do 20 ure zveCer. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden 3388 Buenos Aires KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika 8 posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Občutne kazni proti nabiralcem starega razstreliva Iver se nesreče s starimi granaiaifli neprestano ponavljajo in zahtevajo zlasti med mladino žrtve za žrtvami, s > cbiasti predpisale strogo kazensko postopanje proti vsakomur, kdor brez dovoljenja oblasti pobira 'itaio razstrelivo. Nabiranje starega orožja po nekdanjih bojiščih je dovoljeno gotovini' tvrdkam in osebam, ki «o jim krs.'i, koder smejo iskati, na-tain-no določeni in ki so dobili tudi natančna navodila, kako postopati z najdbami. Vsi drugi so pred zakonom običajni tatovi. Nabiranje starih granat je zelo nevaren posel, ljudje pa se izpostavljajo življenski nevarnosti, samo da pridejo do denarja. Najnovejši predpisi pa so dosedanje kazni še povečali in so zad. je dni pred sodišči nekate/i Hrnlci orožja že kaznovani po novi1,. kazenskih predpisih zelo strogo. Obsojeni so bili 31 letni Orest Kivvs 26 letni Ivan Sfiligoj, 32 letni Božo Vizin, 34 letni Nikolaj Markič, '35 letni Konrad Arman, 34, letni Štefan Pavšie, 26 letni Marko Škarahoj. 42 letni Anton Koršič, 32 letni Jožef Le-ban, vsi iz okolice Šempasa in Št. Petra na Krasu. Kaznovani so bili z zaporno kaznijo do 2. mesecev i« cenarnimi globami do 2000 lir. DOBRA LETINA NA VIPAVSKEM Pisali smo že da obetajo vipavski in goriški vinogradi bogato letino. Vreme je bilo sicer kaj neugodno, a navzlic temu so vinske trte tako dobro obrodile, kot ljude že dolgo let ne pomnijo. mraz ki je nastopil- meseca julija, je napravil nekoliko škode. Tudi zadnje nevihte so irte prece ¡ otresle bogatega grozdja. Toda letina bo kljub temu i/vrstna in se naši kmetje že veselijo obilnega sadu Samo vprašanje je. če ga bodo mogli spraviti v denar, ki ga tako zelo potrebujejo. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 "Slovenska akademija znanosti in umetnosti ustanovljena Ministrski svet je na svoji seji H-avgusta sprejel uredbo o ustanovitvi te Akademije, v kateri govori že finančni zakon za proračunsko leto za 1938-39. S tem je slovenska kultura, ki je tekom stoletij dosegla mednarodno stopnjo, dobila svoj vrh in zunanje zastopstvo. Z njo so Slovenci po zaslugi sedanje vlade dobili največji dar ob 20 letnici Jugoslavije: svoj najvišji znanstveni zavod Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. — Na predlog prosvetnega ministra Magaraševiča je na svoji seji ministrski svet med drugim namreč sprejel tudi uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katero je bilo s paragraf. 37 vneseno zakonsko določilo v finančni zakon za proračun sko leto 1938-39. — Po tej uredbi dobi novo ustanovljena Akademija zna nosti in umetnosti v Ljubljani značaj pravne osebe po javnem in privatnem pravu. Akademija ima štiri odseke : zgodovinsko-fiziološkeca, ba-teinatično-prirodoslovnega, pravnega in umetniškega. Predsedstvo in Pr^1 redni člani bodo imenovani na predlog proscvetnega ministra s jcralpe-vim ukazom. Sfovenska akademij'1 znanosti in umetnosti V Ljubljani bo imela lahko rednih članov največ 30, dopisnih do 60, število častnih ela-nov pa ni omejeno. — Naloga Akademije znanosti in umetnosti v Lju" bi jan i je gojiti znanost, podpirati razvoj umetnosti, pokreniti in podpirati znanstvena raziskovanja in lZ" dajati znanstvena dela. Pri proučevanju znanosti o jezikih, pravu, et-nografiji itd. se bo Akademija v prvi vrsti ozirala na področje kraljevine. Akademija se bo vzdrževala • lastnim premoženjem, z dohodki ou prodanih publikacij, z volili in Pr:♦:• IZ DRUŠTVENEGA ZAPISNIKA DRUŠTVA SAMOPOMOČ SLOVENCEV Preteklo nedeljo, dne 28 avgusta, se je vršil enajsti članski sestanek in to pot na Avellanedi, kamor smo se pred par meseci obrnili, da začnemo tu, ki je še neobdelano polje, z našim delovanjem vzajemne pomoči. Seme je padlo mi rodovitna tla, kakor sta pokazala že dva prejšnja sestanka, ki sta se po zaslugi Centri-ha, IJlpša in Kukoviča prav lepo u-spela, ter se je vpisalo spet deset novih članov. S tem so pokazali naši avežanedčani, da razumejo stvar in tudi vidijo potrebo in korist, ki vsega lahko imajo od tega. Razni predsodki se naglo umikajo spoznanju potrebne vzajemnosti, ki edina je lahko nositeljica srečnejše K ROJ A C M C A 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Pa-, ternaf.) Na praznem zemljišču, ki ga vidimo na sliki, bo stal Jugoslovanski dom na Dock Sudu FESTIVAL ARTISTICO YUGOESLAVO v dvorani San losé se vrši 11. septembra ob 3.30 uri AZCUENAGA 158 (altura Rivadavia) PROGRAM 1. DVE MATERI, prelepa drama vnarodnih in zgodovinskih nošah. 2. Živa slika z umetniško glazbo 3. Indijske čarovnije. \ 4. Izbrano petje naših zborov. Namen prireditve je zahvala in. priporočilo usmiljenkam, ki tako ljubeznjivo strežejo našim bolnikom. Vstopnina 1 pes. Otroci do leta v spremstvu staršev zastonj. Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — ' 54 - 2094 OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. poslaništvo želi, da se pri njem zglase: Horvat Franjo iz Sarvaša. Preselil je je 1925 leta in se že 10 let ne javlja svojcem. Zadnji znan naslov je bil: Diamante Aldea, Posteres-tante — E. Rios. Müller Josip iz Beograda. Zadnjikrat še je javil 1928 leta iz Brazila. Božanič Pavel, po domače (tabre iz Oključane. Prispel v Argentino 1928 leta. Poslednjič se je javil leta 1934 iz Bs. Airesa, ul. Necochea .1339. Županič Vincenc iz Draše. Prišel v Argentino 1912 leta ter se zadnjikrat zglasil iz Rancagua F.C.G.B.A. Cindvič Anton iz Suhopolja. Dospel je sem 1927 leta, a 1934 leta se je javil z naslova: Bmé. Mitre 3570. Walter Adolf iz Podravske Slatine. V Argentino dospel 1928 leta. Zadnji znan naslov je bil: Santa Fe, ul. San Martin 2979. Bajer Leopold. Leta 1923 se je nahajal v Rio Negro, kakor tudi v Bahía Blanki. Babic Janko iz Liekega Petrovega sela. Zadnji krat se je javil leta 1929. Bole Ciril iz Koč, roj. 1904 leta. Sič Stjepan iz Dolnjega Miholjca. Zadnjikrat se je zglasil iz Brazila, Sao Paulo, 1933 leta. Andreusi Petar iz Supetra. Zadnji naslon: Rio Gallegos. Radivojevic Borislav Gjorgje iz Prizrena. Leta 1934 se je javil iz Buenos Airesa. Habenšus Anton iz Rume. Javil se je 1934 leta iz Necocheje, ulica Sarmiento 325. Grginivh Mijo iz Venca. 1937 leta se je zglasil iz Comodoro Rivadavia. Pavlovic Martin iz Okruga. Zglasil se je 1930 leta iz Buenos Airesa. Pranič Jožo iz Ravča. Leta 1929 se je nahajal v Sanfordu F.C.C.C. J Bernat Lazar iz Beograda. 1932 leta se je nahajal na Avellanedi, ulica Tuyú 4273. Prosimo vse rojake, če bi kateri vedel za naslov katerega od zgoraj navedenih izseljencev, da bi to javil Kr. poslaništvu v Bs. Airesu. Za kratek čas Prebrisani Jožek Jožek predlaga sestrici Metki: "Metka, veš kaj? Igrajva se: jaz bom opica, ti me boš pa pitala s sladkorčki in tortami!" Spričevalo Mama: "No, veš kaj, Jožek, to spričevalo je pa zelo slabo." Jožek: "Le kako moreš kaj tak-ttd sC tiu C^iofi ¿murnu 'ijaa uSaus rekel, da je še predobro zame." Pred sodiščem. Sodnik: Končno ste vse priznali. Zakaj pa niste tega takoj storili? Prihranili bi nam mnogo dela in truda. Obtoženec: Ha, ali tudi vi mrzite delo? } Obiščite KROJAČNICO j LEOPOLD UŠAJ t «» t ZA POMLAD liram Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal m-^ t Rit* jfc-. nudim najmo- ' -¿v ^ •J'ly tdernejšega blaga iz I angleških tovarn, t Cene nizke, zato obiščite me in se bo- tste prepričali. ■ ■ ^m IgARMENDIA 4947 f La Paternal — Buenos Aires V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ad 3—6 , lepo sliko v bar/ah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407! U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Priseljevanje v Julijsko Krajino Dr. L. Čermelj se je v svoji študiji "Slovenci in Hrvatje pod Itali-«", ki je izšla letos ob začetku leta, delno dotaknil tega vprašanja. On je na podlagi razpoložljivega materiala obdelal priseljevanje Italijanov iz ¡starih pokrajin v povojnih-letih. S tem bi bilo kolikor toliko vsaj eno razdobje obravnavano. Za celotno vlado, da "stremijo Bonghi in njegovi pristaše posebno za tem, da se pomnoži italijanski eiement v obmejnih pokrajinah, kar zahteva največjo pozornost od strani političnih oblasti". Dejstvo je, da je zunanji minister Haymerle to poročilo odstopil zunanjemu ministru Taaffeju in tedanjemu avstrijskemu notranjemu Obsojenci iz Gortanovega procesa na svobodi - Doma našli samo žalost sliko pa bi bilo treba upoštevati tu-; ministru za potrebne ukrepe. Kakšni di predvojno dobo, kajti priseljeva-i so bili ti ukrepi, ne vemo. Če so bih nje se je vršilo že tedaj v veliki me-! sploh izdani, so gotovo imeli le pre-ri in v zadnjih letih celo po določe- hodni značaj, kajti dve leti pozneje nem načrtu j se je sklenila trozveza med Avstrijo, V glavnem moramo predvojni čas Italijo in Nemčijo, s čimer je bila ' 6 . ,. - .. i - ; Italni dana možnost, da vsak cas ne- glede priseljevanja Italijanov' v se- , ^ aR ^ kQ Berlina danjo Julijsko Krajino razdelit v P na Dunaju v korist dtali- ÍÍVpro^hi TSul. fflfEl W elementa in italijanski druge polovice devetnajstega stolet-j ^Ukov se je tem lažje izvajal ke ja V tej dobi se niso Italijani z A- 111 zahteval nobenih materia mh zr-peninskega polotoka priseljevali v tev, saj so ,lash vsi ti priseljenci a Trs pokakem določenem načrtu ali Trstu ni v drugih mestih ze pnprav-po kakih posebnih direktivah, tem- .