cCeto /.	2^ Celovcu, SO. marca 1897.	Štev. 6.
Sveta Božja Glava.
(S podobo Božje Glave v mestni farni cerkvi v Celovcu.)
M)vija venec se krog svete glave,
©^.Brezčutno vanjo trnje se zadira,
Na lice kaplje padajo krvave,
Oko od njih zalito se zapira.
Ugaša in ugasne svit očesa,
Na križ izmučena se nagne glava,
Izdahne Jezus, — duša iz telesa . v . rwr ■' Tolažit verne v predpekel odplava.
Oko ne zre več na druhal zdivjano,
Ušes ne žalijo psovalni klici;
Rešenja Božje delo je;;končano,
Sam Bog zadostil Božji je pravici.
Človeštva grehi trnji so bodeči,.
Na križ Boga pregreha je prebila.
O, večna Ti zahvala, Bog trpeči,
Da Tvoja kri pekla nas je rešila.
Odpusti Bog neskončno milostljivi,
Usliši vzdihujoče nas zemljane:
J’6 daj, (ja grehi, Tvoje smrti krivi,
Odslej še kdaj bi sekali Ti rane! Bogdan.
te
Petruška.
(Po J. O ki če ve m prevodu iz francoščine, D.)
(Dalje.)
II®;i smo delali celo noč, da bi utrdili naše sprednje zgradbe. Drugo jutro smo bili strašno osupljeni, ko smo zapazili, da pojema voda v trdnjavinem vodnjaku. Sovražnik prekopal je ponoči pritok. Prilično 300 korakov pod trdnjavo tekel je sicer skozi dolino potok, ker je bil pa sovražnik preblizu, nismo mogli priti do njega. Poveljnik ukazal je takoj, da naj se napolnijo vsi prazni sodi in vsa posoda, ktera se lahko pogreša, z vodo, ali ta zaloga je mogla za 1500 žejnih vojakov le kratek čas zadoščevati.
Dnč 8. rožnika začel je sovražnik ponavljati svoje napade in nam je prizadel precejšnih zgub. Drugo jutro nam je prineslo novih napadov in novih zgub. Noč za nočjo, dan za dnevom se je potem ponavljala krvava igra. Naša posadka se je vedno bolj krčila. Veliko mož je
zgubilo življenje, ko so hodili po vodo in so iskali živeža v pogorelem selu. Začetkom porabili so se za ta posel le tisti, ki so se prostovoljno oglasili. Včasih odposlalo se je dvajset in še več vojakov, a niso se več povrnili od ponočnih izletov. Za tako krvavo ceno mogli smo dobiti samo nekoliko smrdljive vode. Turki so namreč mnogoštevilna trupla ljudij in konj, ki so poginili, vrgli v potok, da bi zastrupili vodo.
Prve dni smo dobili po jeden funt cvibaka in steklenico vode vsak mož. Ali tako razkošje ni trajalo dolgo. Že drugi teden nismo imeli včasih niti toliko vode, da bi mogli ranjencem izprati rane ali jim skuhati malo ječmenovega soka. Nimaš pa pojma, kako se počuti človek, ako se mora celi dan ali celo noč boriti, potem pa, ko odloži orožje, nima niti kapljice vode, da bi ž njo ugasnil pekočo žejo. Vsako jutro ozirale so se naše oči po modrem nebesu, da bi zapazile kako meglico, iz ktere bi mogel prirositi dež. Prazna nada! Nebo je ostalo modro in jasno. Vendar kaj bi ti pripovedoval! Tu imaš moj dnevnik; preglej ga.“
Pri teh besedah vstal je Mihajl Petrovič Sogoljubov, odprl svojo omaro knjig ter mi je podal svoj dnevnik. Zapisane so v njem jako zanimive stvari, vendar bi bilo preveč, ako bi jih hotel vse navesti. Tu zabeležim samo nekaj važnejših;
Ukaz štev. 3. za dan 9. junija se n. pr. glasi: Hvala gospodom častnikom, kakor tudi priprostim vojakom, da so junaško odbili včerajšni napad. Ker more obleganje delj časa trajati, sem prisiljen skrčiti na dan odmerjeni delež vode na polovico tako, da dobi vsak mož pol steklenice. Stotnija, ktero naj spremlja krdelo kozakov, naj išče prihodnjo noč po virih vode. S sabo naj vzame razun potrebnega orodja posodo za vodo, vender leseno, da ne nastane ropot.
