o n 6 2001 XXXII VZGOJA IN IZOBRAŽEV Klavdija Kuščer Zavod RS za šolstvo NEKAJ NOVOSTI V PRVEM TRILETJU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Uvajanje devetletne osnovne šole v prvem triletju je prineslo spremembe tudi pri načrtovanju pouka. Zaradi timskega poučevanja vzgojiteljice in učiteljice v prvem razredu devetletne osnovne šole načrtovanje pouka ni načrtovanje pouka posamezne strokovne delavke, temveč načrtovanje v timu. Načrtovanje letne priprave izhaja iz učnih načrtov za posamezni predmet. Letna priprava je izhodišče oziroma temelj za načrtovanje tematske priprave oziroma priprave na pouk. V prvem triletju sta se v praksi uveljavila dva načina načrtovanja letne priprave: predmetni in medpredmetni. PREDMETNA LETNA PRIPRAVA Če se vzgojiteljica in učiteljica odločita za predmetne letne priprave to pomeni, da za vsak predmet izdelata svojo letno pripravo, tako je za prvo triletje potrebnih priprav. z UČNI NAČRTI: Slovenščina Matematika Spoznavanje okolja Likovna vzgoja Glasbena vzgoja Športna vzgoja LETNE PRIPRAVE NAČINI NAČRTOVANJA • LINEARNI ALI PREDMETNI NAČIN >C0 D N Vzgojiteljice in učiteljice v prvem triletju devetletne osnovne šole načrtujejo letno pripravo za vsako šolsko leto. Izhodišče za načrtovanje so učni načrti posameznih predmetov. Letna priprava je prvi korak k konkretizaciji učnih načrtov. Letna priprava je, med drugim, smiselna razporeditev ciljev, ki jih bomo obravnavali v logičnem sosledju. Učni načrti za prvo triletje vsebujejo tako cilje s kognitivnega, psihomotoričnega in afektivnega področja, kar se seveda mora izražati tudi v letni pripravi. Prav gotovo ni treba posebej poudarjati, daje pogoj za uspešno načrtovanje letne priprave dobro poznavanje učnih načrtov. Pomembno je, da si med šolskim letom letno pripravo spopolnjujemo, oziroma vnašamo opombe. Z MEDPREDMETNA LETNA PRIPRAVA Tudi pri medpredmetni letni pripravi so nam pri načrtovanju izhodišča učni načrti. V medpredmetni letni pripravi poiščemo cilje iz učnega načrta, ki bi jih lahko realizirali istočasno tako časovno kot tudi na isti vsebini. Z 6 2001 XXXII V';z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 12 TEMATSKA PRIPRAVA OZIROMA PRIPRAVA NA POUK V tematski pripravi oziroma pripravi na pouk vzgojiteljice in učiteljice/učitelji opredelijo izbrani didaktični prijem, splošne cilje konkretizirajo z operativnimi cilji, ki že nakazujejo dejavnosti, načrtujejo metode in oblike dela, učne pripomočke ter se seveda odločijo za vsebino, s katero bodo učenci dosegli operativne cilje. V tematski pripravi si večina vzgojiteljic in učiteljic/učiteljev označi oziroma načrtuje, katere cilje bodo preverjali in ocenjevali. Realizacijo po dnevih načrtujejo sproti, vsak dan, in sicer glede na doseganje načrtovanih ciljev, motiviranosti učencev, zainteresiranosti in hitrosti usvajanja posameznih ciljev in vsebin. Tematsko pripravo vzgojiteljice in učiteljice sproti dopolnjujejo in popravljajo. Ob zaključku posameznega tematskega sklopa pregledajo realizacijo načrtovanega. Cilje, ki jih niso uspele realizirati, prenesejo v naslednjo tematsko pripravo. Prav zaradi tega je samovrednotenje opravljenega dela vzgojiteljice in učiteljice/učitelja izjemnega pomena. Samovrednotenje poteka na podlagi notranjih kriterijev (listov za dnevno analizo in list za analizo ob zaključku tematskega sklopa). Pri samovrednotenju gre za samostojno presojanje dosežkov glede na poznane kriterije. Pri samovrednotenju je predvsem pomembno, da vsaka vzgojiteljica, učiteljica/učitelj razmišlja o dobrih rešitvah, manj uspešnih dejavnostih in možnostih za izboljšanje učnega procesa. Tematski sklop: NARAVA V JESENI DNEVNA ANALIZA Datum: 20. 11.2000 >CO Z 13 VZGOJA IN IZOBRAŽEV ANJE Tematski sklop: NARAVA V JESENI Datum: 21. 