Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. U. I/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
»■	A^n^l nvilA/l/l DM/vcu^tf/f.. === UrednUtvo im uprava: Ljubljana, FranHikaneka mliea 6/1. Rokopisov ne vrmiamta. Nefrankimnih pisem mm sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna
j+lesecna [9mM.M.1J%J%M.	A*A Ual/CICI« = 600^ za inozemstvo 80 Dim. Člani akcije J. U. U. plalajo list s Uanarin». Oglati po merniku im dogemoru, davek posmbm. Poit. iek. rmi. 11.1SX Tmlef on 3112
Učiteljstvo in javno življenje
Vse naše javno življenje izgleda kakor hotel, v katerem kipi in vre samih idej. Ob gibanju in vrenju teh idej pa plava na površju ideja — pena. Plavati mora na vsak način na površju.
Ideja demokracije nasprotuje ideji močne avtoritativne osebnosti, stanovsko gospodarstvo, liberalizmu, konservativnost nasprotuje naprednosti, avtonomija centralizmu itd.
Vsaka izmed teh idej vsebuje kompleks gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj — a jedro vseh ie socialno vprašanje, kako rešiti življenjski obstoj množice ljudi, ki nimajo ničesar razen golega življenja, in kako zajeziti čimdalje večie število te množice Recepti za ozdravljenje tega zla so različni. Eni so prepričani, da so edini lek Maltusovt teorije. drugi so mnenja, da je treba vse pobe-siti, tretji dajejo na gnojno rano obliž miloščin. Eni mislijo, da ie treba kapital koncentrirati — drugi si delajo iluzije o raiu brez kapitala.
Slika tega vrenja in kipenja je vidna v gorski vasi. v filistrskem trgu in nebotični-škem mestu. Čuti in vidi jo vsak. ki ne hodi no življenjski Doti z zavezanimi očmi in za-mašenimi ušesi. Največkrat pa idei sploh videti ni, le zgoščena pena pokriva kipeči kotel.
Težko je človeku spoznati se v takem kaosu, a še težje je najti pravo orientacijo!
In kako stoji ob tem kipenju naš učitelj? Miren in tih je. Sključen, včasih z ustrojenim hrbtom, stopa po razorani brazdi. Mirno orje, koplje, seje in kljub vsem oviram socialnega in političnega značaja vzgaja nov rod. rod. ki bo vedel, kaj je lastno ognjišče, lastna država. Dobro se zaveda, da mora dovršiti zgodovinsko nalogo, vzgojiti jugoslovansko miselnost, vzgojiti duhovno in ne samo politično edin-stvo. Temu cilju je Dosvečeno njegovo delo v zatohli šolski sobi in večerno delo ob brleči svetiljki v krogu vaške, odraščajoče mladine.
Vzgojiti mladega državljana v samozavestnega in samostojno mislečega Jugoslovana z najboljšimi moralnimi vrlinami, je in bodi prva ideja, s katero se peča in pečaj naš učitelj.
Življenje pa gre svojo pot naprej in kotel kipi in vre — na vrhu pa se nabira čimdalje več pen. Ali naj naš učitelj prezre to kipenje in vrenje? Ne, že zaradi gori podčrtanega namena, za katerega deluje v in izven šole, zaradi samega sebe, ker je del organizirane človeške družbe, se ne sme zaviti v togo »kajmimarstva«.
O vseh panogah gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja, ki pulsira po državnem organizmu pri nas in drugod, mora biti naš učitelj vsaj v splošnem poučen. Vse ideje, ki vro v kotlu sedanjega javnega življenja, mora naš učitelj dobro poznati. Zato naj stopi pogumno k temu kotlu, brezobzirno naj odstrani pene, da bo videl, kaj vre in, kipi. Če ga pena malo obrizgne, ali para nekoliko osmodi, nič ne de. Težave bodo kmalu minile. Razultat takega postopka mora biti le ta>, da se otresemo onega hlapčevstva, ki ie madež na našem stanovskem telesu. Ne igrajmo samo sramotne vloge priganjačev, ki vpijejo in kričijo takrat kadar se jim ukaže. Žalostno je pri tem namreč to, da vpijejo taki priganjači le proti onim, ki so na poti gospodom, ki nas prijazno pogledajo le takrat, kadar hočejo plavati na površju.
Priti moramo do spoznanja, da je učitelj edini pravi in tudi prvi prosvetni delavec med narodom. To njegovo poslanstvo je v absolutnem nasprotstvu s hlapčevanjem onim, ki poznajo učitelja le kot klin na lestvi po kateri plezajo navzgor. Otresti se moramo takega gledanja na naš stan s tem, da si ustvarimo lastne poglede na vse javno življenje.
Biti temeljit poznavalec, strog in objektiven opazovalec današnjega javnega življenja je in bodi namen in tudi naloga našega učitelja.
Pa velja to samo za učitelja? Ne tudi učiteljica se mora zanimati za javno življenje. Iste službene dolžnosti, isti življenjski pogoji in končno zahteve ženskih organizacij po enakopravnosti silijo v to. Emancipacija žensk ni v tem, da posnemajo moške v njihovih najslabših razvadah, ampak v tem, da se v družbi moža. s katerim tvori celoto, ramo ob rami borijo za zboljšanje splošnih moralnih vrlin naroda, ki jih ravno danes tako malo opažamo. Ženskam, ki jim je v družbi moža, to je v družini odmerjen že po naravi gotov delokrog. bi moral biti analogno odmerjen isti delokrog tudi v višje organizirani družbi. Ako pa hoče naša žena to doseči, mora to tudi zahtevati, kjer pa ni zahtev, tudi ni dajatev.
Tudi naše tovarišice naj stopijo s čistim srcem, z gotovim ciljem v našo družbo v krog opazovalcev in ocenjevalcev našega javnega življenja.
Ne mislim s tem, da se mora že vsakdo izmed nas vtikati v vsako lokalno vaško politiko in se z njo mazati. Hočem samo poudariti, da mora imeti vsak naš tovariš in tovari-
šica zadevno širše obzorje, da sta poučena o vseh perturbacijah v človeški družbi. Vsakokraten, v tem smislu na zborovanju podan splošen pregled o novostih v človeški družbi, bi imel za posledico, da bi se ustvarila med
V	nedeljo, 17. t. m. je bil v Ljubljani občni zbor Zveze društev »Šola in dom«. Občnega zbora so se udeležili delegati in de-legatinje iz večjih krajev naše ožje domovine ter zastopniki profesorskega društva, društva učiteljev meščanskih šol in jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki jih je pozdravil predsednik Zveze dr. Lončar z željo, da bi bilo sodelovanje staršev in učiteljstva v korist naši mladini.
Zvezni tajnik, profesor Čopič, je podal obširno poročilo o poslovanju Zveze in društev v pretekli dobi. Iz tega poročila posnemamo, da so delovala posebno dobro društva v Mariboru, Kranju in Ptuju, kjer so direktorji srednjih ter upravitelji meščanskih in osnovnih šol složno sodelovali s starši za izboljšanje pouka, predvsem pa vzgoje našega naraščaja.
V	letu 1934. se je ustanovilo društvo »Šola in dom« v Murski Soboti. Društvo v Li-
nami nekaka enotnost v nazorih, ki bi vodila k moralni okrepitvi nas samih in potom nas k okrepitvi našega ljudstva k rešitvi preje označene zgodovinske naše naloge.
K. L.
tiji je sodelovalo z drugimi činitelji, da se je ustanovila v kraju meščanska šola. Ljubljansko društvo je priredilo tri predavanja za starše v Ljubljani, tri v ljubljanskem radiu ter razstavo otroških risb.
Zveza je ob počitnicah s podporo občine ljubljanske in kraljevske banske uprave organizirala pod vodstvom brezposelnih učite-ljev<ic) izlete tiste šolske mladine, ki ni odšla na kmete ali na morje. Važno je bilo delo za ustanovitev poklicne posvetovalnice. Občni zbor je sklenil, da se akcija za ustanovitev poklicne posvetovalnice nadaljuje, ker moramo uvesti načrtno gospodarstvo tudi pri uporabi duševnih in telesnih sil naroda.
Obširneje je bilo poročilo o izdajanju pomožnih knjig.
Zelo potreben bi bil družinski list za starše, ki bi jih seznanil z novejšimi vzgojeslovnimi nazori s posebnim ozirom na domačo vzgojo otrok in pomoč pri učenju.
Resolucija se zavzema za to, da se zopet odpro prvi letniki na državnih učiteljiščih, ker je nevarnost, da bo nastopilo v nekaj letih pomanjkanje učiteljstva. Na učiteljišča naj se sprejemajo tudi odhodniki in odhodnice meščanskih šol pod istimi pogoji, kot iz srednjih šol. Pospeši naj se zidanje poslopja za III. dtž. gimnazijo in za novo žensko gimnazijo v Ljubljani, ker je poljanska prenapolnjena. V Mariboru naj se otvori nižja ženska realna gimnazija, in v Murski Soboti razširi nižja realna gimnazija v popolno. Čimprej naj se preskrbe izdaje slovenskih učnih knjig za vse predmete na srednjih in meščanskih šolah v naši banovini. Monopol na knjige in zvezke naj se odpravi. Manjkajoče učiteljstvo na vseh vrstah šol naj se namesti v bodoče pred začetkom šolskega leta, kakor določa zakon.
Direktor Kadunc iz Maribora je stavil v imenu mariborskega društva zanimiv predlog, ki zasluži, da se javnost o njem izreče; namreč, da bi se ustanovila v Mariboru višja srednja šola za gospodinjstvo.
Razpravljalo se jo vprašanje družinskega lista, ki naj bi ga izdajalo mariborsko društvo s podporo Zveze. Odbornik ljubljanskega društva g. Hreščak je bil mnenja, da se niti starši niti učiteljstvo še ¡ne zaveda pomena, ki bi ga imel list za vzgojo naroda, zato ni upanja, da bi bili pripravljeni žrtvovati za list še kako nizko naročnino.
Ob koncu se je oglasil k besedi še zastopnik osnovnošolskega učiteljstva, tajnik JUU g. Kumelj, ki je pojasnil težkoče naših narodnih šol in izrazil nekaj za splošnost važnih misli, predvsem: V šoli naj se uveljavljajo zahteve staršev in učiteljev; prosvetna politika v zadnjih letih je bila samo osebna, ni se pa dotikala osnovnih nalog vzgoje narodovega naraščaja; šola naj se otrese nepotrebnega učnega balasta, ker mora vzgajati za življenje; učiteljski naraščaj naj bi zopet prišel iz kmet-skih krajev. Lokalni politični vplivi na učiteljstvo onemogočajo redno in mirno delo v šoli, zato naj se ti vplivi izločijo in učiteljstvo zopet vrne šoli ter zakon tolmači tako, da je prvo šola, potem šele izvenšolsko delo. Splošno odobravanje je spremljalo njegove besede.
Resolucije so bile soglasno sprejete. Predsednik g. dr. Lončar se je zahvalil za pobude, ki so jih dali Zvezi delegati in delegatinje za delo v bodočnosti.
Občni zbor je bil lepa manifestacija želja (naših staršev za izboljšanje pouka in vzgoje.
