SLOVENSKA BESEDA
Ured ništvo: Dalmatinovo 8 - Uprava:	Šelenburgova
7/11 - Naročnino: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Cenovni račun 17.152
Izhaja vsak petek
ŠTEVILKA 10
V LJUBLJANI, 4. MARCA 1938
LETNIK II.
Dr. Dinko Puc:
Vsenemšivo
Nezdrava borba nemških manjšin proti lastnim inie-resom ne ustvarja najlepših izgledov na bodočnost
To. kar je bistvo Hitlerjevega govora iz preteklega tedna, je proglasitev v s e n e ni š k e g a gibanja. Oprt na sedemdesetim lijonsko prebivalstvo svoje države zahteva vodja, da se mu pokorijo tudi vsi drugi Nemci, ki so razkropljeni po svetu, odnosno naj mu služijo kot dobrodošel argument, d« proglaša države, kjer žive, kot svojo interesno sfero. Prav za prav je hitlerizem zato našel drugo ime. Kjer ni »zgodovinske povezanosti*, je «kulturna skupnost«. To je seveda zelo elastična označba, na podlagi katere se lahko proglasi vsaj kraj. kjer je kdaj živel kak Nemec, odnosno si je koval iz žuljev domačega prebivalstva bogastvo, za interesno področje Nemčije.
Upoštevajoč to miselnost, ne pride v poštev samo Avstrija s svojimi šestimi in pol milijona prebivalcev, Švica, Luksemburg, Dancig in Liechtenstein, marveč predvsem Češkoslovaška, ki ima kakih 3,200.000 Nemcev, Alzacija-Lorena, Poljska, Južna Tirolska in končno Jugoslavija, v kateri je tudi kakih 500.000 Nemcev, od teh v Sloveniji mordu 10.000. V poštev po prideta tudi Madžarska in Romunija.
V večini teh dežel se je nemštvo usmerilo enako, kakor nemštvo v raj Im. Ta pojav so n a/, vali «Gleichschaltung», iredento so po krstili za «Volksgemeinschaft», naro<lno skupnost. Začele so se snovati podružnice norodno-socijolističnegu gibanja; kjer pa to ni bilo mogoče, so se ustanovile politične organizacije, ki so zasledovale iste cilje, se pa približevale onim političnim strankam ali skupinam, ki so jim bile po svoji ideologiji ali programu najbližje.
Vendar centralno vodstvo V Nemčiji ne zavzema nasproti vsem nemškim manjšinam enakega stališča. V Alzaciji in Loreni, kjer je prebivalstvo nemške narodnosti na splošno zvesto Franciji, narodno-socijalistična agitacija ni imela velikih simpatij. Zato se s strani centrale tudi ni forsirala, v glavnem pač zaradi nevarnosti takojšnjega konflikta z zapadnimi državami. Svoje popolno nezanimanje za svoje sorojoke pa je pokazalo narodno-socijalistično vodstvo glede južne Tirolske, v kateri je 240.000 Nemcev prepuščenih samih sebi in ki imajo v Italiji približno iste pravice, kot naši rojaki v Julijski Benečiji. Brez vsake opore iz rojha so tudi Nemci v Madžarski, dasi jih je tam okroglo pol milijona.
Vse drugače je seveda z drugimi manjšinami. Sudetski Nemci nimajo nobene potrebe, biti nezadovoljni s svojo usodo. V Češkoslovaški, v katero spadajo po svojem zgodovinskem razvoju in geopolitičnem položaju, imajo popoln o kulturno in politično svobodo. Njihovo gospodarstvo more uspevati samo v Češkoslovaški; združenje z Nemčijo pomeni njihovo gospodarsko smrt. Samo z izumetničeno propagando se jim more sugerirati, da bi bili na boljšem, če bi se priklopili rajliu. Nemški listi so pisali, da sedaj sudetski Nemci stradajo... Kdor pozna razmere v rajhu in Češkoslovaški, zanj ni dvoma, da strada v Nemčiji izdatno več ljudi, kakor v bogati Češkoslovaški.
Nasilno vodstvo nemških manjšin iz rajha vodi na ta način svoje rojake v nezdravo borbo proti njihovim lastnim interesom. Isto, kot v Češkoslovaški, vidimo v Kumuniji. Tam se je nemštvo zvezalo pri zadnjih volitvah s stranko Tartaresca in doživelo ž njim vred klavern poraz. Potem se je po ukazu centrale udinjalo novemu «vodji» Gogi. Po njegovem padcu je ostalo nemštvo d v a-krat blamirano brez krmila in se sedaj cepi samo med seboj.
Mi smo z Nemčijo, kot je to Hitler izrecno povdarjal, v prijateljskem razmerju. Kljub temu stoji v Miinchnu na mramornati plošči, na kateri so naštete izgubljene in neodrešene nemške pokrajine, še vedno navedena Spodnja Štajerska. Kljub temu z« nemško časopisje Slovenija ne eksistira, Jugoslavija sega le do Zemuna, ali vsaj ne preko Siska. Besede so sicer lepe, a vsa dejanja kažejo, da vprašanje severnega delo naše države za Nemčijo ni še izven spora.
Odtod tudi direkten vpliv centrale na našo nemško manjšino, ki v resnici ne more imeti velikih pritožb. Opetovano smo izjavili, da bi bili mi povsem zadovoljni, ako bi imela naša narodna manjšina na Koroškem iste pravice, kot jih ima nemška manjšina pri nas. Toda vodstvo iz centrale vpliva slabo na politično udejstvovanje nemške manjšine, ki se na to način umetno spravlja v nasprotje z večino domačega prebivalstva. Tako smo videli, da je nemštvo v Jugoslaviji simpatiziralo z Ljoticevim pokretom, ker je bil vsled fašističnega programa soroden hitlerijanstvu. Zdaj se nemštvo približuje JRZ-stranki, misleč, do bo v njej najlažje doseglo svoje cilje.
Vsekakor stoji eno: Vsenemško gibanje ima realno podlago. Nemške manjšine naj bodo povsod, kjer je to mogoče, orodje v rokah velenemške imperijalistične politike. To pa jim ne more donašati koristi, ker prej ali slej pride reakcija. Nemci izven roj ho morajo biti toliko razumui, da vežejo svojo usodo z usodo naroda, s katerim živijo. Bolje je, da so polnopravni državljani, kakor brezpomembne šahovske figure.
Dr. M. Korun:
Avstrijski vozel
Čimprejšnja odločitev Beograda v no-vi zunanji situaciji /e nujno potrebna
Vprašanje samostojnosti Avstrije se je tako zavozljalo, da ne izključuje težkih mednarodnih komplikacij.
V Avstriji je kmet katoliško-konzervativen, delavec socijali-stično in komunistično usmerjen, inteligenca je nacijonalno-socijali-stična. Pred leti je bilo še precej drugače, kajti nacijonalni socijali-zem takrat še ni zajel vse inteligence.
Zato so se katoliško-konzerva-tivni krogi čutili dovolj močne, da so udarili po delavstvu in v krvi zadušili demokratično Avstrijo. Vpeljali so katoliško stanovsko ustavo ter postavili vse drugo-misleče izven zakona.
Spričo naraščajočega narodno-socijalističnega gibanja je bil ta podvig tvegan, kajti delavstva in inteligence ni imel za seboj, če bi šlo avstrijskim konzervativcem res samo za neodvisnost Avstrije, ne pa tudi za katolicizem in nedemokratično stanovsko ureditev republike, bi bili morali drugače Postopati. Roko v roki z delavci bi bili morali zasidrati demokratičen režim, v katerem bi ostali narodni sccijalisti odločujoča manjšina.
Ta. iz osnove napačna politika je spravila sedaj Avstrijo v zelo težak notranjepolitičen položaj, ki je ozko zvezan z usodnimi političnimi problemi vse srednje Evrope.
Mnenja smo, da dr. Schuschnigg ne bo v stanu, trajno m uspešno ustavljati se navalu narodnih so-cijalistov; če pa bo to poskušal,
bo tekla kri. Ni izključeno, da se bo koncem koncev vdal brez krvavega boja. Posledica bo: kljukasti križ bo zavladal nad Avstrijo, s čimer bosta njena samostojnost in neodvisnost stvarno, četudi ne morda takoj formalno, prenehali.
S tem se bo razmerje sil v srednji Evropi bistveno spremenilo. Kljukasti križ se ne bo pojavil le na Karavankah in na češki ter madžarski meji, marveč tudi na Brennerju, na italijanski meji.