^no mesto in zasigurano življenje. Naša slika predstavlja: zgoraj štiri naše fante, ki so bili sedaj pušče-ni na sv* ibodo. Spodaj v kotu Gor-tan, ki je bil prva fašistična žrtev in ustreljen. Štirje mrtveci zraven na tleh, pa so: Bidovec. Valenčič, Miloš in Marušič, ustreljeni na Bazovici pri Trstu. več so bili le ena komponeta splošnega priseljevanja od vseh vetrov v novo luko. Bolj kakpr številno so ti italijanski priseljenci s svojim materinim jezikom pomagali ohraniti italijansko lice Trsta. V tem se je odlikoval zlasti tržaški magistrat, ki je sprejemal renjikole v službo kar na debelo v veliko škodo domačega, zlasti slovenskega prebivalstva. To favoriziranje italijanskih priseljencev je postalo že ta-. . , t ko hudo, da je leta 1913. tedanji tr-, Drugo obdobje je prineslo leto namestnik Hohenlohe moral iz- nr> i_. • A.,„4 lrlinK nm«rri ni» .. . . . • ••! • -----•> .." . y. . zaski namestiniš. iioiiemunc mv'iai 1866., ko je Avstrija kljub zmagi na daü naredbe) ki naj bi omejile pri-bojnih poljanah v severni Italiji v/.- rAniilrolov Zaradi teh odredb je , tok renjikolov. Zaradi teh odredb je se dežel funkcionarji. Medtem ko je bilo prvo obdobje v tesni zvezi z gospodarskimi pio-blemi in je bilo drugo nujna posledica nastale izpremembe državnih meja, je tretje obdobje strogo političnega značaja in je označeno po točno izdelanem programu. Kot začetek te tretje dobe smemo smatrati leto 1880. V začetku tega leta je namreč izdal član iredentistične organizacije v Italiji Paulo Fambri v Benetkah knjigo "La Venezia Giulia", v kateri razpravlja o pomenu Julijskih Alp in Istre za obrambo Italije na vzhodu. Bolj kakor sama knjiga je vzbudil pozornost uvodnik, ki ga je spisal desničarski poslanec v italijanskem parlamentu Ruggero Bonghi. Tam čitamo namreč med drugim tudi ta-le odstavek: "Problem je torej jasen. Mi moramo doseči boljše meje od sedanjih. Mi imamo pravico hot.eti, da postane vsa dežela (namreč Julijska Krajina), ki je zemljepisno italijanska, tudi politično italijanska. Zato pa je potrebno, da se italijanski vpliv v tej deželi poveča." Kot član parlamentarne desnice, ki je bila za mirno sožitje z Avstro-Ogrsko monarhijo, pa je še dodal: "Ta cilj se mora vsekakor doseči s polnim vpoštevanjem mednarodnih odnosov in ne da hi se niti najmanje omajala moč Avstrije." Vendar je prav dejstvo, da je desničar napisal uvodnik Fambrijevi knjigi, vzbudil pozornost avstrijskih oblastti. Kakor poroča A. Sandona v v prvem zvezku svoje dokumentarne knjige "L'irredentismo nelle lot-te politiche e nelle contese diploma-tiche italp-austriache" (Iredent.izeni v političnih bojih in avstro-ogrskih diplomatičnih sporih), je tedanji avstrijski poslanik na italijanskem dvo ru grof Wimpffen obvestil dunajsko --j..........~ V. . . „.. . , IOK reilJ!KUlu\. u.uaui ---ti gubila Lombardijo in Benečijo, in so | možfio zavrešialo med iredentisti v z vojaškimi četami umaknili iz teh | Ital¡„ -m tud¡ uradna Italija je snia-ižel tudi razni državni uradniki in trala z& potrebno, da energično intervenira pri dunajski vladi. Razburjenje zaradi teh ukrepov se ni poleglo prav do izbruha svetovne vojne. Zanimivo je, da je M. Alberti v svoji knjigi "L'irredentismo senza romanticismi" postopanje tržaškega namestnika označil kot upravičeno, toda za manj potrebno, češ da je šlo za priseljence, ki so ohranili svoje italijansko državljanstvo in bi se radi tega politično ne mogli uveljavljati, ker bi sicer imela oblast pravico nastopati proti njim. Formalno ima Alberti prav, toda v praksi je izgledala stvar drugače, kajti teli renjikolov niso branile samo krajevne italijanske oblasti, kakor magistrat in dnige, temveč je stala za njimi tudi oficijelna Italija. J Načrt italijanskih politikov pa ni šel samo za tem, da bi se ojačilo šte- ( vilo na Primorskem bivajočih Itali-j janov, temveč je delal na to, da bi, tudi politično nekaj pomenili. | ..»>• "<♦> -<♦;< •:«• •:«•• •:♦> <♦> <♦> ¿! ¿fotografijaf 'i * "LA MODERNA" I 811 I Edina in najbolj poznana * fotografija v slovenski $ S koloniji ' Sporočam slovenski naselbi- £ 't' ni, da bom ob priliki 25 letnice § moje fotografske obrti, vse V v preuredil ter razstavil moje de- § $ lo, kjer se bo lahko vsak pre- c pričal o mojih neprekosljivih $ $ izdelkih. $ * VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU $ Ne pozabite i: FOTO "LA MODERNA" * S. SASLAVSKY $ * Av. SAN MARTIN 2579 { 'i Telefon: 59-0522 - Bs. Aires f ,•:«•; >3»> <♦>: 39»oaBSM««*k Amnestija obsojencev v Gortano-vem procesu. — Iz Berama poročajo: Dne 15. avgusta so prišli domov obsojenci iz Gortanovega procesa Živko Gortan ter Dušan in Alojzij Ladavac. Pred mesecem dni je bil izpuščen tudi Viktor Bačac. Kakor znano, so se 24. marca 1929 dogodili spopadi ob priliki nabora. V enem teh spopadov je padel Ivan Tuhtan iz Trviža. V Gortanovem procesu so bili obsojeni na 30 let ječe, medtem ko je bil Vladimir Gortan obsojen na smrt in ustreljen. V zaporu so torej preživeli 9 let. Dušan Ladavac je doma našel rojstno hišo prazno, ker sta mu med tem umrli mati in sestra. Bačacu je umrl brat, živku Gortanu pa mati od ža-! losti za sinom. Važna jezikovna odredba v Jugoslaviji "Koroški Slovenec" (Celovec) prinaša: Jugoslovanski notranji minister dr. Korošec je odredil, da se morajo javni uradniki, ki služijo na ozemlju koterekoli narodne manjšine, tekom treh let priučiti jezika narodne manjšine. Minister utemeljuje odredbo s tem, da je uradnik v stalnem stiku z ljudstvom in more svojo službo vršiti vestno le v slučaju, če posluša in razume želje in pritož- be ljudstva. Uradniki manjšinskega ozemlja boto zato uživali gotove prednosti pred ostalimi. Po preteku treh let bodo uradniki brez znanja manjšinskega jezika prestavljeni in zapostavljeni. Za uradništvo donavskega banata je na primer predpisano znanje nemškega, ogrskega in ru-munskega jezika. Omenjena odredba je vzbudila posebno v manjšinskih krogih veliko pozornost in potrjuje dejstvo, da jugoslovanska vlada vzorno ravna z narodnimi manjšinami in ji je mirno sožitje večinskega naroda z njimi zelo pri srcu. "Berliner Tageblatt" je pod naslovom "Nemško se učijo" pripomnil, da bo imela nova odredba ugodne posledice na gospodarskem in kulturnem področju, in se nadeja, da bo posebno upoštevana nemška govorica, katere se poslužuje 100 milijonov ljudi in ki je vez med narodi srednje in jugovzhodne Evrope. Ne dvomimo, da bo jezikovni odlok jugoslovanske vlade, ki podčrtava težnjo Jugoslavije za mirnim sožitjem tudi z državami-sosedami, napotil tudi druge države, da enake svoje težnje podprejo s sličnimi odredbami. 180 BREZPLAČNIH MEST ZA DIJAKE V JULIJSKI KRAJINI Prosvetno ministrstvo je te dni razpisalo natečaj za brezplačno nastanitev in prehrano dijakov v nekaterih srednješolskih zavodih. Takih mest je po 60 tudi v Škodnikovem konviktu v Tolminu ter na zavodin v Gorici in Pazinu. Sedaj je razpisan natečaj za 8 takih razpoložljivih mest v Tolminu, za 5 v Gorici in 3 v Bazinu. Vsi prosilci morajo biit člani fašističnih mladinskih organizacij. Prednost pa bodo imeli sinovi in hčere italijanskih invalidov m prostovoljcev. Pridobivanje plodne zemlje v Posavini 11.000 jutrov plodne zemlje bodo nanovo pridobili z melioracijskimi deli v Posavini okoli Slavonskega Broda. Ob vsaki večji povodnji so tu pod vodo ogromne površine rodovitne zemlje, ker polja leže tu nizko ob Savi in za povodnji zadostuje vsako manjše naraščanje Save. Ob Savi tu tudi ni kakšnih večjih nasipov, ki bi branili, da ne bi voda prestopala bregove. Tako so bili in so v veliki meri še stalno zamočvirjeni obširni predeli tamkajšnjega nižinskega sveta. Za izsuševanje so se zadnja leta zavzeli vplivnejši ljudski zastopniki ter so na merodajnih mestih izposlo-vali precej kredita. Že v proračunu za lansko leta je bilo namenjenih za razna melioracijska dela v tem delu Posavfne 1 milijon dinarjev, iz kredita za velika javna dela so letos dobili ti kraji spet 1 milijon din, poleg tega pa je banska uprava savske banovine podelila iz fonda za javna dela pol milijona din. S tem denar-• jem je zdaj zagotovljena velika črpalka v Dubočcu. Črpalka bo mogla v 1 sekundi zmetati 4.400 litrov vod« v Savo ter bo mogla izsuševati 11.000 jutrov plodne zemlje. To bo obenem prva vodna črpalka v vsej srednji Posavini. PODSTAROSTA PAUNKOVIČ UMRL . Nenadoma je na Dunaju preminul drugi podstarosta Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, Djure 1 unkovic. Operaciji, kateri se je moral podvreči, je podlegel. Njegovo truplo bo prepeljano v Beograd. Y znak žalosti visi raz zgradbe in društvenega sedeža Sokola Dock Sud-Boca, žalna zastava. Brzojavno je bilo poslano Savezi tudi sožalje. km«wKyMzmKymtymcm/Mmaw <♦> <♦> •:«• •:♦> <♦> •:♦> <♦> •»> •»> I KROJAČNICA MOZETIČ Če si nameravaš kupiti nove obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires 'me>»x»k <♦> mee. m mu •:♦> "<♦>, ;«t< <♦> :;«k s» >»>:mx, <¡m VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. catcentral europea 469 5AN MARTIN 469 NOVE MEŠČANSKE ŠOLE BODO ODPRLI V SLOVENIJI Po odloku prosvetnega ministra se bodo odprle tele meščanske šole v Sloveniji: v Domžalah (kamniški okraj), v Gornji Radgoni, v Kranju in v Slov. Konjicah. V novi meščanski šoli v Domžalah bo v začetku šol. leta 1938-39 vpisovanje učencev v prvi in drugi razred, drugod pa samo v prvi razred, ker se bodo višji razredi odprli postopno prihodnja \ leta. VELIKO ZDRAVILIŠČE ZA DELAVCE V SRBIJI Veliko zdravilišče za delavce bodo zgradili v bližini Gornjega Matejev-ca v Srbiji. 