Bresposelnost učiteljskih abiturientov
Poldrugo leto, odkar obstoja Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU v Ljubljani, se je poleg vsega dela. — ki je zasledovalo predvsem smoter: poiskati, kolikor je največ mogoče, vse možnosti, da se zmanjša število brezposelnih absolventov učiteljišč v naši banovini, — vodila tudi statistika o namestitvah novincev. V preteklih dneh se je mnogo govorilo o brezposelnih učiteljih tudi na zasedanju banskega sveta tako pri poročilih socialnega kakor prosvetnega oddelka. Iznešene so bile najrazličnejše številke tako o zaposlenih, kakor tudi o onih, ki še čakajo na službo. Omenile so se tudi številke o onih. ki so zaposleni iz bednostnega sklada.
Premnogi so mislili, da je z nastavitvami, ki so bile izvršene lansko leto, problem brezposelnih učiteljskih abiturientov odpravljen. S tem, da se je pokazala dobra volja pa še ni storjeno vse, kar bi se moralo' storiti, da bi se stanje brezposelnosti učiteljskih novincev, ki straši že od leta 1931. dalje, enkrat za vselej rešilo v zadovoljstvo »odrešenja« čakajočih. kakor tudi v dobro in izboljšanje naših šolsko prosvetnih razmer.
Najnovejša statistika o brezposelnosti učiteljskih abiturientov je sledeča:
V	Ljubljani je leta 1931. absolviralo učiteljišče 41 gojencev, od ,teh je zaposlenih 34. 1932. je absolviralo 39 gojencev; od teh je zaposlenih 33. 1933. je absolviralo 36 gojencev; od teh je zaposlenih 23. 1934. je absolviralo 31 gojencev; od teh so zaposleni 3. K temu je treba pripomniti, da so bili nameščeni vsi abiturienti, ki so vložili prošnje, razen nekaj izjem. Ostali so si poiskali kak drug poklic, ali pa nadaljujejo študije na univerzi. Gojenci iz leta 1934. so pretežni del na odslužitvi ka-drskega roka. Gojenk je absolviralo v Ljubljani leta 1931. 68; od teh je nastavljenih 55. 1932. je absolviralo 74 gojenk; od teh je nastavljenih 47. 1933. je absolviralo 82 gojenk; od teh je nastavljenih 30. 1934. je absolviralo 58 gojenk; od teh še ni nobena nameščena.
V	Mariboru so absolvirali leta 1931. 44 gojenci; od teh je nastavljenih 29. 1932. je absolviralo 47 gojencev; od teh je nastavljenih 36. 1933. je absolviralo 39 gojencev; od teh je nastavljenih 22. 1934. je absolviralo 50 gojencev; od teh je nastavljen samo eden. Za ma-
Koliko smo na boljšem
V razmišljanje onim, ki nameravajo na višjo pedagoško šolo
■Naj mi tovariši dovolijo, da jim povem par iskrenih besed. Ako hoče temu šepetu prisloniti uho še kdo drugi, me bo to še posebej veselilo.
Nisem bil sam. Bilo nas je mnogo. Bili so tudi pred nami, a opažamo jih tudi danes, čeravno so njihove vrste zdecimirane. To so vrste onih, ki so iz najrazličnejših nagibov in motivov zaželeli, da nadaljujejo svoje študije na višji pedagoški šoli. Že sam naslov jih je vlekel: pedagogika —pa še višja, a priznajmo odkritosrčno, za večje delo, za večji dolgotrajnejši posel pričakuje človek tudi večjo, ali vsaj enako nagrado z onimi, ki tega posla niso izvršili. Ne mislim pri tem samo na plačo na onih par dinarjev, ki so človeku neobhodno potrebni, mislim predvsem na moralno pomoč, na moralno ravnopravnost, na ravno-pravnost v odrejeni, če hočete, kasti. Mi nismo krivi če je danes društvena formula taka, da bazo ravnopravnosti nivelira tudi gmotno stanje.
Gnani po najrazličnejših željah smo vstopili na pedagoško šolo. Nočem govoriti (čeprav me srbi jezik) o našem delu na višji pedagoški šoli, nočem na tem mestu govoriti niti o delu same šole, ki nosi tako zvenečo titulo nego imam namen, da onim, ki tega koraka, tega prvega koraka niso še storili, povem, kakšen je poslednji ali vsaj predposlednji korak.
Evo ga. Mislili smo: državi so potrebni učitelji za meščanske šole, državi je potreben učiteljski kader z večjim pedagoškim znanjem nego ga zamore dati učiteljišče in samo-izobrazba posameznih učiteljev. Mislili smo, da ta potreba ni predvidena za daljšo, nego le za krajšo dobo, dokler se ne reorganizira celokupna učiteljska izobrazba. Razumljivo je, da smo upali, da bomo po dovršeni šoli vsaj ono, kar smo bili, ko smo stopili na šolo.
Pa kaj se je zgodilo.
Z vstopom na pedagoško šolo smo menda prenehali biti učitelji, nismo bili niti državni gojenci, ker bi sicer ne plačevali vpisnine in druge »odredene sume«. Da smo prenehali biti učitelji, smo vedeli tudi po tem, ker so nas posadili v klopi in nas tretirali približno tako, kakor smo bili prej sami vajeni tretirati otroke. To tovariši ni šola. Mislili smo, da gremo v boj, da gremo na »megdan« preizkušat svoj razum in svojo pamet — a ko smo prišli: Mir! Sedi! Kdo ni prišel? Pa smo se razleteli po privatnih stanovanjih naših pedagoških velikanov, da polagamo izpite. Tudi to bi moralo odpasti. Menda pride lažje v šolo en sam profesor nego gre v njegovo stanovanje 100 slušateljev. Da — slušatelji smo postali. Dali so nam legitimacije, v katere smo buljili, kadar ni bilo v žepu niti počenega groša. — Skoraj sem zašel predaleč. Prenehali smo torai biti učitelji in prevzeli zvočne naslove »slušatelji«. Po položenem diplomskem izpitu pa sam ne vem. kaj smo bili. ko ie treščilo med nas. kot iz jasnega. Nagrada za ves naš trud. in truda ie bilo, je bila ta, da so nas razkropili po vsej državi — brez obzira : boš li mogel tam, kamor te pošljejo, ustvariti toliko, kot bi mogel ustvariti tam, kjer poznaš mentaliteto naroda in otrok, jezik in tako dalje. Morda je bila to poslednja »pedagoška lekcija no pre-stanih študijah. To se ni zgodilo samo z našim letnikom, zgodilo se je tudi s prejšnjimi in to nekako po receptu, čimprej in čimbolje si položil izpit, tem dalje si odletel.
Ampak to ni še vse. Letimo še danes. Dobro je rekel naš tovariš »Nismo ni na nebu ni na zemlji nego na čardaku«. Učitelji nismo, slušatelji nismo, ker smo položili diplomske
izpite, a nastavniki ne moremo biti, ker ministrstvo še ni rešilo naših prošenj, da nas prevede v »višje« zvanje nastavnikov.
Po tem našem »nepoložaju« se ravnajo tudi naši prejemki. Oni. ki so dodeljeni (in dodeljeni so skoro vsi) v mesta, ki so v drugem draginjskem razredu, pa so slučajno (in teh je večina) prej službovali po vaseh, dobivajo že nad eno leto prejemk«. tretjega dra-ginjskega razreda. To pomenja samo v enem letu minus 1200 dinarjev. Lahko bi bilo, ako bi se moglo živeti z draginisko doklado tretjega razreda. Ampak večina je bila dodeljena v take kraje, kjer je uradništvo izpostavljeno eksploataciji. Namesto posebne doklade torej odtegljaj. Občine, v katerih smo prej stanovali (in službujemo po zakonu še danes) so se po pravici odrekle izplačevanju stanarine, ki bi jo kot učitelji prejemali, kar pomenja odtegljaj 150 dinarjev mesečno. Letno toraj 1800 Din. Naši uslužbenski listi so razstre-seni bog ve kod. Vem za primer, da je en uslužbenski list v srezu ene banovine, drugi na šoli devete banovine — za tretjega pa ne-vem ali je v deveti ali v prvi banovini. In plača. Plača prihaja iz matične šole. Vsekakor z zamudami! Jaz sem io prejel v 14 mesecih samo dvakrat redno. S tem se nam povzročajo vsem silne neprilike. Narod, med katerim živimo komaj čaka prvega in vsako odlašanje plačila razumevajo kot šikanacijo od strani državnih uradnikov, ki »nočejo« plačati takrat, ko prejmejo denar. S tem se ugled učitelja kvari, a kvari se tudi ugled države. Za plačo, ki prihaja iz matične šole (dravska banovina je hvalevredno dobro uredila) moramo plačevati poštnino. Zopet odtegljaj! Ali se ne bi mogla plača, na katero ima drž. uradnik po zakonu pravico poslati uradnim potom? No. še nekaj, za dviganje plače in za podpisovanje moramo izdajati režiserjem pooblastila. Ta pooblastila so v eni banovini takse prosta, v deveti jih ie treba opremiti s ko-lekom za 2 dinarja, a v drugi zopet za 10 dinarjev. Na letno plačo toraj odpada samo na pooblastila 120 dinarjev pa zonet na poštnino 96 dinarjev, tako da smo letno na boljšem za celih 3216 dinarjev (Tritisoč dvesto šestnajst). To je sama čista denarna zadeva.
Koliko porabimo za vožnjo ne smem niti računati, a v krajih, kjer ie letni maksimum 51° v senci — ali ob 23. uri v sobi 36" ne morem ostati.
Šole, katerim smo dodeljeni so brez zadostnega števila učiteljstva, pa smo nrimora-ni poučevati polno število (ne polno nego maksimalno, ki je predvidena samo za kratko dobo, za primer bolezni kakega nastavnika). Vem. da nekateri že nad eno leto vlečejo do 30 ur tedensko in to v nehigienskih učilnicah. Mnenja sem, da nismo bili poslani na šolo z namenom, da si po dovršenih študijah upropastimo zdravje, da si nakopljemo neozdravljivih bolezni, nego zato, da služimo čim dalie.	.
Ampak kljub vsem zapostavljanjem, kljub vsem težkočam, ki so se zgrnile na naša ramena ne klonemo. Še vedno je v nas enega vzleta, ki nas je gnal za daljnjim. za večjim za popolnejšim. Vemo. da ie ta vzlet okrnjen, upognjen, da se upogiblje vsak dan bolj. zato svetujemo onim, ki žele. da jim ostane neokrnjen, naj premislijo vse sončne pa tudi vse senčne strani. Nai se ne plašijo, a varujejo nai se razočaranja.
Onim pa. ki so krivi za tako stanje ne bomo sodili sami. sodil jim bo narod in zgodovina.
Kunst Vilim. Kavadar.
v
Občni zbor Zveze društev „Sola in dom"
riborske gojence velja isto kot za ljubljanske. Gojenk je absolviralo v Mariboru leta 1931. 60; od teh je nastavljenih 40. 1932. je absolviralo 59 gojenk; od teh je nastavljenih 33. 1933. je absolviralo 65 gojenk; od teh je nastavljenih 14. 1934. je absolviralo 74 gojenk; od teh pa ni dobila še nobena zaposlen j a.