Zato se sprašuje danes ves svet, kako gleda Italija na to vprašanje, ali je še pripravljena z mečem v roki braniti avstrijsko samostojnost, ali pa je morda izročila Avstrijo Nemčiji na milost in nemilost?
Izgleda, da tega danes nihče ne ve, razen — Mussolinija in Hitlerja.
Če je Italiji še do neodvisnosti Avstrije, se bo os Berlin—Rim zlomila; Italija se bo morala nasloniti na zapadno Evropo, menjati svojo politiko ter braniti srednjo in vzhodno Evropo pred nemškim imperijaltemom.
Ce pa je Italija zadovoljna z nemško soseščino na Brennerju, je gotovo dobila garancijo za to, da jo bo nemški pritisk pustil ob strani in da bo naperjen le proti Češkoslovaški ter na jugovzhod. V tem primeru prihajajo težki dnevi za nas vse, ki bomo sosedi Velike Nemčije.
Ne smemo se vdajati prevelikim nadam na pomoč Francije ali celo Anglije. Odhod Edena iz an-
gleškega zunanjega ministrstva kaže, da je zmagala na Angleškem, — vsaj zaenkrat —, miselnost, ki skuša angleške interese izluščiti iz zveze z drugimi evropskimi problemi.
Kako se bo zadržala Francija, ki je zelo zainteresirana na neodvisnosti Avstrije, je vprašanje zase. Ali bo Francija dovolj močna, da prepreči to, česar ne želi, ali bo voljna, da pomaga vsem, ki jih bo nemška ekspanzija zadela, zlasti onim, ki so se od nje odmaknili...?
Tudi za našo zunanjo politiko je avstrijski vozel, kakor se je sedaj zavozljal, izredno kočljiv problem. Morda bomo o njem kaj slišali v zunanjepolitičnem ekspo-
zeju, ki ga bo predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadino* vič podal v proračunski debati v parlamentu. Doslej vidimo le to, da se je naše domače, katoliško usmerjeno časopisje z vso silo zavzelo za samostojnost Avstrije, dočim gledajo beograjski, vladi blizu stoječi časopisi na ekspanzijska stremljenja Nemčije skoro-da prijazna Potrebno je, da izvemo čim-prej, kakšno stališče zavzema naša službena zunanja politika v vprašanju avstrijske neodvisnosti. Za našo orijentacijo morajo biti odločilni samo interesi naše politične in gospodarske neodvisnosti ter miru. Vsaka opredelitev po ideoloških vidikih bi bila napačna.
Naše strokovno šolstvo
Pričakuje se ugodna rešitev vseh življenjskih vprašanj gospodarskega naraščaja
Pred nekaj dnevi se je vršila v Beogradu državna konferenca o strokovnem gospodarskem šolstvu, ki je bila sklicana na pobudo novosadske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Udeležilo se je je večje število strokovnjakov za ta važna vprašanja, ki so imeli obširne in zelo stvarne referate, o katerih so se vnele tudi podrobne, temeljite debate. Po dvodnevnem zasedanju so bili sprejeti naslednji glavni sklepi:
V naši državi se vedno bolj občuti potreba po ustanavljanju strokovnih gospodarskih šol zlasti z ozirom na pospešeni razvoj našega gospodarskega življenja in na vedno bolj naraščajoče zanimanje mladine za take šole. Da-naSnje strokovno Šolstvo pri nas v večini primerov niti približno
ne ustreza potrebam našega narodnega gospodarstva. Priporočljivo bi bilo, da se zapro nekatere gimnazije, ki so odveč, namesto njih pa se ustanovijo modeme strokovne gospodarske Sole s posebnim ozirom na potrebe posameznih pokrajin, m sicer predvsem v razvitejših gospodarskih središčih. Brezpogojno se morajo najti in zagotoviti potrebna finančna sredstva za normalno funkcioniranje že obstoječih strokovnih šol. Največjo pozornost je treba posvečati formiranju strokovnih učnih moči, ki naj se pripravljajo za svoje velevažno kulturno poslanstvo na naših visokih Šolah v specijalnih tečajih, dalje v posebnih počitniških tečajih za učitelje vseh vrst naših strokovnih Šol, nakar naj se izpopolnjuje-
POLITIČNI TEDEN
V Beogradu so se v okviru proračunske clebate nailaljevale razprave o velikih političnih vprašanjih naše države. Pi oti lažnjivi politični morali, ki se je pri nas razpasla, se je dvignil poslanec g. dr. Popovič, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi srbsko - hrvaškega sporazuma. Govornik je dejal, da je zelo neokusna stvar, če se podpisnikom tega sporazuma javno in preko dnevnega časopisja očitajo tako težke obtožbe, da se jih celo proglaša za državne sovražnike. Prav nič kavalirsko ni, kritizirati delo nedvomno zaslužnih javnih delavcev, ki so zavzemali že najvišja mesta v naši domovini,
i	’	Tr
. #	:	f	r
Vsi zagovorniki
| v i	-	v	<	j
svobode in pravice,
i
naročite še danes „SLOVENSKO BESEDO“!
i	X
Drugi govornik g. dr. Mijovič pravi, da traja naša politična kriza že od leta 1928. in smatra za njene glavne vzroke hrvaško vprašanje in nespoštovanje demokracije oziroma demokratičnih ustanov. Razlog pa, zakaj je hrvaško vprašanje danes tako zamotano, je v tem. da se ga hoče pokriti s plaščem pozabljenja, namesto da bi se o njem vodila svobodna diskusija, ki bi omogočila, da se marsikaj razjasni. Tudi je velika pogreška v tem, da ministri v skupščini ne odgovarjajo na interpelacije ter za-merja predsedniku skupščine g. Čiriču, da bi mu ne bilo ravno treba tako močno podčrtavati neodgovornosti ministrov napram skupščini in narodu.
V Bosanski Gradiški pa se je vršilo med tem časom veliko javno zborovanje Združene opozicije, na katerem so govorili predstavniki g. dr. Mačka in pa voditeljev beograjske UO. Zastopnik g. dr. Mačka g. dr. L jubičič je jasno očrtal smernice, ki jih zasleduje politika Kmečko-demokratske koalicije. Mi Hrvati, — je rekel govornik, — želimo služiti kralju, domovini in narodu tako, kakor smo tudi doslej služili in odklanjamo od sebe vsa ona podtikanja, da smo proti kralju in domovini, pa naj so jih iznašli že katerikoli politični
£.*try; ^
V
im '	s»	«*	■
-"t*!	'	“ij.	Želi-
mo le, da bi v tej naši lepi domovini bili popolnoma enakopravni
Zemljoradniški prvak g. dr. Ču-brilovič je ob tej priliki povedal, da vsa Združena opozicija zelo optimistično gleda na razvoj političnega položaja v naši domovini. V najkrajšem času bo obiskal Beograd tudi g. dr. Maček, ki bo ob tej priliki predsedoval delovnemu odboru bloka strank izvenparla-mentarne opozicije in se bo sestal tudi z drugimi političnimi činitelji. Takrat je pričakovati zelo važnih sklepov. V Beogradu so prepričani, da bo dr. Mačkovo tamošnje bivanje imelo odločilen vnliv na razvoj našega notranjepolitičnega položaja.
jo praktično v gospodarskih podjetjih še pred nastopom svojega poklica oziroma naj se pošiljajo v izpopolnitev na primerne ugledne strokovne šole v inozemstvo. Odklanjati pa zaenkrat tudi ne smemo nobenega tujega strokovnjaka, ki bi hotel poučevati na naših strokovnih šolah.
Pomanjkanje poslopij za stro-ft kovne šole je treba premagati s tem, da vsi poklicani in odgovorni činitelji, ki so k temu obvezani z zakonom, takoj poskrbe v svojih proračunih za sredstva, ki so potrebna za zgradbo navedenih šolskih stavb. V vseli večjih gospodarskih središčih morajo obstojati vzorne strokovne nadaljevalne Šole v lastnih modernih iti higijeničnih poslopjih. Na teh učnih zavodih naj se po možnosti ustanovijo tudi vzorne delavnice, v katerih naj vzgojno sodelujejo razni obrtniki, inženjerji. indu-strijei itd.
Čimprej se morajo izdelati in izdati potrebne knjige za čim uspešnejši razvoj strokovnega nadaljevalnega šolstva, pri čemer morajo sodelovati predvsem zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kmečke, delavske, inženjer-ske in druge gospodarske zbornice, ki naj s pomočjo trgovinskega in prosvetnega ministrstva ter banskih uprav izdelajo podrobne smernice v tem pogledu.