7. avgusta so bile na kraju Trebinjskega roka, kjer bo zdravilišče stalo, velike svečanosti. Zdravilišče bo zgradil Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Stalo bo okoli 10 milijonov dinarjev in bo namenjeno zdravljenju' delavcev iz rnoravske in vardarske banovine. Zdravilišče bo stalo precej globoko v dolini, v nadmorski višini 500 m. Za takšno ustanovo je ta kraj zelo pri-kladen, ker hudi, kakor pravijo, vse pogoje za učinkovito zdravljenje. Zdravilišče bo tudi najmoderneje urejeno. odseke te nove ozkotirne železniške | ke prof. Philiph Mosely. Zdaj se mu-1 goni, ki so vozili že z veliko hitro- ! di v Splitu, kamor je prišel pred ne- stjo. Tovorni vlak ni mogel več raz-__I davnim. Prof. Mosely je bival v Ju- proge. BANSKA PODPORA ZA ZBOLJŠANJE IN POVZDIGO KONJEREJSTVA Za zboljšanje našega konjerejstva se uporabljajo razen drž. in banovin-skih žrebcev tudi zasebni žrebci, ki se licencirajo. Število ter žrebcev je mnogo večje kakor število drž. in ba-novinskih. Lastnikom takšnih žrebcev, ki lahko dokažejo uspešno delo za zboljšanje naše konjereje, je treba izkazati priznanje s podelitvijo! Dalmaciji bo Mosely ostal še malo denarnih podpor za vzdrževanje in časa, nakar se bo podal v Bosno, goslaviji z istim namenom že pred dvema letoma. Zadnje dni se je mudil na otoku Braču, kjer je imel lepo priliko priti v stik s tamkajšnjimi kmeti ter se seznaniti z razmerami, v katerih žive. Omenjeni profesor je tudi eden redkih tujcev, ki temeljito poznajo srbsko hrvaško in slovensko zgodovino. Pred nedavnim je v nekem ameriškem listu objavil obširen članek o Ljudevitu Gaju. V plemensko uporavo teh žrebcev. Od-goj žrebcev, posebno toplokrvnih plemen, zahteva mnogo denarja in traja precej dolgo. Razen žrebcev igrajo pri zboljšanju konjereje važno vlogo tudi plemenske kobile. Po-ti'ebno je, da se najboljše med njimi ugotove in popišejo in da se njihovi lastniki na podlagi denarne porpore obvežejo, da jih bodo racionalno uporabljali. Glede na vse te okoliščine je kmetijsko ministrstvo dovolilo banskima upravama dunavske in savske banovine, kjer je konjerej-stvo najnaprednejše, po 200.000 din, je udarila tudi v te vsem drugim pa po 100.000 din, sku- do zadnjega ulüa. kjer ga predvsem zanimajo hišne zadruge v okolici Sarajeva. STRELA V CRKVICAlH UBILA CELO KARAVANO KONJ Celo karavano konj je začetek avgusta ubila strela v Crkvicah v Črni gori. Dva tamkajšnja kmeta in kmetica Andja so vodili z drvmi nato-vorjo^ie konje iz Crkvic proti domu. Konji so bili privezani drug z drugim z železnimi povodci Med potjo je to karavano konj zalotila nevihta. Začele je grmeti in treskati. Strela te konje in jih vse Nezavestna sta viti tolikšne brzine, da bi preprečil občutnejši trk. Kakor bi trenil so ss vagoni že zaleteli v tovorni vlak. Iz strahu so poskakali nekateri železničarji iz tovornega vlaka ter se skušali rešiti. Le po srečnem naključju se nikomur ni zgodilo kaj hujšega in so vsi odnesli zdrave pete. Pri tem trčenju so se trije vagoni čisto razbili. dvoma zaradi neiuformiranosti izgubili še ono, kar bi sicer lahko zaslužili od poletnih gostov. Mussolinijev sin Bruno posetil Tržič Pretekli teden je obiskal ladjedelnice v Tržiču in tovarno letal, Mussolinijev sin Bruno v spremstvu kol. Bisea. Gosta je sprejel Avgust Kozulič ter jima razkazal tovarno ter letališče. LICITACIJA GRADBENIH DEL Za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 na odseku Jeperca-—Labore ter zgraditev moderne betonske ceste na tem odseku bo 5. septembra v gradbenem mistrstvu prva ofertalna licitacija. Proračunska vsota je določena na 13,193.469.60 din. — Dne 27. avgusta letos pa bo v istem ministrstvu prva ofertalna lictacija za izde- „„ , . . 1 . , 1 ■ ji • r> v. i vodo cesto v kraje, oddaljene nad lavo oprave v novi zgradbi Postne . m , '. . . v , • T1 j -d i ■ Pet m- Tako prihajajo v Divačo po hranilnice v Beogradu. Proračunska n__. • ■ •• -r, , -,. 1 , * ji v orrcneoirj- ; vodo kmetje iz Cicanje. Posledice su-vsota za ta dela znaša.276.063.15 dm. s +„b- • , ^ I o t, v. , ... I se so tudi na polju zelo občutne ter Sama zgradba nove Postne hranilni-1 • „„„„* -;,„ y ■ - - \ r> -i , . , , v or. Ue razen žita, ki je se razmeroma doce v Beogradu pa bo stala okoli 80'V , J .... -i. 1 ¡ bi o obrodilo, vse pozgano. milijonov dm. I _ ° Velika suša na Krasu Iz Divače poročajo, da vlada po vsem Krasu suša, kakršne ljudje ne pomnijo. Zaradi pomanjkanja rezervoarjev za vodo in vodovodov, morajo ljudje hoditi z vozmi in sodi po vodo često ČLANI ITALIJANSKEGA JAHTNEGA KLUBA PRI BANU JABLANOVIČU 8. avg. je prišel k banu primorske banovine Josipu Jablanoviču na obisk italijanski generalni konzul Lui-gi Ardumini z 10 člani italijanskega jahtnega kluba. Ta sprejem je v zvezi z mednarodnimi jadmiškimi regatami, ki se vrše na Jadranu Sprejema se je udeležil tudi nemški veleindustrijec Opel s svojo gospo. Opel se je banu Jablanoviču zahvalil za prijateljski sprejem, ki ga doživlja vsako leto, ko križari v jugoslovanskih vodah: Italijanska športna delegacija pa je nato položila venes rta spominski svetilnik kralja Aleksandra Zedinitelja v mestnem pristanišču. Nevarna nalezljiva živinska bolezen v Turškem Lukovcu paj torej en milijon 100.000 dinar- padia na. tla tudi oba kmeta. Strela jev za nagrade konjerejcev in last- ni ožvrknila kmetice Andje, ki je Icn- n i kom dobrih plemenskih žrebet. V nje vodila za navaden, nekovmast ta namen morajo banske uprave v povodec. Ko je strela pobila na tla glavnih središčih konjereje, vsaka vf.o karavno, je kmetica brž odhitela na svojem področju prirejati razsta- ve plemenskih žrebcev, nagraditi plemenske žrebce ter jih vpisati v matične knjige. v bližnjo vas in obvestila ljudi, kaj se je zgodilo. Ti so brž prenesli v vas oba -vezavestna kmeta, kjer je zdravnik ugotovil, da ju je strela samo omamila, ter odredil njun prevoz v bolnišnico. Srbski časopisi pišejo, da je biia za ta dva kmeta vsa s ve" a v km :!a sta imela tedaj, ko .le udarila strela, na nogah gumijaste opan-ke, ."e ne bi ju bila strela gotovo ubila. Z odkopa vanj em starodavnega mesta He-rakleja so spet pričeli Z odkopavanjem starodavnega me- ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PO-sta Herakleja v bližini Bitolja v Ju- STAJI V RIPNJU žni Srbiji so zdaj spet začeli. Vsa ta! ž(l]o.,fiigka nesrega se je ¡ ,;la dela opravlja uprava Muzeja kneza ? vm na dročju beoSíaislW«a Pavla skupno z mestnim nacelstvom žficzll.:žk ravnaíeljstva. Na po-v Bitolju. Kakšen obseg imajo nova .. y Ri ju so zjutJraj na VS(; 0. odkopavanja kaze število delavcev, ikali žeiezniške vozove. Na ki so pn teh dehh zaposleni. Vsak ^^ ge neuadoma dan jih dela okoli sto. Z deli mso za- cd1 lo 25 nov od lokcmot,Ve celi sele letos, pac pa s prej zace- ^ ge zageli z vedno veij() hitrostjo premikati proti postaji Kijevo. Na nekaj več uspeha, kot so ga imeli la- Nova nalezljiva bolezen pri živini ni, in da bodo izkopali zanimive stva-se je razpasla v Turškem Lukovcu ri, ki bodo na vsak način imele ve-pri Tuzli. Goveja živina je nenado-, liko zgodovinsko vrednost. ma dobila nekake črne mozolje, ker; -- tamkajšnji kmetje niso obrnili takoj tim delom letos samo nadaljujejo teh'"odtrganih"vagonih ni bilo niti enega železničarja in zato tudi Kmetje v Vranskem selu našli turški pečat ni mogel nihče več vlaka zavreti in na ta način ustaviti. Ti vagoni so prevozili tri kilometre dolgo pot od Rip-nja do Kijeva. Po telefonu so takoj cbvestili postajenačelnika v Kijevu. Toda nesreče ni bilo mogoče več preprečiti. Na tej postaji tedaj je stal tovorni vlak, na katerega so nato-varjali kamenje in tamkajšnjega ka-j mnoloma. Hitro so odredili, da ta tovorni, vlak odpelje proti Belgradu. našli da vozi čisto počasi, tako da bi med GRADNJA NOVIH IN RENOVI-•RANJE STARIH CEST V ISTRI Y Murah v Istri so prižčeli graditi novo cesto, ki se bo pri Podgradu spojila z glavno cesto, ki pelje iz Trsta v Reko. Ta cesta bo moderna in široka 9 metrov. Obenem renovi-rajo staro cesto, ki pelje iz vasi Muñe do Stareda. Tudi ta cesta bo široka in asfaltirana. Za ljudi so ta dela zelo dobrodošla, ker je zaposlenih pri njih mnogo brezposelnih domačinov, ki so z delom kljub skromnim zaslužkom zadovoljni. dovolj pozornosti tej nevarni bolezni, ki je prav za prav še poznali niso. Mislili so namreč, da so to čisto navadni mozolji, kakršni pri živini niso tako redki. Bolezen se je zato nemoteno razširjala in je na njej obolelo že precej goveje živine. Najhuj- pečat ^ turških žasQV g0 _______ _ _ ^ _ ^ _____________ se pa je, da je ta bolezen nalezljiva y Vranskem Polju v Hrva- potjo brez večje nesreče zadržal od- tudi za ljudi. Obolela sta dozdaj ze škem Primorju Ta kraj je iz tur- trganih 25 vagonov. Toda, komaj je dva tamkajšnja kmeta. V Dnzini ških žagov bno znamenit. Vrana odpeljal tovorni vlak, že so se na na- Lukovca je zaradi te bolezni umrlo od 1Q dQ lg stoletja igrala za ; sprotnem koncu pojavili odtrgani va- 15 letno dekle.