Na ljubljanskem zasebnem učiteljišču pri Uršulinkah je absolviralo leta 1931. 23 gojenk; od teh je nastavljenih 8. 1932. je absolviralo 24 gojenk; od teh so nastavljene 4. 1933. je absolviralo 23 gojenk; 1934. pa 25. Iz obeh let ni nameščena še nobena. Na Mariborskem zasebnem učiteljišču so absolvirale 1931. leta 23 gojenke; od teh je nastavljenih 10. 1932. jih je absolviralo 28; od teh je nastavljenih 7. 1933. so absolvirale 22 gojenke; 1934. pa 21 gojenka. Nameščena še ni nobena.
Iz tega lahko povzamemo, da je iz leta 1931. še vedno 83 nezaposlenih, iz leta 1932. 111; iz leta 1933. 178; iz leta 1934. 255. Vseh absolventov iz vseh štirih let je 1056. Od teh je bilo zaposlenih 429. Ostane jih še 627.
Omenjena statistika je sestavljena na podlagi izvestij in vseh polnomočno objavljenih vesti potom dnevnega časopisja. Vkljub temu, da se je statistiki posvečala velika paž-nja, niso izključene malenkostne napake. Iz prosvetnega poročila ob zasedanju banovin-skega sveta pa povzemamo, da je učiteljskih abiturientk brez službe 353. (Morda niso vštete abiturientke iz leta 1934.)
Iz omenjeneaa poročila pa tudi lahko povzemamo, da so potrebne še 1064 učilnice, da je povprečno število učencev na en razred 47
Vilim Kunst:
Na jug
(Konec.)
Osnovna šola.
Zanimalo me je osnovno šolstvo. V sredini mesta se dviguje v nebo dvonadstropna, ogromna stavba, novo šolsko poslopje. Ni denarja. Ni! Občina je samo na trošarini dobila tekom pol leta okoli 200.000 Din. Za vaga-nje »afijona« zopet okoli 200.000 Din — a za dograditev šole se je šele sedaj našlo posojilo. Kakor čujem, hočejo adaptirati šolo le toliko, da se bodo mogli otroci vseliti. Ves inventar pa bodo prenesli iz starih šol.
Hajduki!
Kje so hajduki, o katerih sem preden sem prišel doli, toliko čul? Kje? Ni jih! Ti so plod bolne fantazije onih, ki bi na vsak naičin hoteli opisati to zemljo kot strašno. Ni jih niti v bližnji niti v daljni okolici. Med tukajšnjim narodom si ga ne moreš niti zamisliti. Njegova etična izgrajenost ne dopušča na to niti misliti.
Popadači.
Njim moram posvetiti posebno poglavje, saj so ga tudi oni posvetili meni. Popadači. Kaj so to? Narod sam jih tako zove. To niso morda razbojniki, ali bogzna kakšni klateži marveč so le mali, mali komarji. Ne vidiš ga, a ubode te, da je joj. No, če paziš na nje, jih zamoreš tudi videti. Male živalce, mušice, ki brez brnenja sedajo, ali bolje skačejo po tebi in te grizejo. Ubodeno mesto malo zateče, silno srbi in se končno zagnoji. Vsak ubod povzroči gnojno rano. Narod pravi, da njemu to »nista ne čini«. Da bi oteklo ali se celo ognojilo? Ne! Aklimatizirani so. Meni se je do sedaj ognojil vsak ubod. Na okna sem napel til, i tudi skozenj najdejo pot in zjutraj
250 razredov pa ima otrok čez dopustno število (65!).
Mnogo abiturientk je dobilo tudi začasna zaposlenja z nagrado 400 Din iz bednostnega sklada. Nekatere vrše svojo bednostno službo že po leto dni in še več. Vkljub temu, da so v mizernih družinskih in gmotnih razmerah, se zanje ni našlo mesta pri rednih zaposlitvah. Vzroki so pač različni. Največkrat napačna poučenost.
Iz podanega pregleda je razvidno, da tvorijo nezaposlen kader predvsem dekleta. Toda vkljub temu, da jih je vrglo življenje v položaj, ki ga niso predvidevale, vkljub temu, da se morajo boriti z materialnimi težkočami. vkljub temu, da prejemajo za svoje polno delo samo malenkostno nagrado, vrše one svoj poklic, kakor ga lahko vrši samo vsem vremenom kljubujoča žena — resnična učiteljica.
Za primer naj navedem samo tele misli, ki jih je napisala ena izmed mnogih učiteljskih abiturientk, ki dobiva podporo iz bednostnega sklada: »Imam 3 odd. in 59 učencev. Vsem tem dušam naj bom vodnica! Eno leto in pol sem že med njimi. Tako rada jih imam, ko da bi bila njihova prava mati. Saj ti otroci so tako lepi in dobri. Ista zemlja jih hrani, ko mene. Tako so žejni lepote in veselja, kot sem ga bila jaz. Tako dobro jih poznam, ko virtuoz tipke na klavirju. Poznam najkrajše tresljaje njihovih duš. Šola me tako prevzame, da sploh pozabim po tistem oče-našu ob 8. uri, da učim in se zdrznem ob 12. uri. ko zazvoni in me prikliče zvon nazaj, v tisto življenje, ki je tako strašno...« V.
je človek poln ubodov, ki povzročajo vročino slično malariji, ki pa menda preneha, ko ni več popadačev.
Malarija.
Malarija je nekdaj vladala v teh pokrajinah — ampak sedaj je hvala bogu skoraj iztrebljena. Tekom nekaj let so se obolenja znižala od 95% na pičlih 5%, ki bi jih našli menda tudi v vsakem drugem kraju. Tekom enega leta nisem videl niti enega od zloglasnih komarjev anofelov, ki sedajo na žrtve z glavo navzdol. Pravijo sicer, da jih je nekaj, pa tudi ti bi menda izginili, ako bi se opustila riževa polja, ki so njih gnezda.
V Vatošu.
Par dni po prihodu sva s Svetislavom po-setila bližnjo vas Vatoš, ki je Kavadar v miniaturi. Hiše so enake onim v Kavadarju. Skozi vas teče Luda Mara. potok, ali bolje hudournik. Poleti suh, pozimi poln, pravijo mu »reka«! Na koncu vasi stoji mal mlin. Primitivnost, ki je vredna, da se obvaruje. Na pragu sedita dva moška srednjih let. Pozdravimo se, vprašamo za junačko zdravje in razgovor se prične. Spočetka sta bila nezaupliva. Mislila 6ta, da sva prišla od oblasti, radi tobaka. Ko sva jima razložila, da sva učitelja, so se lica razvedrila in razgovor je postal neprisiljen. Vprašata me odkod sem. Pa jim povem. Eden od njiju je bil nri vojakih v Mariboru in sedaj tolmači svojemu tovarišu, kako je v Mariboru. »Da ga vidiš sve cement, sve cement, da možeš da legneš pa da spavaš. I na cementu konj. Da ima kod nas čovjek kao što ima tamo konj, dobro bi bilo.« Očividno ga je zadivila vzorna čistoča, ko je revež videl pred kolodvorom konje na čistem belem cementu, pa se je spomnil svojega jadnega rogoza, na katerem spi. Videl je tudi Ljubljano in je ne more prehvaliti. Vprašamo jih po
deco v Ljubljani, učitelji šol za slepo deco v Zagrebu in učitelji šol za nezadostno razvito deco v Beogradu.
—	Pravilnik o dečjih zavetiščih. Minister prosvete je izdal splošen pravilnik o ustanavljanju. vzdrževanju, ureditvi in delu v zavetiščih in drugih podobnih ustanovah za zaščito in vzgojo otrok. Pravilnik bo za vse občine in zasebna udruženja podlaga za sestavo lastnih pravilnikov o delu v ustanovah, ki jih bodo sama zgradila za zaščito in vzgojo otrok.
—	Upraviteljstva šol, ki še niso poravnala zneska za mladinsko knjigo: A. Milkovič — Medvekek Markec, so vljudno naprošena, da store to čimprej. Štev. položnice: 10.560. — Tiskarna Slatnar v Kamniku. Na srednjem delu položnice je pripisati v svrho evidence: Medvedek Markec.
—	Tovarišicam (-em) murskosoboškega sreza. Na sobotnem zborovanju je bila prirejena zbirka za socialni fond. Oni tovariši (tovarišice), ki še niso prispevali za socialni fond, prejmejo prihodnje dni položnice z označbo »soc. fond« in naj takoj nakažejo primeren znesek v ta namen.
Ivan Hribar, blagajnik.
—i Napredovali so učitelji (-ce) v VI. skupino s kraljevim ukazom 11. VIII. 1934.: Cok Albert iz Zagorja (Šm.), Kramar Marija iz Vranskega (C.), Brumen Marija iz Sv. Jurja ob Šč. (Ljut.), Rogl Zorka od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Mar. .1. br.), Horvat Albin iz Maribora, Šegula Janja iz Ptuja, Čopič Elizabeta iz Šmartna pod Šmarno goro (Lj. okol.), Ramovš Antonija iz Trbovelj-Vode (Laško). S kraljevim ukazom z dne 31. VII. 1934.: Vut-kovič Marija iz Krškega, Ravbar Marija iz Stare vasi (Brež.), Druškovič Antonija in Da-ražio Cvetka iz pom. šole v Mariboru, Bulovec Alojzij iz Begunj (Rad.), Šeme Ana iz Dol. Logatca, Leskovec Josipina iz Stične (lit.), Cucek Julija iz Ljubljane,Urbane Katica iz Ljubljane. Blasig Vida iz Suhorja (Met.), Brglez Dragica iz Čadrama (SI. Konj.), Cibic Kristina iz Maribora. V VII. skupino: Cepič Marjeta iz Solčave (Gor. gr.) in Rihter Zora iz Štri-gove; (Ljut.).
—i Prevedeni v IX. skupino so: Sudar Gabrijel iz Slivnice pri Celju (Šm.). Lavrač Bogomila iz Dola pri Hrastniku (Laš.), Vidmar Franc iz Bele cerkve (Nov. m.), Miklavič Pavlina iz Suhorja (Met.), Čuk Ivan iz Sv. Jakoba ob Savi (Lj. v.). Mazi Vinko iz Dovja (Rad.), Tičar Stana iz Ligojne (Lj. o.). Fras Štefan iz Nove cerkve (Pt.), Globočnik Justina iz Kapce (D. Lend.), Zabret Frančiška iz Polja (Šm.), Cetin Rozalija iz Pisec (Br.), Pave Franc iz Dol. vasi (Koč.) Kovač Radoslav iz Trate (Šk. L.), Otrin Maks iz Vel. Lašč (Kočevje), Volčjak Ljudmila iz Blok (Log.), Pinterič Ivan iz Trate (Šk. L.), Jager Valter iz Kužlja (Koč), Jarc Julij iz Čadrama (SI. Konjice), Nartnik Marija iz Tribuč (Čr.), Pavčič Marijan iz Rovt (Log.).
Učitel/ski pravnik
—§ Napredovanje v položajno skupino — sestava in oprema prošnje. Oni učitelj (-ica), ki je napredoval v višjo položajno skupino po 1. aprilu 1931., naj priključi prošnjam: 1. dekret o skupini, v kateri je, 2. prevodnico in 3. izvod iz »Uslužb. lista«.