Na vseh večjih strokovnih nadaljevalnih Šolah naj se že sedaj nastavijo stalni upravniki teh šol iz resora ministrstva za trgovino ~ in industrijo, s čimer se bo dvignil niveau današnjega tovrstnega šolstva. Tudi učne moči na zavodih maj bodo nameščene stalno in naj se ne menjajo brez najnujnejše potrebe.
Nujno potrebno je, da se omogoči šolanje vsem obrtniškim in trgovskim učencem povsod, kjer ne obstojajo strokovne nadaljevalne šele. Taki tečaji naj se organizirajo s sodelovanjem zbornic, občin in gospodarskih združenj, ki naj s pomočjo trgovinskega ministrstva tudi prično resno razglabljati o rešitvi vprašanja formiranja kvalificiranih delovnih moči v naših industrijskih podjet-
Nerazumljivo postopanje j
Pod tem naslovonn smo prinesli v šlev. 46. od 10. decembra 1, 1. notico, | v kateri piše naš soti udnik o dvojni meri, ki da bojda vlada pri stanovanjskih prijavah našili pravoslavnih državljanov pri ljubljanski policiji, češ, d« se morajo pravoslavni prijavljati naravnost pri glavni upravi, kakor inozemci, dočiin spre-jemnjo prijave za druge naše državljane posamezne policijske stražnice. Naš sotrudnik nam sedaj javlja, da je s svojimi izvajanji vsled nesporazuma napravil policiji nehote krivico, ki jo radevolje popravlja. Policija zahteva namreč od pravoslavnih državljanov namesto dveh — tri prijavnice, in sicer tretjo le na prošnjo pravoslavne cerkvene občine, da dobi ta evidenco nnd pravoslavnimi v Ljubljani. V konkretnem primeru je nustal nesporazum zato, ker je bila stražnici predložena prijavnica samo v dveh izvodih in je zato napotil službujoči stražnik stranko na glavno upravo policije.
Popravek oziroma uradno pojasnilo
Prejeli smo od mestnegu poglavarstva v Ljubljani v objavo:
«Z ozirom na Vašo notiefa, ki ste jo objavili v petek, dne 11. februarja 1958, v štev. na strani 2, stolpec 1 in 2 spodaj pod naslovom «Pogrešena gospodarska politika Ljubljane«, Vas prosim, da izvolite v smislu čl. 26 zakona o tisku priobčiti v Vašem cenj. listu sledeči uradni popravek, oziroma pojasnilq:
Ni res, da moj popravek v »Jutru* ugotavlja, da so izdatki občine za državo in banovino pod sedanjim režimom občutno narasli, zaradi česar pode odgovornost na stranko JRZ. Citirane uredbe, ki nalagajo mestnim občinam nova bre-
jih, pri čemer naj se ne pozabi na izmenjavanje učencev, na štipendije itd.
Trgovinsko ministrstvo naj tudi prouči vprašianje uvedbe potrebne predizobrazbe učencev ljudskih in srednjih šol za prestop v strokovne šole in gospodarske poklice. Zlasti je treba omogočiti absolventom srednjih tehničnih šol prestop na ustrezajoče oddelke tehniških fakultet. Ustvari naj se tudi čim tesnejše sodelovanje vsega gospodarstva in strokovnega šolstva prav na vseh področjih, kjer se to pokaže za potrebno in koristno.
Razvoj in napredek našega turizma izzivata absolutno potrebo, da se posveti posebna pozornost strokovni vzgoji in izobrazbi našega gostinskega naraščaja in naj se ustanove v ta tu\men posebne strokovne gostinske šole, brez katerih ne bi smelo biti nobeno naše večje mesto, zlasti pa ne nobeno večje tujskoprometno središče, predvsem ono, ki ga obiskujejo tujci.
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzgojo trgovskega naraščaja, naj se povsod, kjer je le podana možnost za to, prepuste tudi v bodoče trgovskemu šolstvu in pristojnim trgovskim činiteljem. Osrednja vlada v Beogradu naj doseže pri glavnem prosvetnem svetu, da odobri sklep trgovinskega ministra, da so proglase trgovske šole za enakovredne drugim srednjim šolam, pri vojnem ministru naj se pa doseže priznanje dijaškega skrajšanega roka za absolvente teh trgovskih šol.
Naposled naj se še glede na važnost ,jn pomen strokovnega šolstva v trgovinskem ministrstvu ustanovi poseben: oddelek za stro-| kovno ^šolstvo, kateremu naj se dodelijo tudi vse ostale strokovne šole trgovskega, obrtnega in industrijskega značaja iz dosedanjih drugih resorov.
Vsi gornji sklepi so bili na konferenci sprejeti soglasno in je upati, da bodto našteta neodložljiva življenjska vprašanja našega trgovskega, obrtniškega in industrijskega naraščaja zadovoljivo rešena že v bližnji bodočnosti.
mena, so povzročili zakoni, ki so bili izdani še pod bivšim režimom; zato ne pade odgovornost zanje na sedanji režim, oziroma stranko JRZ, temveč na bivši režim.
Uredba p pospeševanju turizmu je stopila v veljavo 28. februarja 1936, toda sprejeta je bila na osnovi § 63 finančnega zakona za h 1934-35. Pravilnik o posesti psov in pasjem davku v občinah dravske banovine je stopil v veljavo 16. oktobra 1936, toda zakonsko pooblastilo k izdaji tega pravilnika se nahaja v členu 59 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14, julija 1928. Tudi uredbe o izvrševanju zakonskih določb o obvezni telesni vzgoji temeljijo na zakonu o obvezni telesni vzgoji, ki je izšel 2. februarja 1934.
Iz tega torej jasno sledi, da so citirane uredbe pripravili zakoni, izvirajoči še izpred leta 1936. Bremena, ki so se v zvezi s temi uredbami, r»z-glašenimii v letih 1935. 1936 in 1937, naortila tudi naši občini, so povzročili zakoni iz leta 1928. 1934 ter 1934-35. Bremena pa. ki so nastala za občino zavoljo naštetih uredb, po-meniio prav za nrav Je majhen odstotek vseh izd"tkov, ki so bili naloženi občinam še pred letom 1936. Tako odpade vsled uredbe o posne-ševanin turizma v breme mestnega proračuna znesek 250 000— Din, vsled pravilnika o posesti psov in pasiem davku 57.140— Hin in vs<ed uredbe o izvrševanju zakonskih določb ni obvezni telesni vzg^ii 60 000 Din V celoti torej ne znašaio ti stroški niti Din 400 000—. S^iip-ni izdntki v mestnem proračunu, ki jih 'e dolžna prispevnti liublianska mestnn občina za državo oziroma i banovino in ki so bili po večini na-
loženi mestni občini še pred letom 1936, pa dosegajo višino nad S milijonov Din. — Z odličnim spoštovanjem, predsednik: Dr. Ad-lešič, s. r.»
Napredek
Reorganizacija na mestnem magistratu je dovršena. Vsaka iniza je sedaj odsek, vsaka omara oddelek. Iskreno častitnmo!
Spremembe v nazorih
Kakor znano, je «Slovenec» hud nasprotnik sedanje francoske vlade, kakor je tudi ves besen, če le čuje besedo o ljudski fronti. V zadnjem času pa je začel čudno prijazno pisati o odločnosti francoske vlade, ki je izjavila, da bo branila neodvisnost Avstrije. Seveda — če moremo primerjati maloi z velikim — je motiv povsod drugačen. Francija se zavzema zn neodvisnost Avstrije zato, dn čuva evropsko ravnotežje, da obvaruje Češkoslovaško in tudi Ju-
■ ■ - r	•, ' ■	t	'
goslavijo,	■
i	4	j,	'
Govori se .. .
■ t
••/4
v*:	- ■
Javna dela v Sloveniji
1/. uradnega statističnega letnika je razvidno, da je država izdala leta 1936. za javna dela v celoti 184 milijonov 700 000 din. Od tega je dobila Slovenija samo štiri in pol milijona dinarjev, torej komaj 2.4 odstotka. Beograd sani je dobil 45 milijonov 400.000 din, torej desetkrat več.
Strategija
Ko je Franco izgubil Teruel, je proglasil, da je ta postojanka brez vsakega strateškega pomena. Sedaj, ko ga je zopet osvojil, pa je vsak jarek v okolici tega mesta izredno važen.