__j Turke yažno vlogo v ¿asu turških . ««^^mT^, T,T,*T A «TA ™ »,WT* napadov je bilo v tem kraju turško ft°t5?JÍEa uamestništvo. Tu je stoloval tudi Hn-LUKE GRADI NOVO OZKOTIRNO m ^ ^ bilJnajve6ji SOVražnik Benečanov. Leta 1688, so ga pa Be- Dobra letina sadja se obeta po vsej Jugo- 1 • • • slaviji Pridelek vseh glavnih vrst sadja bo letos v Jugoslaviji zelo zadovoljiv, seveda če se ne dogode, preden bo to sadje zrelo, kake hujše vremenske nezgode, ki bi vplivale na kakovost in količino sadja. Posebno lepo obetajo jabolka, skoraj nič manj pa tudi vinogradi, le po nekaterih krajih so nevihte s točo prizadejale zelo veliko škodo. Pridelek sliv v južnih krajih bo letos neprimerno večji kot lansko leto, vendar pa še vedno najmanj za 50% manjši kot v normalnih letih. Slive so zelo dobro obrodile posebno v višjih predelih, ker so tam pozneje cvetele. Zdaj računajo, da bomo letos iz Jugoslavije izvozili 1500—1800 vagonov višje šole za telesno vzgojo, ki ne bi suhih sliv in nad 3000 vagonov sve- j mogli študirati na lastne stroške, za-žih. Jabolk je posebno mnogo v Slo-1 gotovi brezplačno stanovanje in sku-veniji, razen zgodnješih vrst. Za iz- pna menza. voz jih. utegne ostati za kakih 2500-3000 vagonov. Jabolka dobro kažejo tudi v Srbiji, kjer pa jih za izvoz ne bo stalo niti polovico toliko kot v Sloveniji. Vinska trgatev obeta biti letos rekordna. Glede plasiranja našega sadja na tujem trgu so letos izgledi zelo povoljni, ker so imeli slabo letino na češkoslovaškem, v Švici, Franciji, Nemčiii, Angliji ter še po nekaterih manjših državah. OTVORITEV VIŠJE ŠOLE ZA TELESNO VZGOJO V BEOGRADU Dne 15. septembra odpro višjo šolo za telesno vzgojo v Beogradu. Na slavnostno otvoritev bo ministrstvo za telesno vzgojo povabilo razen u-radnih zastopnikov tudi športno delegacijo, ki se udeleži balkanijade. S sklepom miinstra za telesno vzgojo se dovoli, da se vsem kandidatom ŽELEZNICO Novo ozkotirno železnico Ranjalu- nečani ujeli in umorili. Dragocen pe- ka—'Tuzla—Valjevo—Beograd so za- ^ y katerega je vdolben meč, pol-čeli graditi te dneve. Za zdaj so vze- megec zvezda> znaki turškega grli v delo prvi del te proge m sicer ^ go nekateri prepričani, da je pri-20 km, začenši od Banj aluke. Delo -j nekoč Halil begu, ki ga je vr-je prevzelo gradbeno podjetje Besla- , g preden so ga Benečani uje-gic iz Banjaluke. Za prvi del progo je namenjenih 30 milijonov din. Na. tem odseku bo stal tudi velik železni most čez Vrbanjo, dolg 50 m, ter pol km dolg predor. Zgrajene bodo rta tem odseku tri železniške postaje. Gradbeno ministrstvo bo oddalo že AMERIŠKI PROFESOR PRIŠEL PROUČEVAT RAZVOJ NAŠIH HIŠNIH ZADRUG Razvoi srbskih in hrvaških hišnih prihodnji mesec v delo tudi ostale zadrug je prišel proučevat iz Ameri- % AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO-1 VORNEGA ZDRAVNIKA £ zatecite se k ¡ Dr. A. GODEL * AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumaticne bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CANGALLO 1542 i s CALLE >3»; ymc >»>: mtt < X X«í< 55BC >»>:' >SB< '-<«< >MK 3 ymmtcmoamm. Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in boleSin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Ciearelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem naiinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kislino, težka prebava, bruanje, rane. 6REVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi, modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te *rste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Naimodernejši hotel ob Plitvičkih jezerih Nov velik hotel namerava zgraditi ob Plitvičkih jezerih nek švicarski velikaš. Te dni se je mudila tam skupina petičnih Švicarjev z namenom, da odkupi primerno zemljišče, kier hi stal nov hotel. Ti Švicarji so deiali. da ho ta hotel eden najmodernejših, kar jih je zdaj v Evropi sploh. VELIKA SUŠA V DALMACIJI Že dva meseca ni bilo dežja v srednjem delu našega dalmatinskega, Pri-morja. Zavladala je aato v zadnjem času tam velika suša, tako da je zdaj uničen dober del letošnjih pridelkov. Malokrat se zgodi, da bi morali ljudje v teh krajih zaradi slabe letine stradati, letos pa se utegne to zgo-iiti. Koruze in krompirja v tem delu letos ne bodo skoraj nič pridelali, in tudi vinogradi, ki so prej tako dobro kazali, so skoraj uničeni. Kakor pripovedujejo tamkajšnji kmetje, že trideset let ni bilo v Dalmatinski Zagori tako slabe letine kot je letošnja. Včeraj je sicer padlo nekaj dežja. Neznosna sopara se je sicer nekoliko ublažila(, zemlji pa dež ni dosti koristil, saj ga je padlo komaj 3 mm, dočim pa je bilo n. pr. na Sušaku 22 mm. KER SO NAJEMNINO PREVISOKO RAČUNALI Goriška prefektura je kaznovala večje število domačinov v Renčah, Kanalu in Gorenj ah, ker so baje računali letoviščarjem previsoko najemnino za sobe. Od prefekture so dobili ukaz, da morajo vrniti vsem strankam presežek nad ceno, ki jo je določila oblast, poleg tega pa plačati kazen v denarju, tako da so brez DRŽAVNA OBRTNA RAZSTAVA V BEOGRADU Prva državna obrtna razstava bo oktobra meseca v Beogradu. Poseben del te razstave bo tvoril oddelek za tisk in literaturo. Na tej razstavi pa obrtništvo ne bo pokazalo samo svojega dosedanjega razvoja v socialnem in gospodarskem oziru, pač pa bo prav tako dala nove smernice za bodoče. Doprinesla ho dalje mnogo k utrditvi stanovske zavednosti. Razstava ho imela tako značaj prave manifestacije obrtništva. V 9 $ H 8 Íeíi5Kí:3«B< :m< .>!»*: :♦> se- <♦> <♦> <♦> <♦> >:♦>: >:♦> ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires V § V 1 9 $ i S5 '4 1 I I I GOSPODARSKI POMEN IDRIJSKEGA RUDNIKA Idrijski rudnik je od svojega po-četka dajal lastniku lep vsakoleten dobiček. Objavljena je statistika dohodkov od 1. 1780 do 1918, ki kaže, da so se v tem času samo tri leta zaključila z izgubo, a še ta je bila le navidezna, ker se objavljene številke nanašajo na prodajo živega srebra in cinobra, ne pa na zaloge, ki so bile vedno polne (prim. Arko: Zgodovina Idrije, 68—71). Po vojni dohodkov iz rudnika niso objavljali. Tu in tam je bilo slišati, da rudnik prinaša državi izgubo; s tem se je večkrat utemeljeval odpust delavcev. Za dvoletje 1936—37 pa so izšli podatki, ki sicer nimajo uradne značaja, a gotovo izhajajo iz pravega vira. V julijski številki zelo razširjenega mesečnika "Le vie d'Italia" (izdaja ga italijansko planinsko društvo, znano pod prejšnjim imenom "Touring Club Italiano", čigar član stvo gre v stotisoče) je neki Vittore Querel napisal s številnimi slikami opremljen članek "Vir bogastva za železnih posod (posoda stekleničaste podolgovate oblike drži 34,.5 kg živega srebra), to je 8718 kvintalov živega srebra. Najvišji predvojni pridelek je bil 1. 1913, namreč 8200 kvintalov v enem samem letu. Izvoz je šel največ v Nemčijo (9530 posod), v Anglijo (6000), v Združene države (4495), v angleško Indijo (1025 p.); manjše količine so prevzele Francija, Ogrska, Japonska, Kanada in dr. Za to srebro je država dobila iz inozemstva 30 milijonov zlatih lir, prodaja na notranjem italijanskem trgu pa je vrgla dva milijona. Prva dva meseca letošnjega leta je rudnik izvozil že okoli 300 kvintalov živega srebra in sicer največ v Anglijo, Nemčijo, Romunijo in Francijo. Povpraševanje je vedno veliko. Rudnik je jako dobro opremljen, da lahko zadosti vsakemu naročilu. Člankar pravi, da je živosre-brne rude še za najmanj dvajset let, če se bo izkopavanje nadaljevalo v tej meri, ne glede na ležišča, ki se že kažejo. Na vsem svetu znaša pridelek ži-avtarkičen boj. — Idrijsko živo srebro", v katerem navaja, da je v letu 1936—37 Idrija izvozila 25.269 vega srebra 80.000 posod letno. Na Italijo (Idrija in toskanski rudniki^ jih odpade več kot tretjina, namreč 30.000. Odkar je Almadén na Španskem zaradi državljanske vojne u» stavil obratovanje, ima Italija monopol živega srebra na evropskem trgu. Prej je trgovino z živim , srebrom vodil nek evropski konzorcij (udeleženi sta bili zlasti Italija in Španija), ki je omejeval izvoz, sedaj pa jo ima v rokah italijanski konzorcij, ki kontrolira vso proizvodnjo in skrbi za prodajo. V. Querel opisuje tudi način pridelovanja, navaja nekaj zgodovinskih podatkov po Valvazorju in o-menja izvrsnet priprave v rudniku m ugodne zdravstveen razmere v mestu. Značilne bolezni, ki jih povzročajo živosrebrni hlapi, so izginile. Končno pohvali zdrav rod, ki biva v idrijski kotlini. Letos, pravi, so v Idriji našteli 122 družin z več kot sedmimi otroki. ZANIMIVOSTI ZMAGOVALCI V ZDRAVILSTVU Zgodovina navadno proslavlja razne generale kot za velike heroje in zmagovalce, a- resnični heroji in zmagovalci so znanstveniki in v prvi vrsti oni zdravniških ved. Naj navedemo nekaj slučajev: Komaj 29 let star je prišel iz Kalifornije v New York izobražen mladenič, da bi tam vzpostavili električni stroj na 1.000.000 voltov s katerim bi zdravili čankar (rak). Ta aparat bi stal z dobavo radiuma 100 mi-lionov dolarjev. Lansko leto 21 marca je dr. Coates, tako se je imenoval omenjeni mladenič, pri preizkušnjah tega aparata našel smrt, ker je izvajal prevelik električni pritisk. Od časa, ko sta Welter Redd in Jesse Lazar, našla smrt v boju z rumeno mrzlico, se ljudstvo zanima za može, ki žrtvujejo svoje življenje za človeštvo. Vendar nobena bolezen ni zahtevala toliko žrtev razskovalcev kot ravno čankar. Koliko zdravnikov-učenjakov je1 podleglo ravno tisti bolezni, ki so jo hoteli premagati. Zdravniki so si vbrizgali bacile sami sebi. in ko so pričeli s svojimi zdravili se zdraviti,! so si morali največkrat umetno oku- j žen ud odrezati, če so hoteli ostati še nekaj let pri življenju, kajti navadno so morali umreti. Tako je umrl leta 1936 dr. Charles Harvey Archi-bald, doma iz Škocije; leta 1933 je umrl Anglež Peppedence, ko je zdravil na sebi čankar z žarki X, čankar si je dal prej "vsaditi,". Umrl je vkljub temu. da si .je dal trikrat operirati roko. Leta 1930 je umrl dr. Spence, ko je bil že pred enim letom izgubil roko, ki si jo je dal sam okužiti. Bil je specijalist v teh boleznih od leta 1897, ko je skupno z učenjakom in očetom žarkov X, Roentge-nom, študiral odkod izvira čankar. Dunajcan dr. Kristjan Deetjen je tudi žrtvoval levo roko «a proučevanje žarkov X. Zdravniki so se bili odločili, da mu odrežejo samo en prst, pa ni dovolil. Dejal je: Pod