V tiskanih obrazcih za te prošnje (dokler so še v zalogi stare) spopolnite tako: »sem bil (-a) postavljen (-a) po uradn. zakonu z dne 31. marca 1931. z itd____v... skupino. (Nadaljevanje črtajte.)
Ker sem v tej skupini itd.
poslu. »Ne biva«. Pri tem prikima. Narod namreč zanikanje prikima a potrdilo odkima. To posebno v začetku tujca zmede, da ne ve ali mu ie odgovoril z »da« ali »ne«. Tožijo na slabe čase, a vendar izražajo veliko nade v boljšo bodočnost.
Črna reka.
Približno 10 km od Kavadaria teče večja reka, ki ji nairod kratko pravi »Črna«. In res je črna od svojega izvira do izliva v Vardar. Ob njenih bregovih so bile pred nedavnim hude borbe. Po tej dolini je preko Kožuha vodila zmagoslavna pot solunske fronte. Na bregih Črne je življenje vsaj v spodnjem delu pusto, višje gori pa veliki, divni pragozd. Škoda, da niso bliže Kavadar j a. Ob Črni sem prvikrat videl riževa polja in mučno delo pri gojenju riža.
Stobi.
V kotu med Vardarjem in Črno leže sve-tovnoznane izkopanine Stobi. Mnogo sem či-tal o najnovejših izkopavanjih. Skoro nisem mogel verjeti vsega, pa smo se napotili s šolo. da si vse ogledamo. Pot nas je vodila ob vznožju Ljubeša, ki je bil nekdaj pogozden, pa so ga Turki »obrili« ker so se bali odredov, ki so v njegovi senci našli svoja zatočišča. Naša karavana šteje kakih dvajset oslov in par malih konjičev, vse drugo pešači. Pri Pa-likuri smo prekoračili Črno in čim smo bili na drugi strani smo opazili, kako iz puste zemlje raste staro bogato mesto. Prijazno nas je sprejel vodja izkopavanja g. dr. Jova Petrovič in nam razkazal do sedaj izkopane zanimivosti. Mesto, ki se nanovo rodi je rimsko, grškega porekla uničeno od silnih potresov v sredini šestega stoletja. Vseh zanimivih izkopanin v kratkem kar ni mogoče našteti. Odkopana ie skoro vsa glavna ulica ogromnega mesta. Z vsake strani ulice so bili postavljeni prekrasni mramornati stebri, ki so skoro
—-§ Vprašanje. S. V. v S. glede opreme prošnje za položajno skupino. »Ali mora prosilec, ki je dobil povišico v višjo položajno grupo, priložiti prošnji tudi dekret o priznani povišici položajne plače pred 31. III. 1931., ali samo dekret o priznani povišici položajne plače ki ga je dobil po 31. III. 1931., k prošnji za višjo položajno skupino, ker ¡stoji v »Ročnem katalogu« besedica »ali«.«
Odgovor! Za napredovanje v višjo položajno skupino določa § 49. ur. zak. rok (dobo), ki jo mora uslužbenec efektivno prebiti v prejšnji (nižji) položajni skupini. Ko zadosti uslužbenec temu pogoju, sme zaprositi za napredovanje v višjo položajno skupino.
Dokaz, da je prebil v prejšnji skupini gotovo število let, je dekret o položajni skupini, v kateri se nahaja, kar pomeni oni »ali« v »Ročnem katalogu« na strani 80.
—§ Popravek! V dopisu »Osebna draginj-ska doklada se zmanjša« ... v »Učit. tovarišu« z dne 14. t. m. se mora glasiti pravilno: »ki so dobili obvezno moč po 1. septembru 1923.« in ne »1. novembru 1923.«.
Naša gospodarska organizacija
DOM UČITELJIC.
V zadnjih letih se je v naših vrstah poživilo zanimanje za domove, kar je naravna posledica razmer, v katerih živimo in potreb sedanja časa. Najprej sta prišla do cilja učiteljska domova v Mariboru in letos tudi v Ljublj ani, kot sad dolgoletnega truda in zbiranja. Te prekoristne ustanove niso samo v veliko pomoč učiteljskim družinam, temveč tudi v ponos in zadoščenje vsemu učiteljstvu.
Nič manj potreben pa nam ni Dom učiteljic. Zelja po njem ni nova. Že več desetletij se je pojavljala vedno iznova, do izraza je prišla 1. 1929.. ko je bivše Društvo učiteljic ustanovilo fond za gradnjo doma učiteljic. Realizirala pa je našo idejo pokojna tovari-šica Avgusta Kolnikova s svojim volilom. Začetek je tukaj, izvedba tega načrta je pa v naših rokah.
Kateremu namenu naj služi Dom učiteljic?
Mišljena ie obširna stavba, moderno urejena, s stanovanji za učiteljice, nekaj sob za one. ki se mude samo začasno v mestu, po želji skupna kuhinja nekaj sob za oddajanje ženskim društvom. Če bi pokazala potreba in dovoljevale razmere, bi se priključila domu gespodinska šola ali zavetišče za deklice.
Na uresničenje naših načrtov v tem obsegu pa ne moremo misliti, dokler nimamo na razpolago znatne vsote, ki jo bomo zbrale same; potem smemo potrkati tudi drugje.
Započele smo akcijo, ki bi nam to omogočila, ne da bi preobremenila posameznice. Prosimo in pozivamo tovarišice. naj pristanejo na odtegljaj od plače mesečno po 11 Din toliko časa, da se doseže znesek 1000 Din (t. j. 1 kamen za naš dom). To bi trajalo 7 do 8 let in če bi se odzvala polovica tovarišic v naši banovini, imamo zbrano vsoto, ki je potrebna, da uresničimo svoj načrt. Nabiralne pole za podpise smo razposlale poverjenicam vseh srezov in prosimo naj se nam pridružijo vse, ne glede na to, če so včlanjene v naši zadrugi ali ne. Kamen ne velja za zadružni delež in darovalke za enkrat ne morejo pričakovati posebnih koristi kakor tudi ne prevzamejo nikakih drugih obveznosti.
To darujmo naši skupnosti.
Res je. da živimo v težkih razmerah, kdo ve, če ne pridejo še težje? Ravno radi tega nam je potreben dom. Kot samopomoč si grade pri nas in po drugih državah razni stanovi svoje domove. Zlasti po ženskih domovih je potreba vedno večja. Nekaj primerov:
vsi ostali na mestu, kjer so bili izkopani. Iz samega razporeda na ulici, v javnih in privatnih hišah sklepajo, da narod ni bežal enkrat, temveč da se je vračal — pa zopet bežal. Prekrasno je izkopano svetišče dalje bogate dvorane — amfiteater itd. itd. Mnogobrojni mozaiki so odlično ohranjeni. Ravno tisti dan so odkrili ' nov popolnoma ohranjen mozaik ogromnih dimenzij. V kotu novi napis. Mozaike očistijo, izmerijo, slikajo, nato pa jih skrbno zopet pokrijejo z nepremočljivim papirjem, na katerega namečejo zemljo. Številni so izkopani kipi iz mramorja in brona. Posamezni so vredni po deset milijonov in tudi več. Znanstveniki iz vsega sveta prihajajo, da si ogledajo redke dragocenosti. Posel seve ni dovršen. Izkopavanja trajajo s prekinitvami še dalje in bodo, če se bo delalo' v takem obsegu (200 delavcev) trajala še par let.
Sploh je okolica polna dragocenih starin posebno starega denarja. Ob sredah zamoreš na trgu kupiti od kmetov in kmetic najrazličnejši star denar. Mnogi so si uredili zbirke vredne več milijonov. Pa tudi druge dragocenosti niso redke. Na njivi pri Glišiču so delavci na polju našli sfingo iz čistega zlata. Tam pri Črni mi je pravil nek kmet, da je odkril star grob, v katerem je bilo za dve prgišči nakita — zlatnine, srebrnine in raznega kamenja. Za take stvari ve posebno Zare, preprost človek brez šol, ki se je lotil zbiranja starin v svrho trgovine. Njemu se je zahvaliti ža marsikatero stvar, ki bi jo sicer neuk narod uničil. V neki vasi n. pr. so se otroci na cesti igrali z srebrnim krožnikom vrednim 15000 Din. Zare ga je odkupil in ga tako rešil propasti, a ga ne proda. Pravi, da je na vsem svetu samo eden — pa mora radi tega imeti večjo ceno.
Splošne vesti
f Mihailo Jovič
V	Beogradu je umrl 9. februarja t. 1. Mihailo Jovič, učitelj, mladinski pisatelj in bivši predsednik učiteljskega udruženja. Pokojni je spadal v generacijo predvojnih političnih in stanovskih borcev. Bil je avtoriteta in je užival neomejeno zaupanje in spoštovanje celokupnega jugoslovanskega učiteljstva.
Velike zasluge si je pridobil pokojni tov. Jovič na polju mladinske literature. Neštete pesmi in mladinske knjige pričajo o njegovi zmožnosti buditi v šolski mladini ljubezen do domovine, do lepote, pravice in resnice. Znani so tudi njegovi učbeniki, proti katerih uporabi v šolah predvojne Srbije, je protestirala tedanja avstrijska vlada.
Že pred 50 leti je začel pokojni Mihailo Jovič delovati za zbližanie vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko je bil izvoljen za predsednika učiteljskega udruženja v Srbiji, je dvignil ugled udruženja in tudi ugled učiteljskega stanu, kajti sam je bil dobro znan med vsem narodom. Njegove besede izgovorjene na skupščinah so odmevale tudi izven učitelj, vrst. — Bil je neustrašen borec za resnico in pravico, ki je znal tudi v najtežjih trenutkih obvarovati čast in dostojanstvo učiteljstva.
Moči so mu opešale v delu in borbi. \ visoki starosti je zapustil solzno dolino, a na zadnji poti ga je spremljalo prav vse beograjsko učitelj stvo.
Na njegov grob mu je položil izvršni odbor JUU v imenu vsega jugoslovanskega učiteljstva venec z napisom: Prosvetnemu borcu in vodji jugoslovanskega učiteljstva — JUU — Beograd.
V	imenu učiteljskega udruženja je govoril na njegovem grobu tov. Sveta Avra-movid.
V	grob je legel voditelj učiteljstva in voditelj naroda iz predvojne dobe. Neštete njegove zasluge za narod, za šolo in za uči-teljstvo naj bodo zapisane v naših srcih, ko mu kličemo:
Slava spominu Mihaila Joviča!
—	Odlikovanje zaslužnega šolnika. Te
dni je izročil sreski načelnik za Maribor levi breg gosp. dr. Senekovič šolskemu upravitelju Jakobu Štuhecu od Sv. Ane v Slov. gor., vestnemu šolniku, tihemu vztrajnemu kulturnemu in gospodarskemu delavcu ter predsedniku svetolenartskega učiteljskega društva, ki že 13 let orje ledino narodne prosvete na naši severni meji, odlikovanje sv. Save četrte stopnje. Iskreno čestitamo.