Plebiscit
f/*U ■	-V-	&	1	'7	/
y	■	<	n,
jr'	N
Med narod baje pojdejo
V zagrebškem «Hrvatskem dnevniku« beremo, da je bilu preteklo nedeljo v Smederevu posvečena zastava okrajne organizacije JRZ. Na posvetitev bi moral priti tudi drugi predsednik glavnega odbora JRZ, notranji minister dr. Anton Korošec, ki pa se je opravičil, češ da je zavzet z velikimi državniškimi opravki. Namesto njega je prišel minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je imel, razvijajoč zastavo, daljši govor, v katerem se je med drugim iznebil tudi tega-le: «Ta zastava predstavlja veliko idejo naše politične težnje, našo borbo za demokracijo. S tem znamenjem pojdite med narod, zbirajte pristaše in širite idejo za pravice svobodnega naroda v borbi za veliko narodno idejo.» —
Kdo ie kriv?
Režimski JRZ tednik «Domoljub» v svoji številki z dne 23. februarja t. 1. zopet hinavsko zavija oči in piše o nedavnem proračunskem' zasedanju banskega sveta za dravsko banovino med drugim sledeče: «Nu tem zasedanju je bilo nad 200 govorov, ki so razkrili, da so potrebe naše dežele tako velike, da bi bilo treba milijardnega proračuna, ne stomili ionskega, kakor ga imamo, če bi hoteli res kaj uspešnega p<ldvzeti Belgrad nam namreč ne dn nič. Tja .doli se stekajo že dvajset let neverjetne množine slovenskega denarja. nazaj	pride pa	od	leta	do	leta kaka drobtinica, ki	je komaj	ime-
na vredna. Posebno eno stvar so govorniki na letošnjem banskem svetu poudarjali: Veliko pomanjkanje, revščino in pravo lakoto, ki je letos obiskala znatne predele naše siromašne dežele!« —
P
'Mrrf*.	„,r	'
v /. i>*/»
1*3*9	W*'	'	’
Tuji prsti v Franciji
Ponovno smo že pisali o podtalnem razdiralnem delu francoskih desničarskih zarotniških ksaristov. Preiskava še vedno ni končana.
Prejšnji teden je francoska policija našla v nekem gradu zopet tisoč bomb. iz nekega opuščenega rudnika pa je spravila na dan 5 ton raz-nega vojnega materijala, med njim tudi tri topove proti tankom. Našla je tudi večje množine vojaških in policijskih uniform ter ponarejenih znakov soeijalističnih organizacij. Vse to naj bi pomagalo ksarističnim izzivačem na dan nameravanega državnega puču. Ugotovilo se je, da je vse najdeno orožje in strelivo tujega izvora. V Franciji vedno bolj narašča ogorčenje ljudstva proti onim Francozom, ki so se spozabili tako daleč, da so iz inozemstva prosili in nabavljali orožje za borbo proti volji večine francoskega naroda in proti njegovi legalni vladi.
Nove železniške proge
Na drugem mestu poročamo, da so ustavljena vsa gradbena dela na novi progi tako imenovane »unske železnice« in so vsi delavci z inženjerji vred odpuščeni iz službe. Ko smo ‘skušali izvedeti vzroke te nepričakovane ustavitve del na unski progi, smo izvedeli, da se je to zgodilo zato, ker se bodo na zahtevo banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino porabili za unsko progo določeni krediti za zgradbo toliko obljubovane železniške zveze Slovenije z morjem preko Črnomlja in Vrbovškega. Po zatrdilih iz tajništva JRZ se bo ta prepotrebna slovenska železniška proga zanesljivo pričela graditi že prihodnji teden.
Značilna obsodba
Mali kazenski senat novosadskega okrožnega sodišča je obsodil narednika slarobečejske policije Branka Dolovca na 6 in pol meseca stro- | gega zapora in. na odpust iz službe, ker je dal protizakonito aretirati in zapreti bečejskega kmeta Danila Doroslovačkega. Ko je imel kmeta v zaporu, ga je udaril s sabljo s tako silo po roki, da mu jo je zlomil.
V utemeljitvi sodbe je sodišče poudarilo, da je Dolovac težko zlorabil svojo uradno oblast in da je zagrešil dejanja, ki nikakor niso v skladu z zakonom.
Kufre gor, kufre dol . . .
S svojim odlokom je notranji minister dr. Anton Korošec razrešil položaja občinskih svetovalcev ljubljanske mestno občine naslednje dosedanje občinske svetovalce:	A.
G e r ž i n i č a, ravnatelja TPD ▼ Ljubljani, Rada Hribarja, indu-strijca v Ljubljani, Petra Klinar-j a, ravnatelja Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, dr. Milana Koruna, odvetnika v Ljubljani, dr. Rada K u š e j a, vseučiliškega profesorja v Ljubljani, Avgusta Martinčiča. M!u* čavničnrja v Ljubljani, Izidorja Florjančiča, posestnika v Dravljah, Josipa O r a ž m a, trgovca in posestnika v Mostah, Karla S os s n, trgovca v Ljubljani, Antona Koritnika, hotelirja v Ljubljani in Ivanu Severja, trgovca v Ljubljani. — Na njihova mesta so bili imenovani: Jožef Jerin, posestnik v Dravljah, dr. Adolf G o 1 i a, generalni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani, inž. V. Gostiša, univerzitetni profesor v Ljubljani, Karel Kavka, tesarski mojster v Ljubljani, inž. Feliks Lobe. univerzitetni profesor v Ljubi iani, Zvonko Lukič, trgovec v Liubliani. dr. Valentin Meršol. primarii v Ljubljani, Josip Penko, poštni uslužbenec v Ljubljani. Franc Požar. pekovski mojster v Ljubljani, dr. Henrik S t e s k a. sodnik upravnega sodišča v p. v Ljubljani in Josip Vončina, šef Borze dela v Ljubljani.
Tehtne besede
so bile izrečene v dosedanji skupščinski proračunski razpravi, vendar je malo upanja, vsaj po dosedanji praksi sodeč, da se bodo razmere res izbolišnle. Neki vladni poslanec je med drugim izjavil: »Dobrega pravosodja si ne morenio misliti brez sodniške neodvisnosti. ni*i si ne moremo
predstavliati modernega sodnega postopka, ki ga nai_ določa svobodno sodniško prepričan ie. hrez sodniške neodvisnosti. In te sodni-ške neodvisnosti si nikakor ne moremo predstavljati brez no*>f,lne-gn materijalnega zavarovanja in
preskrbe sodnikov!« Bodočnost
bo pokazola. na kakšna tla je padlo to zdravo seme ...
Zunanja politika
Okrog Avstrije se še vedno suče usoda Evrope. Tam se dogodki očividno ne razvijajo z ono naglico, kakor si jo je zamislil kancelar Hitler o priliki berchtesgaden-skega sestanka. V tem času je namreč avstrijski kancelar zbral nek neverjeten pogum in je s svojim energičnim nastopom preprečil skoro vse praktične uspehe notranjega preobrata, katerega je doživela Avstrija v preteklih dneh. Avstrijski nacisti so po sestanku obeh kancelatjev že z gotovostjo računali, da je sedaj prišel njihov čas ter so po fašističnem vzorcu imeli tudi že izdelan načrt pohoda na Dunaj. Tedaj pa je kancelar dr. Schuschnigg dal jasno razumeti, da bo vsak tak podvig strl s topovi in tanki. Tudi so se začeli javljati po napadu Nemčije na avstrijsko neodvisnost tako .mnogoštevilni in močni protestni shodi avstrijskih klerikalcev in socijali-stov, ki nočejo ničesar slišati o blagoslovih Tretjega cesarstva, da je iz izrazov tega odpora in zaupanja začel dr. Schuschnigg črpati prepričanje, da avstrijski hitlerjevci svojih načrtov sami od sebe in brez pomoči iz inozemstva ne bodo mogli izvesti.
Pa tudi zunanji svet se je zganil. Francija se je vzdramila iz prvega presenečenja. Njena razprava o zunanji politiki v parlamentu je pokazala, da vse francoske stranke brez razlike političnega prepričanja pravilno razumevajo razvoj položaja v srednji Evropi in pa nemška zatrjevanja, da je Tretje cesarstvo naslednik habsburške monarhije, ki naj združi zopet pod svojim okriljem osvobojene slovanske narode z Madžarsko vred. Zunanji minister Delbos je v svojem pomembnem ekspozeju tudi ponovno poudaril, da je neodvisnost Avstrije glavni predpogoj za ohranitev evropskega miru.
Posebno burno pozdravljen od celotne francoske zbornice pa je nastopil na govorniški tribuni Rey-naud, eden najvidnejših predstavnikov zmerne desnice, ko je govoril o sili Francije in njeni odločnosti, da brani sebe in svoje prijatelje. Govori se, — je dejal —, da bi danes umik Francije pomenil mir. Jaz nisem tega mnenja, marveč mislim, da bi pomenil vojno.