nobenim pogojem ne dovolim odrezati samo en prst, ko vem da mi boste .jutri morali odrezati drugega, zato mi takoj odrežite celo roko. Takih herojev je še več. ki so se žrtvovali j znanstvu in človeštvu v prid. Dogna-| H pa so tudi, da žarki X ne 'morejo čankarja v vsakem slučaju ozdraviti, marveč je treba rabiti še vedno star pripomoček: nož. Profesor Borgonie je bil znašel v svetovni vojni neki magnet s katerim je izvlekel jeklo iz ran. Skoro vse življenje pa se je bavil z učinkom žarkov X. Slednjič se je tudi on okužil iu za posledicami umrl. Maršal Petain mu je položil na mrtvaško posteljo najvišje francosko odli kovanje. Zelo značilen primer požrtvovalnosti Je dr. Holzknecht, ki je v svetovni vojni, ko so imeli na Dunaju en sam aparat žarkov X, izdelal sam enega provizoričnega, da je lahko otel smrti marsikaterega, a je ravno tako podlegel okuženju čankarja. Pač pa so si način njegovega "osebnega-aparata" tudi mnogi drugi zdravniki omislili, in ima te vrste a-parat danes skoro vsak boljši zdravnik. Danes so aparati za žarke X že tako izpopolnjeni, da skoro vsak čankar odpravijo in se zdravnikom ni treba bati okuženja. A kot smo prej povedali, so se zato žrtvovali nešteti učeni možje. Zelo razširjena in nevarna bolezen je tifus, ki je doma po vsem svetu ter ne izbira med bogatimi in revnimi. Tudi proti tej bolezni se je postavila cela vrsta učenih zdravnikov, ki so ji mnogi že podlegli. Imamo pa že nekaj posrečenih poizkusov tudi proti tifusu. V Rusiji imajo zavod Mečnikov, v katerem popolnoma uspešno zdravijo tifus. Podoben zavod imajo tudi v Brazilu in Združenih državah. Tifus je najbolj doma po tropičnih ¡krajih. Po mrzlih krajih ni tifusa in so sploh vse kužne bolezni zelo redek pojav. Tifus povzročajo komarji in ne-higijena telesa in v jestvinali. Ko je leta 1853 dejal francoski zdravnik Beauperthuy, ki je živel v Venezueli, da tifus prenašajo in povzročajo komarji, so mu dejali, da je neumen. Nekega dne pa je dr. Lazear pustil, da mu je obsedel na roki in pil kri komar, ki mu ni ničesar slabega povzročil in ko je isto dovolil drugemu komarju, ga je ta zastrupil ter je zdravnik za posledicami moral umreti. S tem pa je tudi dokazal svojo trditev. In kot smo v začetku rekli: zgodovina in človeštvo te res velike ljudi vse premalo ceni in spoštuje. Zdrav niki bi morali biti državni uradniki in plačani od države, da bi lahko res vso skrb posvetili zdravju ljudi. Tako pa se morajo tudi oni neredko boriti' za obstanek in ni čuda, če imajo priložnost, da mnogi izrabljajo svojo znanstvo v svoj osebni dobiček. Če se vse žene samo za denar iu udobnost, čemu bi se ne smeli tudi oni? Nekaj iz prejšnje zgodovine Španije TUDI SARAJEVO BO IMELO NEBOTIČNIK Prvi nebotičnik so začeli graditi v Sarajevu ta teden. Gradi ga Kreditna zadruga železničarjev. Nebotičnik bo imel le devet nadstropij in bo torej precej nižji kakor je ljubljanski. Na vrhu bo restavracija. Drugače pa bo v tem nebotičniku 100 stanovanj, ki bodo v prvi vrsti namenjena železničarjem. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Knrinčič Ne pozabi GARAY 3910 t'feleíon 61-5384 BUENOS AIRES Zavrnjena prošnja za ustanovitev nove stranke Seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Stojadinoviča je bila 11. Vili. Na njej so razpravljali o tekočih zadevah in so med drugim sklenili: 1. da se na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje dovoli državna'podpora 750.000 din za dograditev Zakladne bolnišnice v-Zagrebu, in 2. da se na predlog notranjega ministra zavrne prošnja poslanca Milana Petkoviča in tovarišev za ustanovitev nove stranke pod imenom "Kmetsko in nacionalno gibanje". ZDRAVJE Največji zaklad vsakega človeka je brezdvoma zdravje. Zdravje je predpogoj, sreče in napredka. Zato je v navadi, da si ljudje med vsemi narodi med sebo.j voščijo zdravje. Ali pa pomislimo, kolikokrat se z našim zdravjem igramo, posebno mladina. Skoro vseh bolezni je človeštvo samo krivo in bi si jih lahko obvarovalo, če bi hotelo rabiti razum. Glavni predpogoj za ohranitev zdravja je, da človek čimbolj na ravno živi. Kopanje, telovadba, izlet v naravo, primerna hrana, delo, počitek in pošteno razvedrilo, so največji prijatelji zdravja in človekove sreče. Največji sovražniki zdravje pa so: umazano telo ne samo na zunaj marveč tudi na znotraj, preobilo pijače in jedače in prav tako tudi premalo, slaba druščina, slabe knjige in slabi filmi. Vsak razumen človek bo znal razločevati slabo od dobrega. Samo mladina, kot smo v začetku povedali, razum nerado vpošteva in ga ji mnogokrat primanjkuje, zato pa jo morajo starejši poučiti, kaj je prav in kaj ni. Nobena mati, ki je bila morda v življenju vlačuga. noče, da bi isto postala tudi hči. Čestokrat starši, ki so v življenju delali kakoršnekoli napake, jih skušajo popraviti na svojih otrocih, ki pa se večkrat ne dajo in se bridko maščujejo ravno nad otro ci. Narava se pač v nobenem slučaju ne da ogoljufati. Zgodovina Španije se pričenja v času, ko so Feničani začeli trgovati s starodavnim; rodovi, ki so bivali na poluotoku, r.a katerem se nahaja sedanja Španija. Bili so to najbrža Kelti. Z li pa se, da so na tem ozkem morskem prehodu imeli mnogo opra viti razni rodovi, ki so tedaj, v prvih razvojnih letih raznih narodov in ljudstev v Evropi in na kontinentu evropske in maloazijske celine go spodovali. Take n. pr., najdemo v Španiji mnogo mest, ki nosijo še da nes feničanska imena. N pr.: Cadiz Malaga, Sevilla, Cordoba in Medina Sidonia. Pozneje so prišli Grki. ki so trgovali po vseh obrežjih Sredozemlja. V deželi, kjer se nahaja zdai Španija, so zavzeli več obmorskih postojank. V notranjosti v hribih in gorah, pa so naleteli na silne odpore pri raznih hribovskih rodovih, ki tujcev niso marali. Pri Grkih so se širi le vse mogoče govorice, kako ti rodovi v hribih čuvajo razne zaklade in bogastvo. Te govorice so napotile celo Kartežane, da so prihruli preko ožine in zavzeli velike širjave ozemlja ob morju, ki so jih držali nad 250 let in izvažali razne dragocene rude. Barcelona je bila ustanovljena po Hamilkarju Barca in Ivartagena še danes priča o veliki moči-Kartaža-nov, ki so jo nekoč imeli v Španiji. Iz Španije je veliki Hanibal peljal svojo armado, ki je večinoma obstojala iz samih Špancev, preko Alp, ko je vdrl v Italijo. On sam je bil vzgojen v Španiji in se je tudi poročil z Špankinjo. Po smrti Hasdrubala je on postal vrhovni poveljnik nad kar-taginskimi armadami, ki jih je vodil do zmage ter je osvojil vse južne in vzhodne kraje Španije. Znamenito obleganje Saguntume, je postalo nesmrtno v zgodovini, ki kaže trdo odpornost rodu. Mesto, da bi se predali Hanibalu, so vsi prebivalci' šli na obrambo, tudi žene in otroci so raje ¡ do zadnjega poginili, kakor bi se pre-' dali sovražniku. Kartagince so premagali še le Rimljani, ki so pozneje vdrli v Španijo. S Skipijosem še le se začenja | rimska zgodovina v Španiji. Rimske legije so polagoma osvojile vso Španijo. Zmagoviti rimski vojskovodja geenral Numantia, je priključil vso deželo umskemu cesarstvu. Ljudstvo se pa še dol^o ni pomirilo in je kazalo dolgo svojo odpornost. Šele Juliju Cezarju se je posrečilo, ko je v četrtič obiskal Španijo in je s •posebnimi zagotovili potolažil nemirne Špance. Od tedaj naprej se začenja takozvana "rimska prosperiteta v Španiji". Cesar August je uspel pozneje še dalje. Pridobil je celo odporne Asturce v gorovjih in mir je vladal na to v Španiji celih 400 let. Pozneje je pa Španija padla kot žrtev gotskim četam, ki so vdirale v rimsko območje. Dolga, leta so se borci ten krajev borili na mejah propadajočega rimskega cesarstva. Španske legije so bile, ki so zadrža-vale Bretonce, pa tudi sovražnika ob Reni in Donavi. Takozvano lladrija-novo steno, ob katero so butali Britanci in drugi so branili Španci. Dolgo časa so vzdržali ter branili s+ari rimski red. Zadnji rimski cesar Teodozij, je umrl leta 395. V Španiji so nato zavladali Vizigotei. Ti so bolj tvorili ; neko zasedbo dežele, kakor pa ztna-| govalce. Trr so bili Arijci, ki so se pa po spreobrnitvi kralja Reccaare-da leta 587, vladali raznim narodom ob Sredozemlju, posebno na španskem polotoku, dokler niso vdrle na evropsko celino tolpe Muslimanov. i i Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA" kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 Bs. Aires Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v t.nk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema ponzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene iv.redno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Okrog leta 711 so muslimanske tolpe prišle preko gibraltarske ožine in -ZIM t'BpZ as 'lU'{lU3ZO Od ¿[SBU prostira južna Španija, bogata polja, tudi razvi'o industrijo, kolikor in kakršne je bilo v tistih časih. Planjave in ravnine so izropali. Nekaterih hribovitih in gorskih krajev pa niso mogli zavzeti, ker jim vsled trdega odpora branilcev niso bili dostopni. Mohainedanske tolpe so pri hrule Celo v Francijo, kjer jih je še le Karol Marte1 zaustavil blizu Tour sa 1. 