—	Vzorna osnovna šola. Prosvetni minister je izdal nova navodila na podlagi zakona o narodnih šolah. Po teh novodilih naj se golo poučevanje in verbalizem nadomestita z načelom delovne šole. katere namen je vzpodbujati otrokovo samodelavnost pri vsem pouku, ki ga izpopolnjuje slikanje, modeliranje in ročno delo v vseh predmetih.
V zvezi s temi in drugimi postopki za izpopolnitev pouka v osnovnih šolah je minister prosvete s posebnim odlokom izpremenil beograjsko osnovno šolo kralja Aleksandra I. v vzorno osnovno šolo, kjer bodo učitelji učili po najnovejših učnih in vzgojnih načelih po navodilih profesorja pedagoga. Učitelje za to šolo bo določil odsek za osnovni pouk v ministrstvu prosvete v sporazumu s šolskimi nadzorniki za mesto Beograd. — To osnovno šolo v Beogradu bodo tudi posetili učitelji narodnih šol in šolski nadzorniki, da se seznanijo z novim učnim sistemom. Inštruktor te šole je neposredno podrejen šefu učnega odseka oddelka za osnovni pouk. Minister prosvete je za tega inštruktorja imenoval Todorja Liliča profesorja pedagoga na učiteljišču v Pirotu.
—	Strokovna priprava za učitelje defektne dece. Minister prosvete je izdal pravila o strokovni izobrazbi učiteljev na šolah za imbe-cilno deco. Učitelji teh šol morajo po izpitu prebiti najmanj dve leti kot hospitanti na ustanovi za vzgojo imbecilne dece. Po tem dveletnem praktičnem delu in po obisku predavanj svojih strokovnih predmetov na vseučilišču polože strokovne izpite pred posebno komisijo, in sicer učitelji šol za gluhonemo

Ženski domovi pri nas:
Služkinje imajo svoj dom v Križevniški ulici in moderno urejenega v Šiški. Ustanovile so jih s svojimi prispevki. Oba sta vedno polna, potrebam po takih domovih še davno ni zadoščeno.
Naše visokošolke so si letos otvorile svoj dom v Gradišču, sicer je šele skromen začetek, ampak prve, največje težave so premagale.
Tudi v Beogradu imajo visokošolke svoj dom.
Posebno lep je Ženski dom z lepimi sobami, vrtom in skupno kuhinjo. Mesto je dalo svet brezplačno, mnoge so dale za to ustanovo vse svoje premoženje.
V	tujini: Švica ima v Wi|n,terturu prvi Ženski dom s 24 stanovanji, upravlja ga poseben hišni komite,
V	Berlinu imajo učiteljice impozanten dom. Fašizem, ki jim je uničil društvo, je prizanesel njihovemu domu, kjer jim je omogočeno še nadaljnje udejstvovanje.
Na Dunaju je »Lehrerinnenheim« zelo znan po svoji gostoljubnosti. Tu so stanovanja za domačinke, pa tudi tujkam je na razpolago.
V	Pragi imajo krasen »Dom samskih žen«. Zgradila ga je Ženska zveza s posojilom mestne občine. Stanovalke plačujejo
mesečno stanarino ali pa prispevajo z večjim zneskom k amortizaciji.
Vsi ti domovi so nam lep primer, koliko se doseže s smotrenim nesebičnim delom. Najlepši vzgled solidarnosti naj nam pa bodo češke učiteljice, ki so se v vsem javnem življenju izkazale sijajno.
Naš dom naj bi nam pomagal, da bi okrepile stike z njimi, kakor z ostalimi tovariši-cami bratskega juga in severa. Njihov vzgled nam daje poguma, kar so dosegle one, zakaj ne bi zmogle tudi me! Ali smo že dozorele, da smemo stopati v vrsti z drugimi tovariši-cami, ali se: zavedamo svojih pravic in dolžnosti kot samostojne žene?
Gostoljubnost našega doma bi nas osredotočila in družila s tovarišicami naše ožje in širše domovine, utirala bi pa tudi pot do našega zbližanja in popolnega duhovnega zedinjenja.
Ta idejna stran naše ustanove se mi zdi še varnejša od njenega gospodarskega pomena.
Tovarišice, naša naloga je lepa in tudi izvedljiva, ako se ne ustrašimo truda in žrtev. Z dejanji dokažimo. da smo zavedne tudi slovenske učiteljice in da smisel za skupnost še ni zamrl med nami!
Marija Sodnikova, t. č. načelnica zadruge »Dom učiteljic« v Ljubljani.
boru. Razen običajnih točk je na dnevnem redu referat tov. A. Hrena »Gospodarski dan učitelj,stva«. Dogovore naj se učit. zbori posameznih šol, katere odseke smatrajo za potrebne, da jih v društvu ustanovimo. Pred zborovanjem in sicer ob 8. uri je skupna seja upravnega in nadzornega odbora, h kateri naj pridejo tudi vsi poročevalci. Ako do 1. aprila v letu ne plačamo članarine, prenehamo po členu 15./e pravil biti člani JUU, torej uredimo članarino takoj! Z ozirom na važnost sporeda vabim k polnoštevilni udeležbi!
Vauda Mirko, t. č. preds.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v ponedeljek dne 4. marca 1935. ob 9. uri v osnovni šoli na Ovsišah.
Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja in poročilo predsednika. 2. Predavanje g. Ivana Mohoriča, ministra na razpoloženju. 3. Došli dopisi. 4. Slučajnosti.
Važno! Udeležba obvezna za vse članstvo! Pred zborovanjem bo vaja novega pevskega zbora.	Odbor.
Poroflla i
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 9. februarja 1935. 1. v Kočevju ob navzočnosti 69 članov in članic.
Predavatelj gospod dr. Vrčon nas je s svojim zelo aktualnim predavanjem »O sodobnih manjšinskih problemih« naravnost presenetil. V svoji globoko zasnovani temi nam je orisal vso nevarnost, ki preti Slovan-stvu od severa in zapada in je vse navzoče vzpodbudil k večji nacionalni aktivnosti.
Tov. predsednik poziva članstvo naj se pokaže nekoliko bolj delavno v stanovski organizaciji, kajti kar smo dosedaj že priborili lahko jutri zgubimo. Naš boj veljaj zlasti pridobitvi nam odvzetih pravic. Potrebno je, da zainteresiramo vso javnost za naša stanovska vprašanja. Pozabiti ne smemo na naš duševni preporod. Vse to bomo dosegli potom stanovske solidarnosti, ki bo zlasti vidna pri našem stanovskem delu.
Nadalje je podal tov. predsednik daljše poročilo o predsedniškem zboru. Iz njega je razvidelo članstvo, da se sekcija trudi doseči članstvu čim več stanovskih dobrin. Zato predlaga tov. Janežič. da zbor izreče predsedniku sekcije tov. Ivanu Dimniku vso zahvalo in priznanje. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Glede prispevkov v fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je sklenil zbor na predlog tov. Jakliča, da prispevaj za letos vsak član 10 Din. V višini prispevka za prihodnje poslovno leto pa sklepaj članstvo na jesenskem zborovanju.
Tov. predsednik je poročal o reorganizaciji društvenih zborovanj. Osnovali so se naslednji odseki: naša vas — pedagoški odsek — nadaljevalno šolstvo — šolsko-upravni odsek — narodno obrambni in manjšinski odsek — ženska vprašanja — odsek za telesno vzgojo in glasbo.
Določilo se je, da bo prihodnje zborovanje v Kočevju meseca aprila v znamenju gospodarskega dne.
Pri slučajnosti je bila živahna debata o težkem položaju učitelja(-ice) na nižje organiziranih šolah. K temu je bil sprejet predlog tov. Janežičai: Na slaba službena mesta, ki so daleč od železnice naj se nameščajo predvsem moški ter neoženjeni, prvenstveno dobri učitelji. Za njihovo delo v teh krajih naj se jim prizna posebna doklada. Seznam teh krajev naj sestavi JUU ter jih predloži nadrejeni oblasti.
V. Kmet, preds.	Čok Antonija, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 15. decembra 1934 v Mariboru. Od 106 vpisanih, navzočih 86.
I.	Pred zborovanjem je imel tov. predsednik Petrovič žalni govor, v katerem je obširno orisal življenje in delo velikega vladarja Jugoslavije, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je kot velik človekoljub in pospeševatelj narodne kulture gojil tudi veliko ljubezen do našega stanu. Po končanem govoru smo se v 2 minutnem molku pr> klonili njegovemu spominu.
II.	Po odmoru je bilo redno zborovanje. Tov. predsednik je pozdravil novovstopivše člane.
Sledilo je predavanje tov. Klemenčiča, v katerem je obrazložil praktično uporabo šte-vilnice 1—100.
Tov. Zeilhofer je referiral o matičnih listih, katalogih in prevodnicah, v katerem je prikazal polno nepraktičnosti in pomanjkljivosti, ter je bil sprejet predlog, da se naj pri sekciji zastavijo vse sile za to, da dobimo čimprej zopet nazaj matične liste in izkaze, kakor je bil sklep letošnje banovinske skupščine.
Proračun sekcije se odobri, a pozicija za »Učit. tovariša« in »Popotnika« naj ise obdrži v smislu sklepa banov, skupščine.
Članarina za SŠM se bo še nadalje pobirala po poverjeniku. Dopisi so bili prečrtani in obravnavani.
Prihodnje zborovanje bo v februarju. Petrovič Simon, s. r.,	Šeško Ivan, s. r.,
predsednik.	tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo dne 9. febr. 1935. v Domžalah. Navzočih je bilo 88 članov.
1.	Tov. Pero Horn je predaval o državljanski vzgoji. Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata.
2.	Predsednik tov. Ostanek je pozdravil tov. Arriglerja, sres. šol. nadzornika in nove članice. Nato je podal poročilo o zboru predsednikov sreskih društev ter prečital došle dopise.
3.	Sprejeti so bili soglasno sledeči pred-
logi:
a) Za »socialni fond« bo prispeval vsak član 3 leta po 10 Din.
b)	Prosimo kraljevsko vlado, da se z vso odločnostjo zavzame za pritožbo Koroških Slovencev, vloženo pri »društvu narodov«, saj je naš vladni zastopnik ob času plebiscita obljubil, da Jugoslavija ne bo nikoli pozabila na Slovence na Koroškem. Obenem prosimo, da se pri eventualnem sklepanju prijateljske pogodbe z Italijo, zagotovi našim zatiranim bratom v Italiji, kulturnega človeka vredno življenje.
c)	»Učiteljski dom« v Ljubljani prosimo, da čimpreje izda Atlas za osnovne šole, v katerem bi bili zemljevidi: dravske banovine, Jugoslavije, Balkanskega polotoka, Evrope in obe poluti.
d)	Sekcija naj se zavzame na merodajnem mestu za to, da banska uprava ne bo črtala raznih postavk v proračunih kraj. šol. odborov, ki so bile že itak s težavo priborjene v korist šole.
Zborovalci so ob zaključku počastili spomin pokojnega senatorja dr. Valentina Rožiča. J. Ostanek, preds.	J. Trobiš, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 16. februarja v Murski Soboti. Udeležilo se je 57% članstva, t. j. 79.