I Francija je šla v vojno s 3000 topovi, imela pa jih je ob koncu vojne 36.000. Šla je v vojno s 136 letali, imela jih je ob koncu 26.000. Šla je v vojno brez tanka, imela jih je ob koncu 5000. Vidite, kaj zmore f' rancija, če hoče. Tudi ni danes Francija sama, čeprav se govori o njeni osamelosti. Poljska\se dobro zaveda, da pomeni konec Francije tudi konec Poljske. In, ali ničesar ne pomeni sijajna češkoslovaška armada? Prav tako je z Belgijo. In na Angleškem vedo, da bo onega dne konec imperija, ko bi se nemške pomorske in letalske baze vsidrale ob Rokav-
skem prelivu.	.
Francija postaja torej danes, kakor je bila pred svetovno vojno, največji pobornik in najmočnejši jez prot> germanski agresivnosti v Evropi- Z onim dnem, ko bi ona padla, ne bi bilo za germanizem .nobene ovire več, da se kot hudournik ne razlije preko osrednje Evrope, proti onemu vzhodu, o katerem je sanjala Nemčija kot o svojem kolonijalnem polju že od časa svojega zedinjenja. Pred odločnostjo Francije ter pred razmišljanjem v Rimu si pa nacistična Nemčija ni upala ponoviti svojega udara od leta 1934. v Avstriji, vendar, če upoštevamo nezlomljivo energijo voditelja 1 ret-jega cesarstva, se ne smemo ob začasnem zatišju v Avstriji vdajati nobenim iluzijam, ker je današnji navidezni mir le mir pred viharjem.
Domači pomenki
DOMA IN NA TUJEM
Nove metode
kansku Španija tudi v vsiljeni ji državljanski vojni dviga kulturni nivo svojega naroda, dočim seje mračnjaštvo zgolj smrt. Deset tisoč novih šol proti 162.000 bombam, to je strahotna paralela med Barcelono in Salamanko. To je zopet nov dokaz, kako so «naoijonnlistični» režimi ljubili svoj narod in kako ga ljubijo še danes. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko bomb izmed omenjenih 162.000 je padlo na novo zgrajene šole?!«
Dve zanimivi vesti
V nekaterih naših listih sta bili objavljeni druga pod drugo naslednji dve vesti: «š panska vlada je odprla lani 10.000 novih šol. Iz Barcelone poročajp, da je bilo v letu 1937. na ozemlju republikanske Španije odprtih 10.000 novih šol. Za nabavo šolskih potrebščin je bilo porabljenih 14 milijonov peset državnega denarja. Za gradnjo novih šol je bilo odpisanih nadaljnjih 40 milijonov peset. — Na Baskiško je bilo v r želi i h 2842 ton bomb. Iz Bilbaoa poročajo, da so vrgla Francova uporniška letala v treh mesecih na baskiško ozemlje, ki je bilo takrat še v rokah vladnih čet, nič marij, kakor 162.000 bomb v skupni teži 2842 ton. Te podatke objavlja Francov list «La Gazzetta del Norte». — Poseben komentar k tem vestem ni potreben. Obe vesti jasno dokazujeta, da demokratična in republi-
Nevarno tekmovanje
Francoski tisk opozarja vlado na pomanjkljivost francoske oborožitve v zraku. Dočim Kalija izpopolnjuje svojo vojsko vsak mesec z 200 novimi letali, Angliju pa s 400, Zaostaja Francija za njima s komaj 50 bojnimi letali na mesec. Zadnji čas je že, pravijo Usti, da vlada ukrene vse potrebno, da se proizvodnja francoskih bojnih letal poveča in nadkrili italijansko. Sklenjeno je tudi bilo, da se v francoskih tovarnah vojnega materijala j ne bodo izvajale odredbe o 40urnem 1 delovnem tednu. Tako se bo že v ! bližnji bodočnosti popravilo ono, kur se je opustilo v preteklosti.
Smrt kosi. Na Jesenicah je umrl 2. t. m. po daljšem bolehanju znani nacijonalist in predvojni balkanski dobrovoljec g. Miha Čop, upravnik carinarnice na Jesenicah. Njegova prerana smrt je vzbudila v vseh narodnih in rodoljubnih krogih iskreno žalost in sočustvovanje s težko prizadetimi svojci. Bodi vrlemu pokojniku ohranjen trajen časten spomin!
Le rova posojla in novi krediti morejo poživiti naše gospodarstvo in dvigniti gradbeno delavnost, ki. prinese zaslužek delavcem, obrtnikom, trgovcem, industriji in kmetom. Denar, ki se skriva doma, je mrtev kapital, ki ne donaša no-benih obresti in jemlje zaslužek delavoljnim ljudem, pogosto pa privabi tudi tatove in roparje v hišo. Zato denar v zaupanje vredne domače denarne zavode! Mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski denarni zavod, ki ima lastnih rezerv okoli 25,000.000 dinarjev. Nove vloge, ki so narasle že na 205,000.000 dinarjev, izplačuje vedno brez vsake omejitve.
Voditelji Združene opozicije so'
imeli te dni zopet važno konferenco v stanovanju g. Ljube Da-vidoviča v Beogradd.
Novo tovarno za celulozo bo zgradila V Krškem znana ljubljanska industrija papirja 1. Bonač in sin. Kapaciteta tovarne bo znašala okrog 600 vagonov na leto. Obenem se bo v tovarni izdelo vala tudi umetna svila iz celuloze. Računa se, da bo v to novo podjetje investiranih kakih 20 milijonov dinarjev.
Izseljenci svojcem v domovini.
Naši izseljenci so že od nekdaj vzorno skrbeli za svojce doma m jim pošiljali svoje trdo in krvavo prislužene denarce, iz uradnih statističnih podatkov vidimo, da so poslali izseljenci v domovino 1934. leta 119,000.000 din, leta 1935. že 192.000.000 din, naslednje .leto 214,518.000 din in lani celo 298,463.000 din. Na naše notranje narodno gospodarstvo ima ta dotok denar »a iz tujine nedvomno zelo ugoden ter znaten vpliv.
Na plenarni seji uprave Državne zveze gostinskih združenj v Beogradu so bili sprejeti naslednji glavni sklepi: Pretresajoč načrt uredbe o klasifikaciji in maksimiranju cen v gostinskih obratih se je prišlo do Zaključka, da načrt te uredbe nikakor ni v skladu s sedanjim stanjem v hotelirstvu. Uredba bi se mogla izvajati le pri novogradnjah in bi imela tako vpliv na postopni razvoj že obstoječih
objektov. Zvezna uprava je sklenila naprositi trgovinsko ministrstvo, naj to uredbo še odloži. Glede vprašanja trošarine na vino in žganje je bilo sklenjeno, naj se trošairinska stopnja zniža in naj se način njenega pobiranja prepusti sporazumu banovinskih gostinskih organizacij z banskimi in občinskimi upravami. Zvezna uprava bo tudi predložila trgovinskemu ministrstvu svoje predloge glede izpremem-bc. in dopolnitve obrtnega zakona. Preneha naj tudi nadaljnje izdajanje novih gostinskih koncesij in dovoljenj, kolikor ta podjetja ne služijo neposrednemu turističnemu prometu v posameznih krajih.
Zgledne razmere. V Vršcu v Banatu so vse tamkajšnje ljudske šo'e že od začetka februarja zaprte, ker se pristojni činitelji niso pravočasno pobrigali za zadostno kurjavo.
Voditelji «Zbora» Dimitrije Ljo-t5č je napovedal za preteklo nedeljo v Sarajevu javen shod svojih pristašev, ki ga je pa oblast prepovedala, ker se je bala neredov. Ljotič je smel imeti za ožji krog svojih pristašev le navadno predavanje. Kljub vsem varnostnim ukrepom pa so se razvile na raznih krajih Sarajeva bučne demonstracije proti Ljotiču in so demonstranti tudi razbili okna v stanovanju nekega sarajevskega sod-. nika, pri katerem se je tačas mudil Ljotič kot gost.
Nla novi tinski progi, ki se je v velikem slogu in z velikim pom-pom režimskega tiska pričela graditi preteklo leto, so bila vsa dela te dni naenkrat ustavljena. Vsi naši delavci, uradniki in inženjerji so bili odpuščeni iz službe, tuji inženjerji pa so bili poslani na «daljši dopust*. Res sijajni uspehi gospodarske politike, da se izrazimo v žargonu režimskega tiska...
V delavskem sanatoriju v Kasin-dolu pri Sarajevu so stopili v stavko vsi bolniki zaradi skrajno slabe prehrane.