Ukaz štev. 8. za dan 18. junija: Od jutri naprej dobi vsak mož le četrt funta cvibaka. Ker je bilo mogoče preteklo noč dobiti nekoliko škafov vode, ukažem, da naj se skuha bolnikom ječmenov sok.
Ukaz štev. 12. za dan 18. jun.: Danes se bo pokopalo truplo nadporočnika Paceviča, ki je umrl zaradi svojih ran. Zemlja nad grobom se naj potepta, da postane trda. Danes se ne razdeli noben cvibak. Posadka dobi za hrano to, kar so vojaki sinoči našli na pogorišču. Ko nastane noč, naj oddelek vojakov zopet preišče vas.
22
Ukaz št. 15. za dan 21. jun. : Ker se sinoči niso mogli odposlati vojaki, skrči se odmerjeni delež cvibaka. Od danes naprej dobi vsak mož osminko funta kot na dan odmerjen delež. Preostanek hrane od prejšne noči se naj razdeli med bolnike.
Ukaz štev. 18. od 27. jun.: Ker se je včeraj ponesrečil poskus, pridobiti vode, skrči se odmerjeni delež na
ali zaradi tega ne obupajte! Ne zgubite upanja na osvoboditev! Bodite preverjeni, da nam hitijo našinci na pomoč. Kdo vč kaj jim brani, da še niso dospeli k nam. Naj pride, karkoli hoče, nikoli ne pozabite, da tirja od vas prisega, postava, dolžnost in čast naše domovine, da raji tukaj umrjemo, nego da bi se udali smrtnemu sovražniku, ki je to že pogostoma zahteval ter nam delal
Božja Glava v mestni farni cerkvi v Celovcu.
polovico. Ker nimamo vode in ni mogoče peči kruha, naj se preostanek cvibaka shrani za bolnike. Vsak izmed njih dobi osminko funta. Da dobi posadka hrane, zaklala se bosta danes moj konj in konj mojega pobočnika (adjutanta).
Junaki! Vi ste tega imena vredni, kajti vi ste do-sedaj zaklenjeni v trdnjavi moško in hrabro prestali vse trpljenje in pomanjkanje. Nas čakajo še večje nadloge,
prazne obljube. Pomislite bratje, da gleda na nas Bog, pomislite, da borimo se za one, ki v njega verujejo. Zaradi tega upajmo, da nas Gospod ne bo zapustil/'
Tako so se glasili ukazi, ki najbolj kažejo, koliko smo morali trpeti.
Od tega dneva prešli so še štiri dolgi dnevi in štiri dolge noči, v kterih je bila jedina naša hrana in krepčilo osminko steklenice vode. Sedaj ti hočem,
23
pravi Mihajl naprej, pripovedovati o Petruški. Ker v trdnjavi ni mogel uporabiti svojih muzikaličnih zmožnosti, ker mu ni bilo treba trobiti, napravili smo ga za topničarja (kanonirja). Kot takšen se sicer ni odlikoval, kajti v Bajasidu napravljali so nam topovi (kanoni) peklensko godbo, ali v tem času porodile so se v njegovi glavi tri misli, ki so vredne, da jih omenjam. Prvi dve niste bili kaj posebno izvirni in niste se dali izvršiti po njegovi želji; niste pa bili brez zdravega zrna. Ali tretja, muzikalična, ta je imela znamenito, da velikansko posledico.	(Dalje sledi.)
$
Nekaj o slovenskih krajevnih imenih na Koroškem.
(Dalje.)
II. Krajevna imena iz osebnih imen.
Mnogo naših slovenskih krajevnih imen je navstalo, kakor smo že omenili v prvem delu, iz osebnih imen. V sledečih vrsticah hočemo najvažnejša debla in krajevna imena, iz njih izvedena, navesti in razložiti:
1.	Baba. Baba, gora v Karavankah; Babnjak, za-selje (Weiler) v spodnjem Rožu; „auf der Wabm“ blizu nemškega Piajberga; Babenbach (1. 1371.) pri Št. Pavlu v Labodski dolini.
2.	Bel. Iz tega osebna imena: Bel, Beljak, Belko, Belec, Belčič, Belščak. — Beljak; Ziljaui govorijo: Kje si bil? V Bihice; že 1. 878. imenuje se Beljaški most: „pons Willach“; 1. 979. pa beremo, da je bil kraj Pillac že utrjen (castellum) in da je imel cerkev. Tudi Srbi imajo Belijak. — Belčič e (narečna oblika je Bievčiče), vas, ki jo je ustanovil Belčič, sin očeta Belca ali Belka ali Beliča. Srbi imajo vas: Beočiči. Belščak na spod. Koroškem (Nemci: Weissenstein).