11.2000 DNEVNA ANALIZA Aktivnosti učencev pri preverjanju in utrjevanju Prepoznavanje vremenskih pojavov, stanj. Urejanje po količini vode. Aktivnosti učencev pri ocenjevanju Zadovoljstvo učiteljice/ vzgojiteljice ob koncu šolskega dne »Učenci so bili zelo prepričljivi in domiselni v upodabljanju vremena. Prvič smo poskušali poslušati zvočni primer, pa se je izkazalo, da jim je to še zelo tuje. -Uživala sem ob njihovem napovedovanju količine vode v posodah. Kaj bi bilo smiselno spremeniti? * Postopno in vztrajno navajanje na poslušanje zvočnih posnetkov. Cim več dela v manjših skupinah. : LU Z >to D N Tematski sklop: NARAVA V JESENI Datum: od 13. 11.2000 do 1. 12. 2000 ANALIZA OB ZAKLJUČKU TEMATSKEGA SKLOPA ZOBRAŽEVANJE 14 LU Z >t/> N Z V analizi ob zaključku tematskega skopa pa tudi ob dnevnem samovrednotenju lahko učiteljica in vzgojiteljica preverita, če so bile vse faze poučevanja enakovredno zastopane, preverita lahko, če sta kateri fazi posvetili premalo ali preveč časa in seveda lahko preverita aktivnost učencev. Usposabljanje vzgojiteljic in učiteljic/učiteljev za samovrednotenje je proces, ki ni pomemben le za oblikovanje odgovornega in vseživljenjskega učenja, ampak je tudi proces, ki spodbuja k razmišljanju in razumevanju poučevanja. Spodbujanje vzgojiteljic in učiteljic k refleksiji pomeni spodbujanje razmišljanja o tem, kaj in kako delaš, kaj si naredil, kako si se ob tem počutil, primerjava s tem, kar si nameraval narediti in kako v skladu s tem ocenjuješ svoje dosežke. Tako spoznavajo razliko med procesom in dosežkom, spoznavajo svoje prijeme ter svoja močna in šibka področja. Tudi na področju opisnega ocenjevanja je v prvem triletju devetletne osnovne šole nekaj novosti. Omenjam zapis končne opisne ocene v spričevalu. Spričevalo za posamezni razred vsebuje cilje oziroma standarde znanja po predmetih. Vzgojiteljica in učiteljica/učitelj napišeta v spričevalo, kako je učenec posamezni cilj dosegel. Redovalnica pa je namenjena sprotnemu zapisovanju doseženih ciljev. Primer zapisa opisne ocene v spričevalu za prvi razred za predmet slovenščina: Sodeluje v pogovoru, pripoveduje in postavlja vprašanja. Po poslušanju besedila odgovarja na vprašanja in pove svoje mnenje. Samostojno pripoveduje znane pravljice, pri novih pa še ne posnema značilne zgradbe pravljice. Vživi se v vsebino zgodbe in posamezne književne osebe doživeto zaigra. Ob slikovnem gradivu in s pomočjo vprašanj opiše žival, predmet in dogodek. Ustvarjalen je pri sestavljanju ritmičnih besedil, išče besede, ki se rimajo in si izmišlja nove besede. »Bere« naslikane in tiskane piktograme in pove, kaj sporočajo. Poteze za zapisovanje črk pozna in obvlada. Primer zapisa opisne ocene v spričevalu za prvi razred za predmet matematika: Samostojno se orientira v prostoru in na ravnini, navodila pa oblikuje s pomočjo vprašanj. Geometrijska telesa opiše z besedami iz svojega vsakdana, prepozna in poimenuje geometrijske like, le pri pravokotniku se še zmoti. Pri risanju črt in likov je natančen. Šteje in bere števila do 20. Na slikovnem nivoju sešteva in odšteva v množici naravnih števil do 10. Samostojno razvršča predmete po danem kriteriju, težje pa odkrije in ubesedi lastnost, po kateri so bili predmeti razvrščeni. Enostavne podatke prikaže s stolpci, prikaz pa prebere s pomočjo vprašanj. Ker imamo cilje oziroma standarde znanja opredeljene, v opisni oceni opišemo resnično vsa področja pri posameznem predmetu. Ustna razlaga opisne ocene v spričevalu pa pojasni tudi morebitno nerazumevanje opisne ocene pri starših. Vsekakor pa bo treba področje opisnega ocenjevanja nenehno razvijati in pridobiti spretnost zapisa posameznega cilja oziroma standarda, ki bo odražal nivo oziroma kvaliteto doseženega cilja. VIRI IN LITERATURA Kuščer Klavdija: Integrirani pouk: Priročnik za obravnavo tematskega sklopa Sadovnjak. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2000. Milekšič Vladimir: Didaktična prenova razredne stopnje osnovne šole, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana 1992. Razdevšek Pučko Cveta: Samoocenjevanje - sestavina nove doktrine ocenjevanja, Pedagoška obzorja 1998. 1-2. Marija Pisk, Majda Pagon, Darja Hauptman, Vera Selinc, Metoda Čobal, Vanja Montini: Delovna gradiva učiteljic in vzgojiteljic v devetletni osnovni šoli. IH- O > O