Tov. Štubel je otvoril zborovanje in ča-stital tov. Velnarju k imenovanju za sreske^a šol. nadzornika ter tov. Škergetu, ki je prejel kot prvi jugoslovenski gostitelj znanih strato-sfernih letalcev belgijsko odlikovanje. Nato je podal obširno situacijsko poročilo. O prizadevanjih in načrtih nove društvene uprave je govoril tov, tajnik. Nato se je po daljšem razpravljanju o reorganizaciji naših zborovanj porazdelilo članstvo po sledečih odsekih:
a)	knjižnični odsek: Horvat Bela (poverjenik), Kos Franja, čječeva, Horvatova in Blažič;
b)	odsek za stanovsko politična, šolsko-upravna in pedagoška vprašanja ter za gospodarsko in izvenšolsko delo: Hribar (poverjenik), Titan Josip, Škerbinc, Hari Dionilz, Frahm, Horvat Fr., Sosič, Berdon, Furek, Podobnikova, Cjakova, Praunseisova in J. Kramberger;
c)	ženski odsek: Kos Leopoldina (pover-jenica), Jezovškova, Bračkova, Horvatova, Mlekuževa, Modičeva. Gabrijevčičeva, Tor-karjeva, Beljanov in Benkova;
č) odsek za obmejno šolstvo in narodno-obrambna vprašanja: Weit (poverjenik), Tur-kova, Verteš, Gabrijelčič, Lajne, Tomšič.
Poverjeniki skličejo čimprej v najprimernejših krajih sestanke, na katerih se formirajo podrobneje posamezni odseki, določijo delokrogi in poslovanje. Seveda je tudi ostalo članstvo vabljeno k sodelovanju v odsekih po lastni izbiri.
Snujoča se društvena strokovna knjižnica se začasno (do dozidam, j a nove šolske stavbe v Murski Soboti) namesti na šoli v Krogu.
Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja prispeva društvo 1000 dinarjev. Kdor ni prispeval na zborovanju, pošlje v ta namen po položnici 10 Din. Važen je zlasti sklep, da se predajo odvetniku a/ni člani (-ice), ki dolgujejo društvu večje zneske in po prejemu ponovnega opomina ne nakažejo vsaj prvega obroka odplačila starega dolga in letošnje članarine. Ako pa do 28. junija ne poravnajo celotnega dolga, se poleg tega še črtajo iz društva.
V kratkem, a strokovnjaškem in stvarnem predavanju je tov. Titan Josip govoril o semenskem krompirju, njega izroditvi in boleznih.
Prečitani so bili dopisi. V zadevi dijaških knjižic, šolskega lista in izvenšolskega dela v zvezi z napredovanjem so bili odposlani z zborovanja sekciji širše argumentirani predlogi.
Sledilo je zanimivo predavanje tov. Leo-poldine Kosove o osnovah gospodarskega zemljepisa. Premotrila je zgodovino človeštva in civilizacije v zvezi z geografskimi či-nitelji, ki spričo napredka in odkritij niso ostali neizpremenjeni. Za krasno uspelo predavanje je žela tovarišiea polno priznanje članstva.
Na predlog tov. Krambergerja se je zborovanje priključilo resoluciji za vrnitev dra-ginskih doklad, ki je bila sprejeta na zborovanju učiteljskih društev v Beogradu. Z velikim odobravanjem ie sprejelo poročilo, da je izvršni odbor napravil v tej zvezi vse korake na odločilnih mestih. Savli Andrej, tajnik. Miro Štubel, preds.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo dne 9. februarja 1935 v Šoštanju. Navzočih 87.7%.
Pred prihodom na dnevni red pozdravi tov. predsednik vse članstvo.
Prečitani so bili došli dopisi. Obširneje smo se bavili z reorganizacijo naših zborovanj. Po dolgotrajni prav živahni debati smo sklenili, da bomo poizkusili vzbuditi zanimanje in živahnost članstva za vse tekoče in važne zadeve pri zborovanjih s formiranjem sledečih odsekov:
1.	Odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje, vodi tovariš Mencej.
2.	Šolsko upravni in pedagoški odsek, vodi tov. Bratkovič Anton.
3.	Stanovsko politični in gospodarski odsek, vodi tov. Stopar.
4.	Odsek za ženska vprašanja, vodi tov. Trobej Marica.
Vse članstvo smo porazdelili v odseke, ki bodo ob priliki zborovanj samostojno delovali in o delovanju poročali na posebnem skupnem zborovanju.
Tov. Mencej je v dobro zasnovanem predavanju govoril o temi: »Opazovanje učencev z ozirom na psihopatološke in duševno defektne pojave v zvezi z eksperimentom.« Dokaz potrebe takih vprašanj je bilo zanimanje članstva pri predavanju in v nato se vršečem razgovoru.
Prihodnjič bomo zborovali v Velenju. R. Macarol, zapisn.	I. Vrečko, preds.
—mm »Naš glas« govori v zadnji svoji štev. o veliki nakladi »Našega roda«, o porastu števila izvodov v primeri z lanskim letom in končuje notico takole: »Naš rod« je gotovo najbolj razširjeni slovenski mesečnik, kar zaradi svoje izbrane vsebine in okusine opreme ter izredno nizke naročnine ni čudno. »Mladinski matici«, ki ga izdaja in vsi naši učiteljski organizaciji je k doseženim uspehom zares treba čestitati.
—mm »Ljubljanski zvon« o publikacijah Mladinske matice.
Zadnja številka »Ljubljanskega zvona« prinaša 4 strani dlolgo oceno o naših rednih publikacijah. V uvodu govori kritik Vinko Košak o skromnosti naše mladinske literature do povojnih let, ki je naravnost vpila po ustanovitvi posebne organizacije za izdajanje mladinskih knjig. Po zaslugi) Ijudskošolskega uči-teljstva je prišla k življenju Mladinska matica — pravi kritik dalje — in obžaluje le, da ni podobne organizacije vsaj še za učence nižjih srednjih šol.
V nadtaljnjem govori o organizaciji, podjetnosti in veliki nakladi publikacij ter pripominja, da so pripomogle k temu ogromnemu razmahu M. M. nizke cene, dobra organizacija pa tudi kakovost knjig, ki je v primeri z drugimi izdajami po večini prav dobra. Po tem uvodu ocenjuje K. prav na drobno »Kresnice«, o katerih pravi, da so posebno za vzgojitelje velike vrednosti. O prispevkih v »Kresnicah« pravi, da so mnogovrstni, tako snovno kakor tudi po zrelosti. Mnogo je v njih neposrednosti, prisrčnosti in otroške odkritosrčnosti, fantovske prešernosti in dekliške čuvstvenosti, presenetljive otroške bistro-sti in zdravega humorja pa tudi šolske priučene učenosti. Vse najdeš v tem malem svetu, celo krizo in prva trpka spoznanja socialnih krivic današnjega sveta.
Nato citira v celoti »Morilca«, ki1 ga je napisal fantiček iz poboljševalnice in kot primer že zrelega pisma pa odlomek sni«!» »Moja mati«, ki ga je napisal M. Slabe iz Šiške.
Od mladih ilustratorjev omenja v prvi vrsti Tomaža Kvasa, pa tudi Tomaža Tro-jerja in Marijana Ozvaldia. Ob zaključku priznava urednikoma »Kresnic« že samo za posrečeno misel te knjige vse priznanje in želi, da bi se s takimi poskusi še nadaljevalo.
Jezik.
V začetku mi je bil jezik tuj — nerazumljiv. toda hitro sem se ga priučil in spoznal, da mi je bil nerazumljiv največ radi melodije, ritma in brzine. Težkoče delajo tudi nekatere slovniške posebnosti.
Otroci so me v šoli parkrat prosili, da jim povem nekaj po slovensko. Čudno je človeku govoriti v svojem jeziku pred ljudmi, za katere misli, da ga ne razumejo. Tudi meni je bilo spočetka neugodno. Iskal sem, kje naj pričnem, no pa sem kar predavanje nadaljeval slovenski. Stavek za stavkom. Malo so dečki nagnili glave, da bi bolje čuli — pa so razumeli, nekateri takoj, drugim so pojasnjevali sošolci. Pogodili so takoj da ima njihovo narečje neverjetno mnogo sličnih besed 6 slovenskimi, le da je razlika samo v enem glasu. Naš »o« je v nekaterih njihovih besedah »a« pa so besede lahko razumljive, četudi morda malo čudno zvenijo: raka, pat. gaba. gaska itd. Interesantno je stopnjevanje pridevnika. Rabi se skoro izključno le komparativ, ki se tvoi;i enostavno s predpono »po«. Na pr. golem (velik) pogolem (večji) za redke Superlative vstavljajo pred komparativ še »još« na pr. još pogolem (največji). Interesantno je tudi to, da naši »čevlji«, ki se že na Kolpi spremene v »cipele« in ostanejo »ci-pele« vse do Skoplja, so zopet »čevlji«. Lep dokaz nekdanjega skupnega jezika. 0 priliki izleta v Skoplje sem govoril z nekim domačinom, ki je prepotoval skoro ves svet in govori več jezikov. Opozoril sem ga na frapant-ne sličnosti obeh jezikov, pa mi je raztolma-čil. da mu je to znano. »Ni čuda. da imamo iednake izraze — pa kultura je po Čirilu i Metodiji preko nas došla varno.«
Tako je tudi bilo — samo moramo upoštevati tisočletno turško tlačanstvo, katerega Posledice se poznajo še sedaj. Zaradi teh posledic zasluži ta pokrajina posebno v prosvetnem oziru prav posebno pažnjo.
a matica
Tudi z Bevkovima »Tovarišema« je kritik zadovoljen. O Bevku pravi, da je mnogo-stranski. Uveljavil se je posrečeno v umetniški prozi, v ljudski povesti in v zadnjih letih še v mladinski književnosti, ki je dobrih pisateljev še najbolj potrebna. Bevku je glavno fabula, ki jo skuša podati v pisateljsko kolikor mogoče dovršeni obliki. To daje njegovim spisom izrazit ljudski značaj. Prav tak je tudi v svojih mladinskih spisih. Skrbno izogibajoč se osladnemu moraliziranju skuša podati otroku zanimivo fabulo v kolikor mogoče jasnih potezah ter živem in resničnem jeziku.
Tudi ilustracije Ksenije Prunkove se zdijo kritiku v svoji preprostosti in šegavosti prav prisrčne, želel bi le, da bi bil še bolj poudarjen socialni milje, v katerem se zgodba odigrava.
Kardeljevo »Potovanje skozi čas« — pravi — da je izpolnilo precejšnjo vrzel v našem poljudno-znanstvenem mladinskem slovstvu in želi da bi M. M. nadaljevala s podobnimi razpravicami tudi prihodnja leta. Manj zadovoljen je s »Kapljicami«, kjer mu ni lepa misel niti: slikarsko niti pesniško dovolj dobro izvedena.
Šolski radio
—r XX. teden. V torek 26. februarja bo predaval g. prof. France Capuder: »Pravljica in življenje«. Predavatelj bo popeljal mladino iz resničnega vsakdanjega življenja v pravljični svet, v svet sanj in želja. Pokazal bo, kako ta svet dojemamo v mladosti in kako se vračamo vanj tudi v poznejših letih vedno znova, pa ga ne moremo več doživljati v celoti. Z recitacijo iz realistične povesti in iz motiva \a pravljičnega sveta bo pokazal osnovne razlike med pravljico in življenjem, med dvema svetovoma, ki sta oba bogata in lepa in ki šele oba skupaj tvorita to, kar razumevamo pod resničnim življenjem.