3.	Boj. Proboj, 1. 1601: Preboj.
4.	Cel. Celćvec od osebnega imena Cel. Oblika je kakor Kdrlovac, Velikovec itd. Poljaki poznajo osebni imeni Celejovv in Cieluch.
5.	Cet—. Cetinje v občini Vernberški, vkteremtiči osebno ime Cetin; na Češkem so tudi Cetynč, ravno tako v Crnigori. — Ceteraja blizu Podkrnosa. V starosloven-ščini pomenja četa = denarius = drobiž; ravno isto v češčini, cetka = mala reč, drobnost; odtod osebna imena Četa, Cetka, Četen, Cetynja, Cetolj (Cetoljič=sin Cetoljev); to je staro ime za Št. Martin pri Celovcu.
6.	ča— č*ak (čakati). Čače od osebnega imena Oač t. j. otrok, kojega so stariši željno pričakovali (De-siderius). „Tschatschg“ na nemški strani je Caček. — Cahoriče iz osebnega imena Čahor, primerjaj češke Cachofiee. — Čdjna, Nemci pravijo „Notsch"; obe besedij ste navstali iz jednega in istega osebnega imena Nečaj, kar pomenja otroka, kterega stariši še niso pričakovali, ki je prišel nenadoma ali pred časom, kakor Srbski Nenad; selo, ktero si je ustanovil Neč&j, zvalo je se Nečujna. Prvi zlog je odpadel zaradi naglasa, kakor se navadno govori nćgrad mesto vindgrad, torej čajna. Nemci pa so po svoji navadi potegnili naglas nazaj na prvi zlog in govorili Nečajna (kakor govorijo Ddbrač, Slovenci pa Dobrdč itd.) in so si prikrojili sčasoma Notsch. Osebno ime Nečajna imajo Rusi, Poljaki pa Nieczalovv. Kdor kaj boljšega vč, naj pa poskusi. — Sem spadajo gotovo imena nemških vasij: Tschabitsch in Tschahitsch.
7.	Čara, čarati. Čare = Čanče, iz osebnega imena Čarič, njegov oče pa je Čare, ktero ime se še dandanašnji nahaja pov Koroškem, posebno po Celovški okolici.
8.	Čin = red (ordo). Čin o vice blizu Beljaka. Ustanovil je vas čin ali Činov. Kako slabo so slišala nemška ušesa, kedar so zapisovali slovenska imena, vidi se tudi tukaj; stara listina iz 1. 1579. ima „Sinibigk“.
9.	črn. črneče ali kakor piše O. Gutsman 1. 1799. Črniče; osebno ime je Črnič, kojemu je bil oče Črne. Nemški Tscherneitsch bo isto; Tschern pa Tschoran sta prvotno ime črn. Tscherniheim = Črnikov.
10.	Deva = deklica. Od te besede je izvajati Tiffen, ker 1. 1050. beremo: „in monte, qui dicitur Tevvin“ = na gori, ki jej je ime Devin. Tudi nemški M a gdeburg je prej imel ime Devin.
11.	Dober. Dobrač, občeznana gora in Slovencem
jako priljubljena. „Star ko Dobrdč“, je pregovor. — Doberla ves; pomen tega krajevnega imena razjasni nam samo jedina listina iz 1. 1106., ko se je samostan Doberlovaški ustanovil; ta ustanovna listina hrani prvotno ime „Dobrendorf,“ to je Dobrenova ves; prvi naselnik je bil torej Dobren. Iz Dobrenova ves navstalo je Dobrna ves, kar se je pokvarilo v Dobrla ves. Nemci opustili so začetni soglasnik in so rekah Oberndorf, potem Oebern-dorf in iz tega Eberndorf; vse te oblike se dajo iz listin natanko dokazati.	(Dalje sledi.)
Si#
Dobra pomoč zoper sitnega upnika.
Pred dobrotljivega kralja Alfonsa aragonskega je stopil nek dan mož v borni obleki. „Presvitli kralj", zaklical je ubožec, „pomagajte mi!“ „Kaj bi rad?“ vpraša kralj. „Kraljevo veličanstvo", glasil se je odgovor, „hudi dolgovi me tlačijo, in kar je najbolj žalostno, teh dolgov nisem sam naredil, nego sem jih od starišev podedoval. Upnik je taka zverina, da mi tudi samo jeden dan ne d& miru, vedno me opominja in muči. Ker mu pa vstreči ne morem, sem skrajno nesrečen." — Kralj, to si pač lahko mislite, se je raztogotil nad neusmiljenim oderuhom ter je vprašal, kako mu je ime. „Presvitli kralj", rekel je berač, „tega sitneža sami dobro poznate, kajti tudi vam ne d& miru. Seveda, vi mu redno vsak dan plačujete, kar zahteva, mi ubožci pa tega ne zmoremo. Vedite, kralj, nesramni upnik in podedovani trinog ni nihče drugi nego — želodec. Ravno sedaj me muči, da je groza, ter vpije: „Daj mi, kar si mi dolžan".