732. Španija ,je čudna dežela po svo jem prebivalstvu. So to mešanice vseh raznih rodov in plemen. Čiste ga pristnega španskega plemena sploh -¡i. V gotovih pokrajinah se najde od sile razborite ljudi, zopet druge polenjene in v drugem kraju zopet same veseljake, ki se ne zanimajo za drugega, kakor da brenka-jo na kitare, prepevajo in plešejo, kakor da je vse njihovo življenje en sam praznik. Drugi se zopet zanimajo samo za igre, bikoborbe, itd. Pa so zopet veliki pobožnjaki, ki na občudovanja vredne načine častijo Bo ga. Take ljudi se srečuje na španskem polotoku. Narodoslovei pravijo, da je v Špancih precej mohamedanske krvi. Posebno pri veseljakih je to opaziti--Prav kakor svc.je čase oni, ki so sledili preroku, k' je učil, da je za vsakega važna tista ura, v kateri živi in da dolžnost za vsakega je, da si tisto uro prijetno napravi. Katoliška cerkev je začela širiti svoj upliv v Španiji zlasti po zmagi pri Cavadongi po katoliški kraljici Izabeli leta 1492. Bili so to junaški boji in tedanji španski branilci so obvarovali ta najbolj zapadni konec Evrope pred poplavo prodirajočega mohamedanizma. Poznejša stoleta so vladali Španiji Asturski kralji, potem Leon Kastiljanski in pozneje Alfonso iz Aragona. Ti vodniki Špancev so potisnili mohamedance iz polotoka nazaj v Afriko. Nekaj upliva je pa seveda ostalo še dolga desetletja od mohamedanizma. Meste, ki nosijo iz teh borb z mohamedanci posebna zgodovinska izpričevala so Toledo, kjer je Alfonz VI. iz Kastilje leta 1085 pognal mohamedance V beg,- niesto Toledo pa je postalo tedaj glavno «mesto Španije. Alfonz 1. iz Aragonov je pa dosegel pomenljivo zmago 1. H18 pri Zaragozi, kjer je potolkel Muslimane. Leta 124S je kralj l.i^in iz Kastilje premagal More -pri Cordobi in zavzel zraven še druga mesta. Muslimani so se u-pirali in držali po raznih točkah še skoro dve sto let, dokler jih ni Iza-bela leta 1492 na celi črti potolkla in osvobodila polotok muslimanske ga upliva. To so bile nekake križarske voj ske. ki so jih vodili krščanski Španci skoro pet sto let in šele kraljici Izabeli se je posrečilo združiti in ze-diniti Španijo. Kraljica Izabela je bila tista, ki je dala dovoljenje Krištofu Kolumbi; za pot v neznani svet, kjer je odkril Ameriko. Koncem petnajstega stoletja so bili Mori potisnjeni iz Španije. A njihov upliv je pa ostal še močan v Sredozemlju. še več «kakor celih sto lo : so bili strah krščanskim narodom, pozneje so delali izpade v druge kra je. Šele sin kraljice lzabele Don Juar. iz Asturije jo s svojo zmago zada' smrtni udarec uplivti muslimanstva In danes po več stoletjih zopet teče kri v potokih na španskem P"l° toku. V splošnem je razlika le ta, di se Morf ne borijo proti celokupna mu španskemu narodu ampak skupno z enim delom tega naroda proti drugemu delu. Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE K R O J A Ó N I 0 0 Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CÉNE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto PICASSO POSEKAL JUŽNOAMERIŠKI REKORD V jieedljo se je spustil s padal""', z višine 6. 150 niel rov na postajališče San Fernanda, Tomas Picasso t*r srečno priletel na zemljo. Picasso je s tem prekosil svoj lastni rekord, ki ga je pred časom dosegel. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 • 3588 Od Ituzainga do San Antonia Ituzaingó. Saj ta kraj je že nekoliko poznan našim bralcem. Tamkaj na potu proti Lujanu, na FCO. leži ta kraj, ki ima gotovo že čez deset tisoč prebivalcev, med katerimi je 40 Slovencev. Večinoma de lajo v tamkajšnjem zavetišču "Colonia". Bralci se bodo gotovo domislili letalske katastrofe pred kakim mesecem, ko je potniški avion ob 5 uri zjutraj porušil en paviljon in je bilo več hiralcev mrtvih... Naši rojaki imajo tamkaj lične hišice in žive prav blizu skupaj. Doma so pa od Gorice in s Krasa. Oni dan sem spet krenil tja. Ni bila najprimernejša ura, zakaj ob treh popoldne ni zlepa kdo doma in tako sem moral po nekod kar čisto mimo. Pri Trobcevih sem našel dva znana obrazka. Fantek in deklica sta bila namreč pri birmi na Paternalu. No, kjer sem jih našel doma, smo se pa marsikaj pomenili. Koka je bila'mrzla zima v begunstvu v gradu Krupa v Beli krajini in kako vleče burja čez Budanje od koder je Premrlova gospa..., jaz sem se pa domislil nekega učitelja, ki je bil iz Vipave doma, in je nas šolarje odlikoval z naslovom: "vosu bedanj-ski"... Toda moja pot je morala dalje. Še v San Antonio, kjer imajo slovenske sestre šolo, in nadalje v Merlo sem bil namenjen. Za spremembo sem si zaželel nekaj sprehoda. Od Ituzaingó do San Antonia je Kake pol ure hoda. Tla-kanih cest je človek do grla sit, zato sem jo mahnil kar čez polje. Pa sem se malo zmotil. To si pa lahko Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMICAR izvršuje vsakovrstne kemične anaUze po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SU D mislite, kako je nevšečno človeku v ! dolgem talarju in teški zimski suknji, če ga greje tako topel dan, kot je bilo 17. avgusta — sredi zime je to, pa je bilo prav kot doma v pasjih dneh, tako je pritiskalo solnce. I No, pa to bi ne bilo še tako nevšečno, .ker sonce se je že spravljalo spat... bolj nerodno je s takimi suknjami, kadar moraš skozi žične o-graje---- I In tako se mi je zgodilo. Stopal sem dalje in opazoval, kje se mi bo pokazala cerkev svetega Antona. Tamkaj spredaj je samevalo drevje sredi širnega polja, na desno se je pasla cikasta živina, za plotom je ležala mrhovina lepega hrta, ki bi se ga prav zares ustrašil, če bi vame zalajal. Ob strani je tekla ograja bodeče žice. Kar dalje sem moral. Toda, takole ne bom prav prišel. Res mi je bil ljub sprehod skozi pokojno polje, toda večernica je vse jasneje svetila in oznanjala, da me bo zalotila noč. Tedaj šele se mi je tam, skoro za hrbtom pokazal izza drevja obris cerkve sv. Antona... Takole sem z vso mirnostjo kora-I kal in razmišljal. In to si lahko mislite, da človeku ne zmanjka snovi, če vsakovrstne ljudi srečuje. Dva nimata enakega obraza pa tudi dva e-nako ne mislita. Pravijo, da so nekateri ljudje slepi za nekatere barve. Modro se jim vidi zeleno... Tako je pa tudi v mišljenju, da nekateri hočejo celo resnico samo prisiliti naj se njihovim že ljam podredi. Tudi jaz sem mislil, da sem si izbral krajšo pot do Sv. Antona... Hm, glej no. Kot tisti ljudje, kateri menijo, da je vse drugo boljše kot tista modrost, ki jo je imel oče, ki se uči v cerkvi.... In tako krenejo na napačno pot iz katere je potem še taže kreniti, kot morem to jaz, če jo uherem čez in skozi žične ograje. "Smo se spametovali", mi je trdil že marsikdo. Sedaj bomo imeli novo vero. Vero napredka in civilizacije, kullture, tehnike... Spomnil sem se onega sivega indijskega bramana, ki je slovel, da , zna razrešiti vse duhovne zapletke. ¡ Zanj je zvedel nek evropejec, ki je davno že zapravil vso vero in iskal ravnotežje na vse mogoče načine. Stopil je do tega bramana in ga prosil naj da jasnost v njegovo zmedeno dušo. Starček mu je odgovoril: Ne vem, če te bom razvozlal. To pa vem, da če imaš v srcu tele stvari, boš gotovo našel mir: Bodi prevda-ren, uravnavaj svoje misli k najvišjemu, ne bodi neveden v vsakdanjo- stih in želi vedeti kar največ stvari, bodi neizprosno dosleden sam s seboj, prevdari svoje delo predno ga storiš, nikdar se ne domišljuj na svoje znanje. Spomnil se je tedaj ta posvetnjak, da je kot otrok prav isto bral v katekizmu. ... Zares. Le kaj je treba hoditi v Indijo po tisto modorst, ki jo imamo že davno gotovo v evangeliju. "Gremo naprej in ne nazaj" mi je trdil nekdo. Tudi po napačni poti se naprej gre. Le da se nikamor ne pride, ali bolje, človek se zgubi! Toda vse drugače, kot je bilo z menoj, ki sem vendarle videl cilj svojega pota---- Kar skozi ograje bo treba, in tako sem tudi napravil. Ko si pa enkrat skozi, potem pa seveda ne moreš prav nič vedeti, koliko zaprek te čaka, predno se spet izmotaš iz o- grad. Zvezde na nebu so se množile, a tudi plotovi in jarki niso minevali. Sedaj skozi, sedaj čez, spet sem zabredel v goščo "bodeče neže"... temni obris cerkve, ki je bil moj cilj se mi pa kar ni hotel primakniti. Tiho in mrtvo je bilo polje, nemo je samevalo drevje, le osamelo kljuse je mulilo travo, tamkaj od ceste je bilo slišati avtomobilske troblje in vlak... Res nisem izbral pota najbolj posrečeno, in je bilo stopinj za kake pol ure več, in tudi na obleki se pozna, kako pikajo žične ograje, pa vendar mi ni bilo žal romantičnega sprehoda, ko sem se iz ograj in jarkov srečno izmotal in potrkal pri sestrah, ki so se pač začudile poznemu obisku. Sprehod onih Zemljanov skozi ta svet, kateri menijo, da gredo naprej, če se drže pota brezbožnosti, ne ho tako lahko krenil na tisto pot, ki srečno konča. Spehani in utrujeni, nemočni bomo nekoč potrkali na vrata večnosti in takrat bomo spoznali isto, kar je spoznal indijski knez Dabšelin, ki je imel velikansko knjižnico in je naročil učenjakom, da naj mu izpišejo iz knjig tisto kar je najvažnejše. Iz tega izvlečka si je dal napraviti še krajši izvleček, ki je bil še vedno za 15 knjig debel... Še vedno preveč za moža, ki se je v tem že postaral. Tedaj mu je nek svetovalec dal krščanski evangelij. Knez ga je bral, in si izpisal tele besede: Vera, upanje, ljubezen! Vadi se v čednostih, varuj se hudobije, in ne boš se bal ne smrti ne tega kar pride za njo! — Te besede si je prilepil na svoj knežnji prestol, da so jih vsi lahko brali, in dal se je krstiti.... ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO STARA SLJIVOVICA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH PELINKOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. ZGODOVINSKI ROMAN Cariein ljubljenec Nadaljevanje 104 Premoženje svoje sestre je cenil najmanj na šestnajst milijonov rub-Ijev. Njegov del je bil prav tako velik, toda Pavel ga je v zadnjih letih pognal Sedaj pa — sedaj naj bi molčal in gledal, kako zapušča sestra svoje o-gromno premoženje drugim — kako ga zapušča siromakom, biričem in kaznjencem. — Ta misel ga je spra vila skoraj ob pamet. Mar naj bi zares vse to izgubil? Pavei se je sesedel na stol, si podprl glavo z rokama in jel premišljevati, kako naj bi preprečil to nespametno Natalkino namero. Še hi si bil mogel ohraniti ogromno premoženje — oporoka se nahaja še v sestrini pisalni mizi. Če pa bi Natalko doletela nenadna smrt, če bi slučaj hotel, da bi Umrla, bi Pavel uničil oporoko in Premoženje, vredno šestnajst milijonov rubljev, bi bilo njegovo. Da, če bi Natalka nenadoma umrla!? Toda bila je še mlada, mlajša kakor Pavel in lahko bi še dolgo ži vela, tedaj pa — Natalka je bila idealiRtka in bi lahko še za življenja razdelila svoje premoženje v dobrodelne namene in Ra vrgla skoz okno — to mora Pavel preprečiti za vsako ceno. Pavel je dolgo sedel za mizo, ko «o se mu ustnice naenkrat skrivile v krut smehljaj in zašepetale: — Tako mora biti! Njegove oči so se ustavile na slikah njegovih staršev in Pavel se zdrzne. Prebledel je, kajti zdelo se mu je, da ga je mati z zida prezirljivo pogledala. Pavel odpre vrata in pokliče slu go- — Prinesite mi vrč kavkaskega vina! — je zapovedal Pavel, — in pokličite stražmojstra Sergija. Povejte mu, da ga potrebujem v službeni zadevi. Ko je sluga zaprl vrata za seboj, je Pavel razburjeno stopical po sobi in šepetal: — Sergij je pravi! Ta kozak ho storil vse! _ Oh, moje lastne roke morajo ostati čiste, ne smem jih umazati 3 sestrsko krvjo. Pavel sede zopet k mizi, si podpre glavo z rokama in začne zopet premišljevati in sestavljati peklenski načrt. — Sergij jo bo umoril! — zašepe-če Pavel. — Jaz pa bom našel truplo, pretvarjal se bom, delal se bom obupanega, ker so mi ugrabili sestro — takoj bom začel s preiskovanjem, poklical bom vse služabnike in Sergija obdolžil umora. V svoji jezi bom potegnil samokres in pognal ko-zaku kroglo v srce, da ne bo imel časa niti ziniti. | — Potem pa se bom moral zago-j varjati, ker sem ubil morilca svoje! sestre. To pa ne bo pretežko — vem' da bodo sodniki na moji strani, prepričan sem, da me ne bodo obsodili. Nekdo je potrkal na vrata. Pavel vstane. Prej kakor je odprl, pa se je še pogledal v zrcalo,videti je hotel in se prepričati, če bi ga ne izdal razburjeni obraz. Na pragu se pojavi stražmojster Sergij. Sergij je bil človek srednie velikosti z zelo širokimi rameni. V službi je že osivel. Njegovo nizko čelo je govorilo o nizki inteligenci, male oči pa so pričale o zločinskih nagonih. Poročnik Soltikov je poznal svojega stražmojstra, vedel je, da je to slab in potuhnjen človek. — Stražmojster Sergij, pridite bliže, — reče Pavel Soltikov zapovedujoč, ker sedaj še ni mogel govoriti z njim zaupljivo, kajti pravkar je prinesel sluga v sobo dva vrča vina. — Ali zapoveduje gospod poročnik še kaj? — vpraša sluga. — Ničesar več! — odvrne Pavel, potem pa se obrne k svojemu straž-mojstru in reče namenoma zelo glasno: — Vam, stražmojster, bi pa dal rad nekaj navodil glede naših jetnikov. Poslušajte! — Stražmojster je stal strogo vzravnan pred svojim poročnikom. Ko pa je sluga odšel iz sobe se je Pavel nasmehnil, stopil je k svojemu kozaku mu položil roko na ramo ter mu rekel: — Dragi Sergij, ali veste, kaj vam bom zapovedal? Poskusiti morate tole kavkaško vino, ki leži že dolgo vrsto let v naši kleti. Zdi se mi, da je izredno dobre kakovosti, vi pa ste, če se ne motim, dober poznavalec in strokovnjak. Sergij se nasmehne in si pogladi brado. — Gospod poročnik, hvala vam, — odgovori stražmojster. Vi ste pa zares izreden poveljnik. — Dragi Sergij, vam ugaja torej bivanje v tem dvorcu — mar ne? — Kako mi tudi ne bi ugajalo, — odvrne kozak in sede na poročniko-vo vabilo k mizi. — Zagotavljam vam, da bi rad ostal še štirinajst dni tukaj, kajti vem, da nam potem, ko bomo prekoračili sibirsko mejo, ne bo ravno preveč prijetno. — — Zato se moramo sedaj tem bolj krepčati. — vzklikne Pavel in napol- ni caso. — Gospod poročnik, na vaše zdravje! — reče Sergij in dvigne svojo čašo, — predvsem pa na zdravje mlade gospodarice, kneginje, vaše sestre! — — Živela! — vzklikne Pavel. Ko pa so se njegove ustnice dotaknile roba kozarca, si je mislil "Naj u-mre!' — Ali mi dovolite eno vprašanje? — reče zopet Sergij. — Gospod poročnik vodi sedaj prvi transport v Sibirijo — kajne da? — Da! — odvrne Pavel. — Sam sem se prijavil. Hotel sem se prepri-čatit, če je takšen transport zvezan zares s takimi težkočami, kakor so mi pripovedovali moji tovariši. Toda doslej je bilo vendar popolnoma zabavno. — Gospod poročnik, — odvrne stražmojster — dokler smo še v evropski Rusiji, stvar še ni tako strašna. Saj hodimo neprestano skoz mesta in vasi, na plodnih ravninah je dovolj vode, za denar pa vam dado povsod hrane. Ko pa bomo prispeli na nepregledne sibirske snežne poljane, boste vedeli, da so imeli vaši tovariši prav, ko so vam opisovali grozote takih transportov. _To je moja sedemdeset in šesta pot v Sibirijo. — — Dragi moj Sergij, tedaj mi morate o vsem pripovedovati — odvrne poročnik. — Gospod poročnik, če bi vam pripovedoval, kaj vse sem doživjel na teh neskončnih poteh, bi mi niti ne verjeli. Moral sem se boriti proti krdelu volkov, stradali smo že štirinajst dni, neštetokrat so nas napadli Kirgizi, sedemkrat pa so nas kaznjenci v spanju poskušali umoriti. — Najstrašnejša pa je nevarnost sibirskih snežnih poljan. — Kakšna nevarnost? — vpraša Soltikov. —Strašni snežni meteži! — odvrne Sergij in izprazne svojo čašo. — Med nekim strahovitim metežem sem doživel nekoč čudno pustolovščino. — To je bilo približno pred desetimi leti, bil sem deset let mlajši, močnejši in odpornejši, kakor sem danes. Danes bi ne imel več moči, da bi se od dne do dne upiral smrti, ki mi je takrat grozila s poginom. — Toda v tistih nočeh — še sedaj me stresa groza, če se jih spomnim. — Pijte in pripovedujte mi, — ga zaprosi Pavel. Kozak popije vino, Pavel Soltikov pa mu je napolnil čašo znova. 91. POGLAVJE .. :..... Pustolovščina v stepi — Pred desetimi leti so mi zapo-vedali naj odvedem v Sibirijo šest kaznjencev, in sicer na poluotok Sa-halin, ki se nahaja — kakor vam je znano — naskrajnem vzhodu Sibirije. — Tu je bilo šest zločincev, ki so tvorili nevarno razbojniško tolpo. Vsak posameznik je imel deset ali pa dvajset umorov na duši in zagotavljam vam, sem užival, ko sem vodil to sodrgo po zasluženo plačilo v Sibirijo. — V začetku je šlo vse v najlepšem redu. Naši ptički so sicer trikrat poskušali, da bi ušli, toda vsa-kikrat smo jih ujeli ter jih s puškinimi kopiti premlatili do mrtvega, potem pa so bili pridni in pohlevni kakor ovce. — Prekoračili smo sibirsko mejo in jezdili po snežnih poljanah. Kaznjence smo okovali v težke okove, moji kozaki so morali neprestano paziti nanje. Če pa bi kateri poskušal pobegniti znova, bi ga bili ustrelili SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" POŽREŠNI PETELIN V nekem kokošnjaku sem videl petelina, ki je kar sam hrustal ko ruzo, ko je gospodinja prinesla hrane za vso kokošjo družino. Ko je kaka predrzna kura hotela pobrati zrno, je bil že pri njej in takoj je morala spet zrno spustiti. Ko se je po dolgem času najedel, je pustil tudi ubogim kokošim, da so lahko začele pobirati hrano. Med tem se je pa on povspel na visok kokošnjak in zakikirikal, kot kak general. Pa saj je tudi bil. Vse kokoši so v strahu poslušale, kako bo zapel. Ko pa je končal svojo ponosno pesem, so mu morale pritrditi v znak, da je dobro zapel. Kar nisem mogel verjeti, da morajo tudi živali prenašati tak prezir in sužnost, ker sem mislili, da so samo ljudje slabi. Zato sem vprašal gospodinjo, kdaj bo dala drugič kokošim hrane, da bom spet prišel gledat, kako se bo obnašal petelin. Ob napovedani uri sem bil na svojem mestu. Gospodinja pa kot po navadi, prinese kokošji družini koruze in petelin je kot po navadi zakričal in začel požrešno pobirati zrna, dočim so pohlevne kokoške čakale, kdaj bo sit, da jim bo dovolil, da se smejo tudi one najesti. Kar po dve in več zrn je ošabnež požiral. Naenkrat je pa začel otresati z glavo, in se milo ozirati okrog, kot bi iskal pomoči. Navadno rdeč greben mu je nekam posinel in se mu je vsak trenotek spreminjal na črno, dokler mu ni postal popolnoma črn. Tedaj pa se je grozno napel in vrgel iz sebe nekaj zrn. Zavalil se je po tleh z umirajočim vzkrikom. Še parkrat je brcnil in ostal mrtev pred strmečimi kokošmi. To se je zgodilo tako hitro, da se mi je zdelo, da sanjam. A bilo je vendar res. Petelin je v svoji po-žrešnosti hotel vse naenkrat pojesti, pa mu ni grlo moglo tako hitro požirati, zato se je zadušil. Ko sem pripovedoval to dogodbi-co mojemu očetu, mi je rekel, da se zgodi tako z vsakim, ki hoče vse sam pojesti. Milivoj Kranjec Avellaneda, prov. Bs. Aires. * Dragi Milivoj, prav hvaležni smo ti za tvojo krasno dogodbieo. Mi smo prepričani, da jo bodo vsi otroci radi čitali. Zato te torej prosimo, da nam še kaj pošlješ in, da tudi tvojim prijateljem rečeš naj nam kaj piše-j jo. Upamo pa, da jih bo že sama zavist spravila do razmišljanja. Saj j na mestu. ' i — Jezdili smo torej preko nepregledne snežne poljane. Kaznjenci so jo z nami seveda mahali peš. Pot je trajala že zelo dolgo in zdelo se nam je, da bomo kmalu prispeli do Saha-lija. Jaz sem bil ves srečen, kajti mraz ni bil ravno prehud. — Tedaj pa je postalo naenkrat tako toplo, kakor da bi bili v evropski Rusiji sredi poletja. — To je vendar naravnost imenitno i — gem si mislil. Najbrž prihaja ta topli val od morja. — Eden mojih starih kozakov pa prijezdi k meni in mi reče: — Hetmán, če se ne motim, metež nas bo presenetil. — Jaz ga pogledam. —• Ali si znorel ? — mu odgovorim smeje se. — Ali si se napil žganja? Kaj vendar blebetaš o metežu, ko