V petek 1. marca bo predaval g. prof Emil Adamič: »O jugoslovenski glasbi in sicer o početkih in razvoju glasbe pri Srbih in Hrvatih«. Srbska in hrvatska narodna pesem kažeta veliko sorodstvo, istotako so si zelo slični narodni plesi. Na podlagi narodne melodije in ritmike so gradili Srbi in Hrvatje svojo umetno glasbo. Ta je v glasbenih tvorcih nove in najnovejše dobe dobila močne propagatorje, ki so, po vzgledih severnih Slovanov: Rusov, Poljakov in Čehoslovakov ustvarili svojevrsten stil jugoslovenske glasbe. Predavatelj bo svoje izvajanje ilustriral z gramofonskimi ploščami.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 24. februarja predaval g. Ivo Zaplotnik: Zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni.
—r V nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednje oddaje:
Ponedeljek 25. februarja: Odstavitev bana Kuena od hrvatskega zbora; g. Marjanovič. (Prenos iz Zagreba.)
Torek 26. februarja: Stevan Nemanja; g. prof. Stanojevič. (Prenos iz Beograda.)
Sreda 27. februarja: Zgodov. sloga našega naroda; g. prof. Popovič. (Prenos iz Beograda.)
Četrtek 28. februarja; Politični pregled; g. Denič. (Prenos iz Beograda.)
Sianovska organizacija JUU
- VELIKEGA UČITELJSKEGA ZBOROVANJA. ki bo 9. marca 1935. v Ljubljani, se bo udeležilo tudi JUU — sresko društvo v Logatcu, kakor je sklenil odbor tega društva na svoji zadnji seji dne 15. t. m. Zdaj je prijavljenih že 8 sreskih učiteljskih društev. Dnevni red zborovanja bo naslednji: 1. Počastitev predsednika ČSR g. Tomaža Masaryka ob njegovi 85 letnici. 2. Predavanje dr. Mihaj-la Rostoharja. profesorja Masarykove univerze v Brnu v ČSR o sodobni metodi čitalnega pouka. 3. Resolucija.
= JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR L. BR. bo zborovalo v soboto dne 9. marca ob pol 10. uri v Nar. domu v Mari-
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo v soboto 9. febr. 1935. v risalnici šole kralj ai Aleksandra v Škof j i Loki. Zborovanje je otvoril predsednik Vojteh Debel j ak in uvodoma najiskreneje pozdravil vse v okraj novodošle tovarišice, ostalo učiteljstvo, ki je kljub snežnim neprilikam pose-tilo zborovanje v nad vse častnem številu, gosta iz Ljubljane tov. Ivana Kocijančiča in Josipa Kobala in prosvetnega referunta tovariša Vinka Zahrastnika.
Zborovanje je potekalo v duhu gospodarskih teženj učiteljstva. Sprva je prečital tov. tajnik Košca Franc zadevni referat tovariša Hrena, potem pa je poročal obširno o važnosti učiteljskih gospodarskih ustanov tov. Ivan Kocijančič, ki je naglašal nujno potrebo osamosvojitve učiteljstva tudi na gospodarskem polju. Njegovim zanimivim in poučnim izvajanjem so sledili prisotni z razumljivo pozornostjo, potem pa je govoril tov. Josip Kobal. Najprej o smotrih PRK in o njegovem razmahu v dravski banovini in nato o Učiteljskem domu v Ljubljani.
Zatem so bili izvoljeni trije odseki: Gospodarski pod vodstvom tov. Janka Kokalja, šolsko-upravni pod vodstvom tov. Jakoba Ro-jica in stanovsko politični pod vodstvom tov. Vojteha Debeljaka.
ISklepi: Državno nameščtenstvo naj se oprosti plačevanja kuluka, uradnikom, ki se ne okoriščajo z nabavljalnimi zadrugami naj bo omogočeno, da dvignejo takoj svoj vplačani delež, raznovrstne zbirke po šolah naj se čim bolj omeje, sedanji katalogi in
Knjižice za učence narodnih šol naj zamenjajo zopet Izkazi in Matični listi.
Prihodnje zborovanje bo v soboto 9. marca v Ljubljani.
F. Košca, tajnik.	V. Debeljak, preds.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VEN J GRADEC je zborovalo v soboto dne 9. februarja 1935. v Slovenjgradcu.
Od 47 članov je bilo navzočih 37, t. j. 78.72%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je otvoril zborovanje in podal obširno poročilo o zborovanju predsednikov sreskih učiteljskih društev, ki je bilo dne 9. januarja t. 1. v Ljubljani ter o stanju in delovanju učiteljske organizacije.
Tajnik tov. Iglar Rajko je poročal o do-šlih dopisih. — Učiteljstvo je z zadovoljstvom vzelo na znanje dopis »Društva kmet. strokovnjakov za drav. ban.«, s katerim obljublja izdajo res potrebne in gotovo vsakemu učitelju dobrodošle knjige o kmetijskem pouku. — Referat o »učiteljskem gospodarskem dnevu« je prevzel tov. Klugler Ivan. šolski upravitelj v Podgorju. — Glede reorganizacije zborovanj se bo razpravljalo na prihodnjem zborovanju.
Tovarišica Smolnikarjeva je v svojem globoko zajetem in zanimivem referatu razpravljala o čuvstvu manjvrednosti.
Prihodnje zborovanje bo 6. aprila v Slovenjgradcu.
Tajnik:	Predsednik:
Iglar Rajko.	Kopač Leopold.
Inoszem&lco šolstvo in učiteljstvo
PROSVETNI PRORAČUNI RAZNIH DRŽAV
Internacionalni biro za vzgojo v Ženevi je objavil prosvetne proračune raznih držav, ki jih prinašamo v sledeči 'tabeli:
	Celokupni proračun	Prosvetni proračun	Odstotek
Albanija . . .	27,927.000	3,250.147	11,8%
Alberta . . . .	54,354.733	7,549.275	13,9%
Argentina . . .	968,308.000	136,417.600	14,1%
Avstralija sred. .	139,429.320	10,702.956	7,7%
Avstralija južna	347,692.216	50,403.364	14,4%
Avstrija . . .	1.092,500.000	31,625.000	2,9%
Belgija . . . .	1 536,601.751	139,554.970	9,1%
Bengalija . . .	130,185.900	14,775.284	11,3%
Bolivija . . . .	89,363.040	8,189.154	9,2%
Bolgarska . . .	195,795.725	30,807.742	15,7%
Čile.....	88,522.080	16,754.520	18,9%
Čehoslovaška	974,436.012	118,174.805	12,1%
Dancig . . . .	78,637.530	16,315.770	20,7%
Danska . . . .	245,430.722	44,798.664	18,2%
Egipt.....	508,476.100	51,071.483	10,0%
Ekvator . . . .	17,227.000	3,145.100	18,2%
Estonija . . . .	52,661.658	5,966.481	11,3%
Finska . . . .	206,936.290	30,652.962	14,8%
Francoska . . .	10.238,704.837	713,348.046	6,9%
Grčija . . . .	267,000.090	20,029.653	7,5%
Gvatemalija . .	24,746.072	3,585.000	14,5%
Hajti.....	19,162.577	1,109.806	5,8%
Honduras . . .	46,200.000	6,192.000	13,4%
Irska.....	594,122.720	108,460.980	18,2%
Islandija . . .	8,305.323	1,153.473	13,9%
Italija ....	5.433,850.400	454,446.400	8,4%
Japonska . . .	2.604,000.000	229,792.500	8,8%
Jugoslavija . .	792,624.000	57,066.005	7,2%
Kina.....	1.346,044.924	66,444.117	4,9%
Kosta Rika . .	11,089.250	2,164.950	19,3%
Kuba.....	257,376.000	36,199.500	14,0%
Letonija . . .	133,532.807	19,669.715	14,8%
Litva.....	127,917.458	19,829.357	15,5%
Luksemburg . .	50,805.288	4,883.593	9,6%
Madras ....	13,983.945	2,357.587	16,8%
Madžarska . . .	524,049.050	68,382.600	13,1%
Meksiko . • •	178,911.400	23,318.220	13,0%
Nizozemska . .	1.523,896.010	321,892.746	21,1%
Norveška . . .	312,081.090	45,860.700	14,7%
Nova Zelandija .	303,264.890	31,744.186	10,4%
Ontarijo . . .	254,623.350	40,056.789	15,7%
Panama ....	39,101.370	8,653.260	22,1%
Pruska ....	4.886,413.629	884,928.429	18,1%
Perzija . . . .	101,380.892	8,254.030	8,1%
Poljska . . . .	1.419,884.482	188,266.322	13,2%
Portugalska . .	311,892.000	29,571.366	9,5%
Rumunija . . .	724,828.500	115,564.500	15,9%
Salvador	. . 21,849,896	1,815.360	8,3%
	102,988.940	3,014.020	2,9%
Španija . .	. . 1.965,643.396	143,491.996	7,3%
Švedska . .	. . 576,296.240	116,872.080	19,9%
Švica:			
Bale . . .	67,323.262	13,436.697	19,9%
Bod ...	44,000.000	9,291.000	21,1%
Ženeva . .	. . 44,456.677	10,277.197	23,1%
Ziirich . .	. . 105,665.258	21,452.285	20,3%
Turška . .	. . 417,663.245	20,383.860	5,6%
Urugvaj	. . 185,467.009	31,000.000	16,7%
Venecuela .	. . 137,348.286	8,979.100	6,6%
Gornja	tabela ne more	služiti kot	abso-
lutno merilo izdatkov za prosvetne namene. V večini kulturnih držav gradijo in vzdržujejo šolska poslopja občine. Ponekod plačujejo občine tudi učiteljstvo. V tej tabeli niso upoštevane privatne šole, ki jih je ponekod zelo mnogo. Kljub temu pa se iz tabele razvidi koliko žrtvujejo posamezne države za svoje šolstvo in prosveto.
Bolgarsko šolstvo
(Priobčuje Viljem Kus.)
(Nadaljevanje.)
ŠOLSKE ZGRADBE.
Ako potujemo po bratski Bolgariji, vidimo iz železniškega vagona ali avtomobila, da so v vseh večjih občinah nove šolske zgradbe, ki se bistveno razlikujejo od svoje revne okolice. Povsod se nahajajo šole že na zunaj v prav dobrem stanju, tako, da ie le težko uge-niti. ali imamo pred seboj novo ali že starejšo zgradbo. Šele z vstopom v šolo se prepričamo v kakšni stavbi smo. Starejše šole so izdelane iz stlačene ilovice z večjimi ali manjšimi kamni. Opaža se tudi, da so posvečali zadn jim delom zgradb le 'malo skrbi. Zato so zadnji deli šolskih poslopij tako žalostni, kakor so sprednji razkošni in bogati. Skoraj novsod je okrog šol mnogo prostora. Niti v Sofiji se ne štedi s prostorom za šolske zgradbe. zato so tu šole povsod na zraku in šolska mladina ima v odmorih dovolj prilike, da se osveži.