Kralj se iz srca nasmeji ter podd, možu krepko zlato zdravilo, s kterim je nekaj dnij zdravil želodčne bolečine. Dal je pa beraču tudi dober nauk, rekoč: „Veš kaj, dragi moj, da bodeš v prihodnje imel mir pred tvojim želodčnim upnikom, pojdi k advokatu, ki sliši na ime: ,pridno delo1. Ž njim in njegovo ženo, kteri pravijo ,varčnost‘ se tesno združi in želodčni trinog bo za zmiraj ukroten. — Mož je ubogal in kraljeva beseda se je spolnila.
Vi
Spomladni cvet.
4. Podlesna veternica. (Anemone nemorosa.)
Nas veseli lepa resnica, da bomo iz grobov vstali, ko bo nas vzbudila vsegamogočnost božja. Glejte, ob veliki noči vstaja tudi vsa narava. Solnce gorkeje sije, vetrovi topleje dihajo, sneg se taja, trata zeleni, rožica
24
cveti in brst na drevju poganja liste. Tako prav izmed prvih cvetlic se pokaže ob grmovju bela podlesna veter niča, in ž njo pridejo njene rumene in vijolaste sestrice. Tako so te cvetlice navadne, da je gotovo že vsi poznate.
Kedaj ste je ugledali prvikrat, kdo ve? Spomladi je bilo in sicer takrat, ko je leto šlo na veliko noč; to je pa bilo že takrat, ko je vaše življenje začelo kot roža se razcvitati. Dokler drugih rožic ni, veselimo se teh; vendar kmalu nam postanejo navadne, ker nam narava podaja dan za dnevom novih in lepših cvetlic.
daljuje. Glej da kosčičje sadje: češplje, slive, črešnje in aprikoze najprej pocepiš. Žlahtne cepiče pa hrani zmirom popolnoma v prsti zakopana, ali v kleti (hramu) ali pa zunaj v kakem senčnem kraju za ped globoko zakopane. Tako se obdrže celo do jeseni frišni in za rabo. Nekteri jih zavijajo tudi v jil, kjer še delj časa čvrsti ostanejo. — V zelenjaku se seje zaporedoma: salata, merlini ali karote, peteržil, kel, rone, grah, špinata, koren, tudi zelje in kapus, da se dobijo popred saje-nice; sadi se dalje Česnik in drobna čebulica ali šalotka; čas je tudi za cvetno zelje ali karfijol.	F. J.
5. Regrat. (Leontodon Tardxacum.)
Nektere mamice čudno rade pijejo kavo, ki je v topli Arabiji doma. Če je pa bobova kava predraga, pa jim za silo služi povajeni ječmen, korenje, oves ali želod. Slišal sem tudi, da še tobakarji dostikrat jemljejo orehovo listje za nadomestek, da le priljubljena pipa ne ugasne. Vsega bi kadilci rajše utrpeli, le tega užitka ne. Mi pa se gotovo vsi razveselimo, ko po dolgi zimi prvikrat zopet dobimo zeleno salato na mizo. Dokler pa vrtne salate ni, zadovoljimo se z regratom, ki se jemlje tudi v presen prigrizek. Komaj skopni sneg, že se kažejo regratovi listi, in kmalu pride tudi rumeni cvet, kterega čez vse poletje ne zmanjka.
Otroci na paši se kratkočasijo s tem, da pihajo v zrak plodne kodeljice regratove. Tako nevede pomagajo razširjati to rastlino. Dozoreli plod odnese veter in ga vrže znabiti blizo kje na skalo, v vodo, na pot; znabiti pa ga nese v tuje kraje, da se tam zaredi novo rastlinsko življenje. Kako čudno je vendar uravnana narava, da se rastlinstvo ohrani in razširja!	F. Ii.
Gospodarske stvari.
Sadjerejčeva opravila za mesec april.