Vzorni blagajnik. Bivši blagajnik na državnem veleposestvu «Belje» Savko je bil obsojen na tri leta zapora, ker je poneveril nad 100.000 din državnega denarja.
Delavska stavka. Vsi delavci na veliki parni žagi podjetja Vilhar d. d. v vasi Saborsko v ogulin^ skem okraju so zapustili delo, ker niso dobili zahtevanega povišanja mezd.
Sokolstvo v Jugoslaviji šlteje danes 2199'društev s skupno 278.941 Pripadniki obojega spola.
Upodabljajočih umetnikov je v
Jugoslaviji vedno dovolj, kar bi bil
sicer prav razveseljiv pojav, če ne bi vedeli, da vlada v umetniškem stanu nepopisna beda v največjo sramoto tako bogate države, kakor je Jugoslavija. Razpisan je bil pred meseci natečaj za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Sarajevu. Podrobne informacije glede udeležbe pri tem natečaju je zahtevalo doslej že nad 660 upodabljajočih umetnikov. Tudi svojevrsten rekord ...
V rudarstvu Jugoslavije se ceni tuji investirani kapital na dobro milijardo dinarjev. Od tega odpade na premogovnike 35 %, na kovinske rudnike pa 65 %. Udeležba domačega kapitala v rudarskem izkoriščanju Jugoslavije je tako malenkostna, da je skoro ni vredno omenjati. Sto in stomilijonski mastni čisti dobički tujcev romajo leto za letom v tujino, seveda v našo nepopisno «dobrobit» ...
Razmere na smederevski gimnaziji so postale res že neznosne. Dijaki se na debelo pečajo z dnevno politiko. Zaradi tega je bilo nedavno izključeno večje število dijakov za vedno s tega zavoda. Sedaj je prispel v Smederevo poseben odposlanec prosvetnega ministra, ki ie uvedel natančno preiskavo in odredil, da se 18 dijakov zopet sprejme na zavod, 14 pa se izključitev omeji na eno leto.
Svet srbskih kulturnih drušitev in ustanov je bil ustanovljen v Beogradu.
Mati glavnega ravnatelja tovarne «Bat’a» v Borovu Tome Maksimoviča Jovanka Maksimovič je umrla, * stara 82 let, v Brčkem, kjer so jo tudi pokopali v rodbinski grobnici.
Meščani v Subotici zahtevajo*, da se jim priznata pri prihodnjih skupščinskih volitvah, ki bodo po trditvah vladnih politikov zanesljivo ge letošnjo jesen, dva poslanca, kakor ju imajo vsa ostala večja mesta v državi.
Prva šola za zaščito civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi je bila odprta te dni na najsveča-nejši način v Zagrebu.
Nepotrebna podlaga tujčevi peti smo Jugoslovani le prevečkrat in absolutno po nepotrebnem. Sedaj se obeta zopet nov dokaz za to trditev. V Splitu se mudi predstavnik neke italijanske zrako-plovne družbe, ki prosi naše oblasti za koncesijo za vzdrževanje redne zračne potniške proge med' Trstom, Reko, SuŠakom, Splitom in Dubrovnikom potom hidropla-nov. Letala bi obratovala v obeh smereh vsak dan redno. Naše oblasti te italijanske prošnje še niso odklonile. Kakor da nimamo v Jugoslaviji svojega «Aeroputa» in svojih letal in kakor da ne izdajamo v ta namen iz državnega preračuna vsako leto ogromnih subvencij...
Vsem mestnim uslužbencem v Subotici bodo s 1. aprilom t. 1. zvišane plače. V Ljubljani nai se mestni nameščenci tega nikar ne boje, \	> u,	**<>
J ■..
Splitska zdravniška organizacija je na svoj e in nedavnem občnem zboru soglasno sklenila, da se v bodoče docela ukine dosedanja neumestna razvada objavljanja javnih časniških zahval pacijentov posameznim zdravnikom.
Dovoljenja za bivanje in zaposlitev tujcev v naši državi izdaja odslej izključno le ministrstvo za notranje zadeve' in ne več posamezne banske uprave, kakor je bila navada doslej.
Osrednja uprava Zdniženla sodnikov v Jugoslaviji je naslovila na vlado apel, da čimprej predloži narodni skupščini v razpravo in odobritev pripravljeni zakon o sodnikih.
Novoustanovljena državna umetnostna akademija v Beogradu je že pričela delovati v nekem zasebnem poslopju.
Književna vest. Novo knjigo hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže «Eppur si muove» je oblast prepovedala in zaplenila.
Plenum Delavskih zbornic je
sklican za 11. in 12. marca v Split, kjer se bo razpravljalo vprašanje zaščite delavskih zaupnikov, vprašanje izvolitve ekspertov za konferenco Mednarodnega urada dela v Ženevi, vprašanje Inšpekcije dela, delavskega bolniškega in pokojninskega zavarovanja ter razni drugi problemi iz naše soci-jalne zakonodaje.
Kdo odhaja na delo v Nemčijo? Novosadski «Deutscher Kultur-bund» je s svojim posredovanjem dosegel, da bo te dni odpotovalo na sezonsko poljsko delo v Nemčijo iz Bačke, Baranje, Banata in Slavonije 1500 tamkajšnjih kmeto-valcev-Nemcev. Ti ljudje, ki bodo najbrže dobili tudi primerno na-rodnosocijalistično izobrazbo za bodoče propagandne namene, bodo prejemali v Nemčiji po 40 mark (500 din) na mesec in pa celotno oskrbo.
Zanimiva podzemeljska jama
s šestimi galerijami je bila slučajno odkrita v Vidovi gori na otoku Braču.
Uspeh umetnika. Dubrovniški skladatelj L. Rogowski je dobil za neko svojo skladbo letošnjo poljsko državno nagrado v znesku 50.000 din.
Učimo se drugod! Na novi avstrijski turistični cesti na Gross-glocknerju je znašal lansko leto tujski promet 147.710 oseb, ki so prispele tja s 26.600 osebnimi avtomobili, 4000 avtobusi, 4800 motocikli in 6900 bicikli. Okrog dve tretjini teh prevoznih sredstev sta bili iz inozemstva. Na naših »sijajnih* cestah bomo čakali najmanj še tisoč let na približno tak obisk tujcev...
Češkoslovaška vlada se bo verjetno rekonstruirala še te dni in bodo vstopili v njo predstavniki Hlinkove klerikalne slovaške ljudL ske stranke.
Agrarna stavka na Poljskem bo proglašena po sklepu kongresa Združene kmečke stranke v trenutku, ko bi vlada odklonila nujno priznanje in uveljavljenje vseh zahtev glede političnih pravic in svoboščin poljskega kmeta.
Znani voditelj madžarskih legi-timistov Nikolaj Grieger je umrl v Budimpešti, star 58 let. Do smrti je živel v trajnih najtesnejših zvezah z Otonom Habsburškim.
Čigava pomoč? V zadnjih dneh je prejel uporniški general Franco iz inozemstva zopet 200 bojnih letal. Kdo neki mA jih je poslal?
Samouprava
Vprašanje in odgovor
Vprašanje: Kakšne pravice in kakšne dolžnosti ima predsednik začasne občinske uprave?
Odgovor :	Predsednik za-
časne občinske uprave je obenem predsednik občine in opravlja vse | posle po S 84. zakona o občinah, ki spadajo v delokrog izvoljenega predsednika občine. Kot tak je samostojen občinski organ in v tem svojstvu predstavnik občine v vseh njenih odnosih in poslih, izvršilni organ začasne občinske uprave in predstojnik celokupne občinske administracije. On zastopa občino pred upravnimi in sodnimi oblastvi, izvršuje sklepe začasne občinske uprave, ima tudi pravico, da odloži njih izvršitev, ako smatra, da nimajo potrebne odobritve, ali da so v nasprotju z zakonom; podpisuje vse spise za občino skupno z osebo, ki opravlja tajniško odnosno blagajniško službo. Proti njegovim odločbam je mogoč ugovor na začasno občinsko upravo in pritožba na nadzorno oblastvo. Njegova dolžnost je med drugim tudi, da pregleduje redno, in sicer vsaj enkrat mesečno občinsko blagajno in račune ter da o tem poroča začasni občinski upravi.
Gospodarski svet držav Balkanskega sporazuma se bo sestal meseca aprila t. 1. v Carigradu.
Veliki angleški pomorski in zračni manevri pri Gibraltarju so se že pričeli s ciljem, da se točno ugotovi obrambna moč te najvažnejše angleške pomorske trdnjave.