je pa tako lepo in toplo vreme. — Moj stari kozak pa zmaje z glavo in mi reče, da je baš ta nenadna sprememba vremena, ta toplota najboljše znamenje, da nam preti metež. Če pa nas bo vihar res tukaj zalotil, ne bo nihče prišel do odkazanega mesta. — Smejal sem se in nikakor nisem mogel verjeti kozakovemu prerokovanju. Svojim kozakom sem ukazal, naj postavijo šotore. — Bilo je poldne in jaz sem legel pod svoj šotor in kmalu zaspal. — Naenkrat pa se zdrznem in odprem oči. Zdelo so mi .je, da sem spal najmanj deset ur. Noč je bila tako temna, da nisem razločil ničesar pred seboj. — Poklical pip enega svojih kozakov, videl nisem ničesar, tedaj pa sem zaslišal • glas: — Hetmán, tukaj sem, vašega šotora pa ne moreni najti v temi. — Bedak! • mu odgovorim.. Mladinski kotiček smo tvoje ime kar na najlepši prostor postavili. Tudi njim se bo zgodilo enako. Le povej jim. Pa lepa hvala, in mnogo pozdravov. Kotičkovo uredništvo. PROŠNJA Mladinski kotiček jé bil pri vseh otrocih lepo sprejet. In še vedno nam prihajajo nove zahvale. Otrokom bi ugajalo več slik. Tudi od starišev smo dobili pohvalo za trud. Kakor otroci, tako tudi stariši in drugi, zahtevajo slik. Nihče pa ne pomisli, koliko stanejo slike. To je zelo draga zadeva. Zato se obračamo do vseh dobrih src, naj kaj prispevajo za slike k Mladinskemu kotičku. Za vsak najmanjši dar bo Kotičkovo uredništvo zelo. hvaležno. Pošlje se lahko tudi v znamkah na Uredništvo Slovenskega lista, ali na naslov: Kotičkov urednik, C. C. 171. Buenos Aires, Imamo namreč prav lepih pove-stic, ki bodo ugajale tudi odraslim. Brez slik bi pa te povestice ne bile popolne, zato jih nemoremo začeti priobčevati. Na delo torej za našo mladino. PREBRISANI SIN Nekoč je živel oče, ki je imel tri sinove. Ko se je postaral, pokliče sinove k sebi in jim reče: "Dragi sinovi, star sem že in gospodarstvo bom moral izročiti, ali da bi le vedel komu med vami tremi. Oni naj ga ima, kdor se bo pokazal najbolj prebrisanega. Tu vzemite vsak po en denar, kdor mi kupi s tem denarjem največ blaga, ta bo imel hišo in posestvo. '' Prvi sin gre in kupi za denar slame. Pripelje jo domov in jo raztrese po izbi. Ali kakor jo je tresel na rahlo, vendar je z njo napolnil le pol izbe. Drugi sin gre in kupi za denar svečo. Ko se zmrači, postavi svečo na mizo in jo prižge. In glej, luč je napolnila vso izbo. Vendar pa so še ostale sence pod mizo, pod stoli in v kotu za pečjo. / Tretji sin gre in kupi za denar knjigo lepih povestic. In ko pride večer, povabi vse domače in še sosede in odpre knjigo in začne glasno čitati. In glej, njegov glas ni samo izbi, v srca segel do zadnjega kotička v temveč še globlje je segel dobrih poslušalcev. Tako si je tretji sin pridobil gospodarstvo in hišo. Perdo Plemič ZA GOD Zvonček, znanilec pomladi že kima trobentica tudi iz tal že kipi; kar cvetja pobrala jesen je in zima, pomlad je vrnila nam polne dlani. Za god bi vam radi rože nabrali, vse rožice zvili v šopek dišeč, k šopku ljubezen bi našo pridjali in srčne čestitke, tako govoreč: Praznujte še mnogo pomladi med nami, še mnogo let zdravi praznujte svoj god! Iskreno vam kličemo: — Bog vas ohrani, poln do vrha naj vam koš nasuje dobrot! Faranka Danilo Gorinšek: DOMAČA STREHA Le pojdi fantič širomsvet, prehodi vse stezice, preplezaj, kar je kje vrhov, preplavaj vse vodice! Ko slednji kraj ti bo poznan iščočemu uteho, ti zaželelo bo srce spet — pod domačo streho! SIROMAK Brat moj kamen, bela cesta sestra moja — tira me naprej brez konca, brez pokoja. Kadar jaz odhajam, nihče ne žaluje; ko se vračam, nihče me ne pričakuje. Kadar grem skoz gozd, še ptice onemijo; drobni žarki sonca plaho v me strmijo. Šumljajočega studeifta spev utihne; skoz vrhove drevja veter glasno vzdihne. Po obrazu bijejo me ' dolge veje — v gozdu je temno, a v srcu še temneje. Marija Brenčičeva Nedolžni deklici krmita race Prispodoba k zgornji sliki Prižgaj vendar svet.iljko. — Sedaj zagledam slabo luč, ki se mi je bližala. Naposled sem vendar mogel razločiti postavo kozaka. Spoznal sem ga pri slabi svetlobi. Bil je to neki Kutuzov. — Bedak, poslušaj me! — mu za-kličem, — dobil boš v sekundi dvajset in pet udarcev! Zakaj me nisi zbudil? Spal sem najmanj deset ur. — Toda, gospod hetmán, — odvrne Kutuzov, — saj ste spali komaj pol ure. — Človek, ti si vendar neumen! Kako si upaš,trditi, da sem spal komaj pol ure, ko pa je sedaj že trdna tema, legel pa sem, ko je bilo poldne. — Hetmán, poglejte na uro in prepričali se boste, da ste spali največ dvajset minut. — Potegnil sem iz žepa svojo uro in se prepričal, da je bilo dvajset in pet minut čez dvanajst. — Poldne ali polnoč? — to jo bilo vprašanje. — Kmalu pa so prišli tudi drugi kozaki in med njimi oni, ki me je zjutraj opozoril in mi rekel da nam ta nenadna vročina ne prinaša ničesar dobrega. — Hetmán, kaj pravite? — vzklikne kozak. Mar vapi nisem rekel — izgubljeni smo! Čez pol uro bomo doživeli strašen vihar in metež, če pa dotlej ne bomo našli kako kirgiške hiše, smo izgubljeni. — Na konje ! — som ukazal. — Čez tri minuto smo bili žo v sedlih. —Toda kaj naj bi storili s kaznjenci? —. Morali so hoditi peš, ker niso imeli konjev, dirjati pa tudi niso mogli za nami, — Kuj naj bi storil ? -t Poglejte — gospod poročnik ~ vsi pravijo! da sem nedostopen in brezmejno krut napram onim, ki jih vodim v Sibirijo. Takrat pa nisem bil tako trdosrčen, da bi prepustil šestero ljudi svoji usodi, temveč sem zapovedal svojim kozakom, da so vzeli vsak po enega kaznjenca v sedlo. — In naši konji so oddirjali po snegu. — Bilo je, kakor da bi tudi živali slutile nevarnost in vedelo, da jih bo samo hitrost rešila. — Upanje na rešitev pa je čez dalje bolj medlelo, kakor lučka, ki u-gasuje. — Če bi prispeli v kako kirgiško vas, bi bili rešeni. Mogoče pa bi bilo, da daleč na okoli ni nobene naselbino. — Jezdili smo z bliskovito hitrostjo. Nad poljanami je vladala tišina, niti najmanjši vetrič ni vznemirjal ozračja. Zdelo -so je, da je narava umrla. — Jezdili smo že skoro dvajset minut, ko je naenkrat začelo nad našimi glavami nekaj šumeti, prasketati, se lomiti žvižgati. Temna noč se je naenkrat razsvetlila. Okrog nas so je razlilo morje svetlobo, da smo morali zapretti oči, da bi ne izgubili vida. — Gospod poročnik, marsikaj sem že v življenju pretrpel, marsikaj sem žo videl in nisem niti trenil očesom, takrat pa sem vztrepetal, kajti prepričan sem bil, da mi je napočila zadnja ura. — Dvignil so je strašen vihar, ki je dvigal v zrak velikansko množine snega, nekaj časa smo poskušali,.da bi prodrli naprej, a ves'trud jo bil zaman. Ukazal , sem. da se ustavimo. — Kaj sedaj? — vprašam starega kozaka, ki je to okolico boljše poznal kakor jaz. — Hetmán, — odgovori kozak, — za sedaj ne moremo ničesar drugega storiti, kakor/počakati, da se bo vihar polegel, ali pa da nam bo sneg narastel do vratu in nas zakril. — Prekletstvo! — zavpijem, saj ta vihar vendar ne more tako dolgo trajati?! — Tedaj pa sem zaslišal, kako se je kozak zasmejal. — Hetmán! — odvrne kozak, — doživel sem že vihar, ki je trajal več kot, dvajset dni. — Dvajset dni! — vzkliknem. — Kaj bo torej z nami? — Kar je Bog odločil! — odvrne stari kozak mirno. — Razjahajte! — sem zapovedal. — Najprej so se spustili kaznjenci s konjev, potem pa so skočili na tla še kozaki. — Potom pa so postavili konje drugega poleg drugega lako, da so konji sestavljali nekakšen zid, ki bi nas branil. —• Konji so stali v snegu in z nami pričakovali smrti. — Bližina konj nam je dajala toploto, čeprav so bili konji strašno izmučeni. Zveste živali so stalo kakor, da bi bile izklesane iz kamna, čeprav jih je ogromna množina snega silila, da bi leglo na tla. — Pogledam na uro. Žo tri ur« smo se nahajali na tem mestu, metež pa ni pojenjal. — Gospod poročnik, to kar jo padalo ni bil že več sneg, temveč kosi ledu, veliki kakor moja pest. — Tega naši konji niso mogli vzdržati. Eden izmed njih se je zgrudil na tla, drugi je poskušal, da bi pobegnil, tako da so'kozaki postajali že nemirni, ker ni kozaka, ki bi si hotel rešiti življenje, dočim bi moral njegov konj poginiti. — Ivan, kaj naj storitno s$dá¡j? — vprašam starega kozaka. — Hetmán, takoj vam bom povedal, — odvrne kozak, — toda najprej moram pogledati, če imamo že dovolj gradiva, ki bi ga potrebovali. — In kozak je poskušal sneg z rokami in nogami. — Nisem ga razumel, kaj bi rad, ko pa se je vrnil, mi je povedal, kaj je mislil. — Samo en izhod imamo, samo na en način se lahko rešimo, — mi reče kozak. — Zgraditi bomo morali hišo iz snega. ♦ — Ilišo iz snega? — Da1; drugače se ne bomo rešili ' Hrane imamo dovolj, v sneženi hisi pa bi lahko počakali, dokler bi ne ponehal metež. —- l'bogal sem njegov nasvet in zapovedal svjim ljudem, naj pričnejo z delom takoj. Tudi našim jetnikom sem snel okove in nista minuli dve uri, ko je bila snežena hiša gotova. V njej je bilo prostora za nas in za naše konje, čeprav smo se morali malo stisniti. s — Našo hrano sem postavil v kot hiše, izjavil sem, da, boni vsakogar brez 'Usmiljenja ustrelil, kdor bi u-kradel tudi najmanjšo množino. Vedel sem, da boom morali najbrž dolgo ostati v tej hiši, radi toga smo morali biti v hrani zelo zmerni. V sneženi hišici jo bila tema nepremagljiva kraljica. Luči nismo prižgali pa tudi topli hrani smo morali dati slovo. \ S seboj smo imeli nekaj steklen"' žganja, ki so nam izborim služile. Tako so minevali dnevi. Ker pa nisem imel s seboj koledarja nisem vedel, kako dolgo se žc nahajamo na tem mestu. Po mojem-mnenju smo bili v sneženi hišici žo kakih, osem' dni. i. ' ' (Dolj® prihodnjič) n