Ta mesec je zadnji čas za presajanje sadnih dreves. Pri vsajanju pazi, da jih ne sadiš pregloboko, da koreninam daš dobre prsti, jih popred, kar je poškodovanega, gladko odrežeš, napraviš na vrhu okoli drevesa primerno jamo ali skledico za nabiranje deževnice in jo na pol napolniš z vležanim gnojem ali staro črešlovino od usnjarjev. K vsakemu visokemu drevesu vsadi tudi kol, pa popred, da pozneje korenin ne poškoduješ, in priveži k njemu deblo, pa le bolj rahlo. Pri jabelkih in hruškah se veje čisto malo obrežejo; pri aprikozih, breskvih in slivah ter češpljih primerno koreninicam bolj močno. Oreh se ne prirezuje. Hruške in jabolka se močno prikrajšajo še le leto po vsajenju. Nekteri svetujejo korenine pred sadilom vtakniti v vodo, kteri si nekaj kravjeka in pepela primešal in vreči prej da jih zasuješ nekaj ovsenih zrn na nje. Vsekako pa je treba posebno spomladi vsajena drevesca po končanem delu z omenjeno mešano vodo ali pa z gnojnico močno zaliti.
Pobiraj dalje gosenične zalege, posebno suho k vejam prilepljeno listje, ki na vrtu frfra, ki je vse polno goseničnih jajc in ga vrzi v ogenj, da zgori. Še je tudi čas izžagati vse suhe in pregosto ali križem rasteče veje, če si to storiti prejšnji mesec zamudil. Pregledati je treba vsako mlado deblo, ali ga ni kje zajec oglodal. Vsaka rana na drevesih se mora zamazati in posebno zajčja še povrhu s staro cunjo ali debelim papirjem zaviti. — V mladej drevesnici se mora prst nekoliko zrahlati in prvokrat opleti. — Požlahtnovanje ali cepljenje se na-
1,
2,
7,
10,
12,
10,
21,
17,
3.
22.
6,
2,
13.
1.
5.
Stevilopis.
pomilovalni vsklik. mesto na Kranjskem. Fcćrt-' ^ zelo moder človek. arabski velblod. . vas na Koroškem, postna jed. kos papirja, koristne domače živali del konjske oprave. 'U aj c A, slaven ruski pesnik. vrsta žita.
vodopad.	jL-Ca-fr.
beseda za preteklo leto. Ca, vas na Koroškem, reka v Egiptu.	.
starogrške boginje maščevanja, ruski vladar.
Namesto številk postavi črke tako, da dobiš besede označenega pomena. Če potem bereš prve in zadnje črke od zgoraj navzdol, dobiš neko čestitko.	—rč.
Rešitev v prihodnji številki.
19,
1,
9,
2,
4,
8.
4
7,
9,
H,
7,
8,
4,
B,
5, 2, 16,
3,
15,
2,
15,
1,
1,
1,
9,
3, 10, 9,
4, 3, H,
1,
6,
3,
4,
6,
4,
5, 13,
6,
8,
16,
12,
18,
2,
3,
5,
3,
4.
1,
6.
14.
2.
2,
20,
8.
11.
1.
17,
14,
1,
5,	1, 12,

Rešitev ugank v 5. številki.
I. Zastavic: Peč, meč, reč, Beč.
II. Trik otnice:
Uganke v 5. štev. so prav rešili: J. Ru-preht v Gospisveti:	Fr.
Rovareto v Selah; J. Drašler v Celovcu; Micka Serajnik v Št. Petru; prof. J. Wang v Olomucu; D. Repe na Bledu; F. Kotnik v Viž-marjih; A. Jamar v Boh. Beli; J. Hochmilller na
N	A	R	0	D
A	B	E	L	
R	E	D		
0	L			
D				
Dunaju; J. Lučovnik v Šmarjeti; S. Povše v Krajih; M. Mikek v Mozirji M. Čadež v Devencah Marjeta Smrekar na Baj tisah; J. Rabič na Dobravi P. Povoden v Št. Kancijanu, J. Kulterer v Št. Petru; J. Božič v Lancovesi; J. Čolnik v Koreni; F. Krepek v Zimici; A. Esih v Loki; Karl Silan v Srejah pri Ško-cijanu;’Štefan Klacer na Gori; Lenart Kuhar v Kotljah; V. Wauti na Rutah, J. Obridan v Volšpergu.
* „Gospod župan, kako se vam kaj zdi naš novi orgijavec, kako kaj igra?“ — „Zdi se mi prav krščansk človek." — „Iz česa pa to sklepate?" — „Glejte no, iz tega, ker njegova levica nikdar ne ve, kaj desnica igra!"
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru.
Odgovorni urednik Iv. T e r š e 1 i č.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.