Strašna železniška nesreča se je pripetila pri Temešvaru na Ru-munskem, kjer je zavozil s polno brzino drveči ekspres v nasproti vozeči osebni vlak. Na mestu je bilo ubitih 65 oseb, 20 težko ranjenih pa so prepeljal| brez upa na ozdravljenje v bolnišnico.
Tridnevna japonska ofenziva na severnem Kitajskem se je na 100.000 mož močni kitajski armadi docela ponesrečila in razbila. Japonci, ki so utrpeli strašne izgube, so sc podali v brezglav beg.
Neodvisno in svobodno Avstrijo
so zahtevali na skupnem sestanku predstavniki avstrijskih delavskih sindikatov in pa delavski zaupniki z vse Avstrije.
Iz sveta umetnosti
Slovenski vokalni kvintet (gg. Šti-beruik. Jug, brata Petrovčiča in šulc) je brezdvomaio naše najboljše komorno pevsko združenje, ki je domu v Ljubl jani, izven nje, pa tudi preko državnih mej doseglo s svojim lepim, ubranim petjem velike, za Slovence naravnost kolosal-ne uspehe. Trije izmed teh članov kvinteta so bili svoj čas upoštevanj pevci «Ljubl janskega Zvona«. Na tem, z naravnost bombastično reklamo preludiranem koncertu sem bil pa malce razočaran. Že nekoč so se ti vrli pevci poskušali z Gallusovo «Ave Marijo», skladbo, v kontra-punktičnem slogu pisano in niso uspeli. Spravili so se tudi na dokaj težko A. Lajovičevo skladbo »(Megle« in so ga temel jito polomili. Pa nič za to! Lapsus je lapsus, in zato ne kaže omalovaževati velikega in hvalevrednega prizadevanja umetniškega vodje slovenskega vokalnega kvinteta g. Ljudevita Žepiča, namestnika pevovodje zbora »Glasbene Matice«.
Spored koncerta je bil skoroda preveč pisan, znesen z vseh vetrov. Gallus. Foerster, Adamič, Lajovic, Miclil, Škerjanc, Rožanc, Tajčevič, Žepič in še so v družbo naših domačih skladateljev pristopili Leo« Janaček, JosiD Sak, A. Borodin in še A. Bukorešljev z bolgarsko narodno «Pojdi, pojdi mamo». Kadar govorimo o kakem pevskem udruže-n.ju, moramo njegove nastope ocenjevati po različnem merilu. Pevsko društvo v Radomljah, pevsko društvo «Sava« v Stepanji vasi, delavsko pevsko društvo «Zarja« v Trbovljah in da ne bi naštevali drugih, ki se trudiio, da bi dali slovenski pesmi dostojno »odobo. ne zaslužijo stroge absolutne kritike. Slovenski vokalni kvintet, ki na velja v vseli naših očeh in ušesih kot
odlična pevska enota, mora pa že nastopati kvalitetno drugače, kot je nastopil to pot. Najboljši pevec je gotovo g. Šulc s svojim žametastim basonu Zelo je napredoval tudi g. Roman Petrovčič, basist Tone Petrovčič je nam vsem znan kot am-bicijozen pevec, g. Milan Jug kot vnet drugi tenorist, včasih iz ansanu-bla kar preveč s svojim glasom izstopajoč, g. Štibernik pa je ravno ta večer bil -nesrečno razpoložen in je dosledno slabo intoniral in padal. Ne mislim pa, da bi s temi odkritosrčnimi prijateljskimi besedami vzel Slovenskemu vokalnemu kvintetu voljo in veselje do nadaljnjega dela v prospeh slovenske pevske umetnosti. Toplo priznanje, ki gu je publika pevcem in solistom radodarno naklonila, je bilo na mestu. G. dr. Švara se je zopet izkazal kot spreten spremljevalec na klavirju. Z. P.
OPERA. — Direktor liubljnnskje opere in dirigent koncertov «Glas-bene Matice» g. Mirko Polič je pred dnevi praznoval 25 letnico svojega umetniškega dela. Za svoj praznik je imenitno naštudiral v operi Mozartovega «Don Juana«, ki se ga pa zaradi prehlada žal nisem mogel udeležiti. Po vseh verodostojnih poročilih pa vem, da je slavno delo nesmrtnega Mozarta nodal Filigrant-no in izcizelirano izdelano in da so jubilanta po zaslugi in pravici dostojno počastili i polno gledališče, i njegov personal. pa še pevski zbor «Glasbene Matice*. G. Poliču tudi naš list iskreno častita! Z. P.
Pevsko društvo «Moste» priredi koncert 5. marca v sokolski kinodvorani v Mostah.
Predsednik Hubadove žur»e I. P. S. dr. Anton Švigelj je odpotoval na glavno skupščino T. P. S. v Beograd, da tam /astooa interese včlan jenih pevskih društev.
Današnja Rumunija
r-i«. Siji E--
Po Gogovem neslavnem polomu in umiku so se notranje razmere v Rumuniji vendar pričele nekako urejfevati in normalizirati, čeprav še marsikaj ni tako, kakor bi v dobro upravljani in urejeni državi moralo biti. O"'” *
Z namenom, da realizira sklepe, ki jih je nova rumunska vlada sprejela takoj po svoji sestavi, je novi notranji minister razposlal vsem okrajnim glavarjem energično okrožnico, v kateri odreja, da se v vseh občinskih upravah docela iztrebi vsaka politika. Namesto prejšnjih političnih prefektov so bili v vsej državi imenovani za okrajne glavarje poveljniki posameznih vojaških garnizij. Za predsednike vseh municipalnih in okrajnih mest so bili imenovani starejši častniki in sodniki. Sveti trgovsko-obrtnih zbornic so bili razpuščeni, namesto njih pa so bile imenovane tričlanske komisije, ki jih tvorijo krajevni ravnatelj podružnice Narodne banke, ravnatelj kake srednje šole in zbornični tajnik. Namesto svetov kmetijskih zbornic poslujejo komisije, Sestavljene iz ravnatelja agronomske uprave, okrajnega veterinarja in ravnatelja gozdne uprave.
V kmečkih občinah imenujejo okrajni glavarji ugledne kmete za župane, toda le pod pogojem, da poprej niso pripadali prav nobeni politični stranki oziroma da niso bili župani že pod kako prejšnjo politično vlado.
Politične stranke uradno sicer niso prepovedane, vendar so prejeli okrajni glavarji široka pooblastila, da preprečijo vsako manifestacijo političnega značaja in smejo na lastno pest tudi razpustiti vsak politični klub. V instruk-cijah notranjega ministra okrajnim glavarjem se tudi pravi, da se je
v dobi partizanske administracije pogosto pozabljalo na interese državljanov in da so v odnošajih z njimi ni pazilo na potrebno vljudnost, odnosno so se upoštevali vedno le strankarski interesi. Temu je sedaj treba ‘napraviti konec. Vse pritožbe prebivalcev se morajo takoj vzeti na znanje in rešiti v najkrajšem časti. V vsej državi se mora izvesti generalno čiščenje. Lastniki hiš so morali s pomočjo policijskih organov z žičnimi in sirkovimi krtačami odstraniti z zidov vse nekdanje strankarske lepake, ki so ostali nalepljeni še iz časov bivših režimov. Obenem je bila izdana stroga naredba, da se morajo ugotoviti in poklicati na odgovor vse one osebe, ki razširjajo alarmantne vesti o notranjem
položaju, o bližnjih prevratnih spremembah itd. Tovrstno paniko so med prebivalstvom v širokem obsegu navadno širili zainteresirani poklicni politiki, proti katerim je omenjena naredba tudi v glavnem naperjena.
Rezultati teh načrtnih ukrepov so se pričeli že vidno kazati. Zapoved, da se umazana dnevna politika docela iztrebi iz državne uprave in gospodarstva, je po zatrjevanju rumunskih vladnih krogov naletela med vsem rumun-skim prebivalstvom baje na veliko odobravanje in zadovoljstvo. Borzno poslovanje se je takoj poživelo. Tečaji vrednostnih papirjev so se že v nekaj d!neh dvignili za 10 do 15 %, prav tako tudi delnice raznih industrijskih podjetij. Obnovilo se je tudi kreditno poslovanje, ki je pod prejŠinjo vlado skoro popolnoma zaspalo.