Povojne zgradbe so v pretežni večini prav smotrno zgrajene. Da posamezna nova šolska poslopja ustrezajo povsem svojemu namenu, vzdržuje bolgarska vlada posebne šolske in-ženjerje, ki si ogledajo vsak kraj, kjer se namerava graditi šola, ugotovijo na licu mesta
Poljoprivredna karta kraljevine Jugoslavije
je pravkar izšla v merilu 1 : 500.000 v velikosti 160 X 180 cm. Na tej karti je označena naša država v njeni administrativni razdelitvi na banovine. Na njej so zabeležene najvažnejše proge železniške, vodne in avijonske, vse reke, vsa važnejša mesta in trgi, zgodovinske in kulturne znamenitosti, samostani in prosvetne ustanove, posebno pa pridobitvene ustanove (industrija). V tehničnem pogledu predstavlja ta karta rezultate, ki do sedaj pri nas še niso doseženi. Izdelana je v desetih barvah ter Vam nudi najpopolnejši pregled. Nalepljena na platnu s palicami velja 350 Din.
UČITELJSKA TISKARNA • LJUBLJANA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Frančiškanska ulica 6 — podružnica: Maribor, palača Banovinske hranilnice
zahteve vaščanov in izdelajo načrt, ki je za dotični šolski okoliš prikladen.
Nekatere starejše šole so pa v resnici pre-razkošne. V to skupino spada dekliška gimnazija v Varni. V tej zgradbi je poleg šole nameščen tudi znamenit muzej. Monumental-na zgradba, ki nas spominja nekoliko na palačo kr. banske uprave v Ljubljani, je obdana od prostornega krasnega starega parka. Iz balkona se ti nudi krasen razgled na morje in del mesta. Druge šole, posebno nove. pa so nopolnoma preproste, zelo okusne in prikup-ljive. Izjemo seveda delajo strokovne šole, ki se ponašajo s svojim luksusom in arhitektonsko dovršenostjo.
Notranjščina šol je večinoma zelo čemerna in stroga. Pretežna večina šol ima v učilnicah popolnoma gole stene, kar napravi na našega obiskovalca čuden vtis. Samo v naprednejših šolah, posebno pa v šoli svetega Klimenta v Varni, so učilnice prav ukusno okrašene. Navadno pa so po vseh šolah hodniki prenatrpani s slikami in raznimi učnimi pripomočki. Pohištvo je zelo preprosto in večinoma nepremakljivo, kakor to dobimo tudi v raznih predelih naše kraljevine. Samo v reformnih šolah in v laboratorijih imajo mize in stole.
(Dalje prih.)
Novosti na Knjižnem trgu
—k O letošnjih knjigah Slov. Šol. Matice.
III. Dr. Valter Bohinec: Geografija sodobne Evrope. I. snopič (108 str.). — Nova znanstvena knjiga je v našem kulturnem življenju vsikdar velik dogodek. Še posebe velja to za »Geografijo sodobne Evrope«, ki jo je napisal priznani geograf dr. Valter Bohinec ini jo je pravkar izdala naša agilna Slovenska Šolska Matica. Razen šolskih učbenikov namreč doslej še nismo imeli slovenskega priročnika, ki bi obravnaval geografijo Evrope. Zdaj je izšel prvi, 108 strani obsegajoči zvezek te mnogo obetajoče knjige.
Avtorjev spis je samostojno delo. B. povsod upošteva zadnje tehtne izsledke tujih in domačih geografov. Nikjer suhoparno ne našteva golih dejstev, temveč zajema posamezne geografske pojave tako, da opozarja na njihove vzroke in posledice. S tem pa vzpodbuja bralca k lastnemu razmišljanju in ga navaja k samostojnemu opazovanju podobnih dejstev. Knjiga podaja snov analitično in sintetično obenem — je torej v pravem pomenu metodična in vzgojevalna ter bo v njej našel mnogo bodrilnega vsak izobraženec, a prav posebno še vzgojitelj mladine.
V pričujočem delu je najprej podan pregled evropskega kontinenta, za tem Balkanski ¡polotok kot geografska celota in končno, zlasti obišrno in temeljito, fizikalna geografija naše države. Obravnavana snov je vsebinsko izčrpna. Poglavja so razvrščena v logičnem redu, tekst je povsod jasen in razumljiv, ponekod ga ponazorujejo skrbno izbrani diagrami, skice in pokrajinske slike.
Uvodoma nas avtor seznanja z imenom, mejo in velikostjo Evrope. Ta mu je pred vsem drugim kulturno-geografski pojem. — »Dasi ji je zasvetila prva baklja kulture iz Azije in Afrike, je to, kar je sprejela od vzhoda, v dolgem razvoju samostojno preoblikovala v današnjo vseevropsko kulturo tako, da je postala sama svetilnik za vso zemljo in vse narode«. Sledeča poglavja obravnavajo členovitost, tektonske enote, postainek posameznih gorovij, nižin in kotlin ter njih preobrazbo po vnanjih silah. Glavne tipe podnebja ponazoruje 5 zaporednih diagramov, ki te vabijo k medsebojnemu primerjanju in lastnim sklepom. Zelo temeljita je slika o rastlinstvu in živalstvu, ki se je izpreminjalo tudi v historični dobi in sicer največ po zaslugi človeka. V poglavju o prebivalstvu B. odločno zavrača nazore modernih »rasistov«. Kajti v »zemljepisnem, kulturnem in političnem oziru so narodi mnogo važnejši od ras. Saj so oblikovali usodo Evrope v preteklosti in jo oblikujejo tudi v sedanjosti; rasne skupine pa, ki jim vrhu tega zaradi ponovnega mešanja in križanja zelo težko določimo meje, ne pridejo do pravega izraza«.
Prav tako je opis Jugoslavije podan na nov, svojski način. In šele s to knjigo smo dobili geografski oris naše dtomovine z evropske perspektive. Da se naša država in posebe vsa slovenska zemlja, brez ozira na državne meje, dokaj podrobno opisuje, to vrednost knjige samo povečava. »Geografija
sodobne Evrope« se zato po vsej pravici lahko smatra hkratu za naš domoznanski spis. Prvo poglavje o Jugoslaviji obravnava lego in mejo. Govoreč o meji omenja avtor tudi mejni zid med Sušakom in Reko, »ki nasilno deli poleografsko enoto in je posebnost ne le Evrope, temveč na svetu vobče«. V drugem poglavju (o naši obali in njeni členovitosti) se upošteva že nova razvrstitev naših otokov. karšno zagovarja beograjski univ. prof. B. Ž. Milojevič. Najtemeljitejši in tudi naj-samostojnejši pa je goropisni pregled. Tako je na pr. našemu alpskemu ozemlju odmerjenih kar 6 strani. A tudi vsa ostala gorstva naše države niso nič skopeje orisana. Opis Dinarsko-helenskega gorskega sestava — Bohinec upošteva najnovejše izsledke geologov, ki zanikajo obstoj samostojnega Sarsko-pind-skega gorstva — je tako nazoren in pregleden, kot ga doslej še nimamo ne v domači ne v tuji literaturi. In vendar je to gorstvo, ki obsega velik del naše države, po krivici premalo znano v tujini in pri nas. Saj na pr. le malokdo ve, da sta se na tem ozemlju »Piva in Tara vrezali v triadne apnence s pravimi kanjoni, kakršnih sicer Evropa ne pozna. Kamjon Tare je dolg 90 km in sega 800 m globoko prav do paleczojske podlage«.
Z vodopisnimi razmerami in sicer z opisom Jadranskega morja se prvi zvezek zaključuje. Kdo ne bi težko pričakoval drugega, v katerem bo dr. Bohinec nadaljeval in zaključil opis naše kraljevine ter obdelal tudi druge južnoevropske države. Zlasti pa bi utegnil bralca mikati oris Bolgarije, kajti v uvodu obeta pisatelj, da hoče posvetiti posebno pažnjo slovanskim deželam. ik.
—k Pedagoški zbornik in Prirodoslovno in duhoslovno psihologijo je ocenil v prejšnji štev. »Učit. tov.« g. V. Brumen.
—k Ciril Pregelj: Mladinski zbori III del,
zbirka dVo-, tro- in četveroglasnih za narodne, meščanske, srednje in učiteljske šole ter glasbene zavode. — Samozaložba. Cena 25 dinarjev.
Pod tem naslovom je izšla meseca januarja t. 1. lična pesmarica kot nadaljevanje zbirk istega izdajatelja »30 triglasnih zborov I. del, 30 triglasnih zborov II. del in Triglasni mladinski zbori. (Založba Kleinmayr & Bam-berg).
Ciril Pregelj, učitelj in pevovodja v Celju nam je znan poleg zgoraj omenjenih pesmaric še posebno po svojih »Nageljčkih«. S to poslednjo zbirko pa nam je uredil 33 mladinskih zborov, ki naj bi služili predvsem svojemu namenu ob priliki šolskih proslav, akademij, državnih in narodnih praznikov, jadranskega tedna, materinskega dne itd.
Zbirka prinaša namreč po redu: 6 pesmi o kralju in domovini, 2 pesmi o našem morju, 3 pesmi o materi, 133 narodnih pesmi različne vsebine. 1 venček slovenskih mladinskih narodnih pesmi in 5 umetnih.
Naj več pesmi {18) izvirnih in harmonizi-ranih je prispeval izdajatelj sam, 7 E. Adamič, po 2 V. Žganec in Fr. Klančnik. po 1 pa Zl. Špolj ar, O. Dev, A. Gostinlčar in B. Smetana.
Večina pesmi je troglasnih, le dve sta dvoglasni s spremljavo klavirja. Pisane so vse zelo solidno in ne zahtevajo od izvajalcev ne intonačnih 'ne ritmičnih posebnosti-Odlikujejo se posebno pesmi E. Adamiča, pa tudi izdajatelju samemu se je prav lepo posrečilo napisati nekaj izvirnih pesmic in har-monizirati nekaj narodnih. Enako tudi ostali..
Škoda le, da zbirka ne prinaša še himne o sv. Savi in pa državne himne. S tem bi bil res zbrani ves material, ki je potreben za šolske proslave in podobne dneve. Vendar pa ima ta pesmarica prednost pred drugimi s tem, dia imamo material zbran vsaj za večino prilik in nam ni treba brskati po drugih pesmaricah. Prepričani smo, da bodo posebno tovariši posegali po pesmarici, kjer bo vsakdo prav gotovo nekaj našel za svoj zbor. Kakor rečeno se pesmarica naroči pri izdajatelju in založniku samem.
—k »Naš val.« Kako uženeš motilce čistega radijskega sprejema ti pove nova številka »Našega, vala«. V strokovnem, a poljudno pisanem članku, ki je opremljen s po-jasnjujočimi risbami, nas pisec uvaja v vse motnje pri radiju. Ta članek nas seznani tudi z zakonskimi predpisi, ki strogo zabranjujejo motenje radijskega sprejema z različnimi električnimi napravami. O glasbenem sporedu radijskih postaj je prispeval članek profesor L. M. Škerjanc. — Mesečna naročnina 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
FR. P. ZAJEC
I s p r • 1 a ■ optik Lfmb{/anm, Stari trg t
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRO 2« « STRITARJEVA ULICA S