~ V. r v "Tj*	-v- - ,	.	J;
t' ' \	■'•''■v	v'.;	oilfv-Jei"
nih	£■.	ito
Rudno bogastvo Jugoslavije
Slabo Izpričevalo naže domača pndiet no»ti in zmožnosti pred vsem svetom
Čeprav je marsikaj, v nebo najbolj vpijbčega prj nas navadno skrito in zaklenjeno za devetimi ključavnicami molčečnosti in nedotakljivosti, se vendar tudi v našem časopisju od časa do časa obravnava kaka kočljivejša aferica iz zgrešene državne uprave in narodnega gospodarstva. Mnogo odkritejši in znatno zgovornejši so v tem pogledu inozemski strokovni listi in revije, ki imajo v Jugoslaviji svoje posebne, običajno sijajno in iz prvega vira neposredno informirane poročevalce ter zaupnike. Z zlatom obložen osel pač prepleza vsak, še tako visok in neprestopen zid ...
Znani berlinski tednik «Deutsche Zukunft® obširno piše o problemu surovin na evropskem jugovzhodu. Po mnenju tega lista ima v tem pogledu največje možnosti in iz-glede ravno Jugoslavija. V Jugo-
Trajno kodranje samo Din 60a-
Frizerski salon
Barvanje lai v vseh niansah.
Izdelava garantirano dobra.
MIRKO ZALETEL, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24
Posvetovalnica
za naročnike »SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije t
Q o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
Ul o prošnjah za vojaške oprostitve;
o vlogah na davčne oblasti;
o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
■
■
o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana, Selenburgova ulica 7/II.
slaviji je poznanih in odkritih približno 30 večjih, pomembnejših rudnih najdišč, ki vsebujejo do 27 odstotkov bakra, vendar pa so zelo raztresena po vsej državi. Zaenkrat se baker koplje le v moravski banovini,. V zadnjih dveh letih je Jugoslavija podvojila svojo proizvodnjo bakra in stoji v vsej Evropi takoj na drugem mestu za Sovjetsko Rusijb.
Toda tudi ostala rudna ležišča v Jugoslaviji, doslej le skrajno slabo, malenkostno in malomarno izkoriščana, dobivajo vedno večji pomen in veljavo. Tako se je v primerjavi z letom 1930. popeto-rila, ponekod pa celo poosmerila proizvodnja svinca, cinka, kroma, žvepla, mangana, antimona in magnezita. V borskem rudniku bakra so naleteli na bakreno rudo s pomembno in vsega upoštevanja vredno vsebino zlata, katerega so
lani samo v tem rudniku pridelali nad 2000 kg. Mimo tega obratujeta Še dva velika specijalna zlata rudnika v Peku v Srbiji in v Foj-nici v Bosni.
Skupna jugoslovanska rudarska proizvodnja se je v zadnjih treh letih povečala skoro za 50 odstotkov. Jugoslovanski izvoz rud in kovin je znašal n. pr. samo v lanskem aprilu nad 30 % vsega jugoslovanskega izvoza. Anglija in Francija (zadnja skupno s češkoslovaškim kapitalom) sta (v svojem interesu seveda) še pravočasno opazili izredni pomen teh surovin in sta se vsestransko potrudili, da sta dobili vsa ta rudna najdišča v svoje roke. Pretežen del vseh jugoslovanskih rudnikov se nahaja v rokah Francozov in Angležev. Trdi se celo lahko, da v vsej Jugoslaviji ni niti enega pomembnejšega rudnega najdišča več, v katerem ne bi imela eksploatacij-skih pravic v svojih rokah Francija ali Anglija.
Mi pa sredi največjega bogastva v samem sebi in okrog sebe tolčemo revščino in pomanjkanje naprej. Kdaj nas bo v tem pogledu srečala pamet, je težko napovedati. Pričakovanih in toliko ob-ljubovanih remedur v rudniškem vprašanju Jugoslavije noče biti z nobene strani, najmanj pa od tam, odkoder so se obetale. \ r
* vrana
Šah
Letalo v trgovini
Pred dnevi je z aerodroma ve-letovame obutve «Bat a» v Zlinu na Češkoslovaškem odletelo dvomotorno letalo z devetimi člani posadke na trgovsko potovanje v Indijo. Dolžina poti tja' in nazaj znaša nad 33.000 km. Letalo se bo vrnilo v Z lin še pred t. majem t. 1.
Razumljiva žalost.
Janez: «Zakaj je vendar gostilničar danes tako potrt? Da mu ni morda kdo umrl?»
Jaka: «Tisto ne, ampak najboljšemu njegovemu gostu je zdravnik prepovedal vsako pijačo!*
/.ačetek mednarodnega turnirja v Ljubljani bo 11. aprila. Pristanek ini udeležbo sta že poslala madžarski prvak Szabo in Čeh FoItys. Ostali dve mesti sta še prosti. Predvidoma bosta igrala en Poljak in en Avstrijec. V Milanu se prične 13. aprila mednarodni turnir. Velikonočni turnir v Margate se bo pričel 20. aprila. Udeležba se m določena. Pred par dnevi sta se spoprijela v matclm Sved Stahlberg m Estonec Keres.
Sledeča partija je bila itjrana v Trebičevem spominskem turnirju na Dunaju.
Beli: Miiller. Črni: prof. Becker.
Damski gambit.
1.) d’4, d5; 2.) c4, e6: 3.) Sf3, Sf6; 4.) Lg5, c6; 5.) cXd5, eXd5; 6.) Sc3, Le?; 7.)* Dc2, 0—0; 6.) e>, Sli5; 9.) LXe7, DXe7; 10.) Ld3, k6!; 11.) 0—0. Sg7; 12.) Tel, Lg4; 13.) Se5, Lf5; 14.) e4!, dXe4; 15.) LXe4, Dd8; 16.) Tdl. Sd7; 17.) Lxf5, Sxf5; 18.) Sxd7, Dxd7; 19.) d5, cXd5; 20.) Sxd5, Dc6; 21.) Dxf5, s?xf5: 22.) Se7+. Kg7; 23.) SXc6, bXc6; 24.) Td7, Tb8; 25.) 1)3, n5: 26.) Te7, a4; 27.) TXf7, Kg6; 28.) Ii4, aXb3; 29.) aXb3, Txb3; 30.) Txh7, Tl>2 in črni i>oloži svoje orožje.
Bolgari in gumijasta obutev
Bolgarsko trgovinsko ministrstvo je ustreglo prošnji obrtniških orgainizacij, trgovcev z usnjem. živinorejcev in industrij-cev za predelavo surovih kož ter je predložilo vladi predlog zakona, s katerim se prepoveduje izdelovanje gumijaste obutve, ki je na Bolgarskem zaradi svoje cenenosti nenavadno razširjena. V odgpvor na/ ta ukrep so obvestili proizvajalci gumijaste obutve svoje delavce, da jih morajo, čim bo iztekel 15 dnevni zakoniti rok. odpustiti iz služb«. Na delavski konferenci je bila izibrana posebna delegacija, ki zastopa delavstvo vseli tovarn in ki bo pri vladi posredovala proti prepovedi. Omenjeni zakon je vlada že sprejela, vendar ga še ni objavila v uradnem listu, vslerl česar seveda še ni stopil v veljavo. Trgovinski minister Niki-forov je novinarjem izjavil, da se zakon ne bo spremenil.
ribje olje
iz lekarne
dr. Q. Piccoliia v Ljubljan*
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Fleskarsho ’n slihapsfto podjetje
HLEBŠ
JAKOB
družba z omej. zavezo
Llubllana
Cankarjevo nabrežje 6t. 21
Telefon 30-70
¥r
Izvršuje vsa pleskarska, in črkoslikarska dela po zmernih cenah.
Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela jamčimo.
Najnovejši vzorci
Priporočamo '.cenj. občinstvu
Cvetličarno Nizza
preje FANI HVALA, družba z o. z
Miklošičeva cesta štev. 5
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, jubilejne in žalne vence, šopke dekoracije, aranžmaje itd.
Društva imajo velik popust!
Za cenjeni obisk se vljudno priporoča Telefon št. 30-30	Rmk	yrhovec> msledmk
Gostilna
Ljubljana
Žabjak — Telefon štev. 28-57
sporoča cenjenim gostom, da toči od ravnokar došle vagonske pošiljke izbranega dalmatinskega vina najodličnejš • kvalitete
/
Zdravilno črnino po........................  .	Din 10'—
specljalno belo po  ..........................Din 10'—
• ka ;or tudi Štajerska in dolenjska izbrana vina.
Priznano izvrstna kuhinja nudi vedno razne posebnosti Prepričajte se sami!
Za obilen obisk se priporoča ZORAN RAŽEM
Za konzorcij (Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d.,predstavnik Ivan Ovsenik v&i v Ljubljani