LETO XV.
APRIL 1966
Cena 0.20 N din
Pred
prvim
majem
VSEBINA:
Pred prvim majem Zvone Potočnik — Nove osnove za delitev osebnih dohodkov A. Gnidovec — Volitve v delavski svet
DS je potrdil načrt dela za 1966 Sindikat — Vsem enako Lado Zabukovec — Proizvodnja v lebruarju 1966
Jože Knep — Zakaj brez ustreznega sklepa
Jože Mavko — Prodaja v jan. 1966
Vesti
Po prazniku
Jože Mavko — Prodaja v febr. 1966 Hoteli smo jih razveseliti Vse o dopustu
Vse njene izdelke smo pojedli Vera Habjan — Obvestila iz kadrovske službe
Brane Zupan — Nesreče v januarju in februarju 1966 Poročili so se Zahvale
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Delavci vseh dežel sveta slavijo prvi maj, kot praznik proletarske zmage v solidarnosti nad izkoriščevalci. Prerojeni v duhu, so vrste delovnih ljudi v boju, in kasneje na ta dan, visoko dvignile rdečo zastavo proletariata in korakale novemu življenju in novim zmagam naproti.
O zgodovini 1. maja na pariških ulicah in prav tako drugod, kakor o ilegalnih praznovanjih v predvojni Jugoslaviji, smo tudi v našem glasilu že pisali. Umestno je zatorej, da tokrat posvetimo naše misli letošnjemu prazniku, katerega pričakujemo v razgibanem času, polnem dinamike na gospodarskem in političnem področju.
Samoupravljanje je najbolj doživeta oblika vodenja političnega, družbenega in gospodarskega življenja. Samoupravljanje smo izbrali in osvojili kot nekaj, za kar so se bojevali in žrtvovali tisoči in milijoni. Naša dolžnost je, da samoupravljanje razvijamo in izpopolnjujemo. Pri tem nam mora biti jasno, da je treba zavreči vse, kar se na tej poti izkaže kot nerabno ali preživeto. Samoupravljanje je dinamična oblika vodenja najširših slojev delavskih množic. Vpliv, ki ga ima poedincc in
skupnost na sredstva, s katerimi gospodari, je odločujoč in stremi le za napredkom, katerega si vsi želimo.
Dve desetletji po izvojevani zmagi nad fašizmom in v šestnajstem letu samoupravljanja, smo dovolj močni, da lahko očito pokažemo na napake v našem delu in rečemo, v prihodnje drugače; odslej boljše. Po devetih mesecih dela v cilju reforme, so nam zastavljene naloge prešle v meso in kri. Trošenje sredstev, predvsem investicijskih, je bolj gospodarno, premišljeno in načrtno. Rentabilnost in ekonomičnost postajata odločujoča pri vsakdanjem delu. Dinar je mimo denominacije, z dneva v dan bolj spoštovan. Ukrepi, o katerih smo nedavno tega že govorili in jih komentirali, postajajo torej del našega vsakdanjega življenja. Naša delavska dolžnost je, da vsakdo po svoji nalogi in sposobnosti prispeva k znanemu cilju, to je k boljšemu in višjemu živ-ljenskcmu standardu.
Naloge, ki nas še čakajo, niso nepremagljive in brez nalog je življenje dolgočasno. Uspešno opravljene naloge pa vzbujajo novo voljo do dela, do nikdar doseženih ciljev.
Maj in poletje sta pred nami. Preživite ju, za iveekend ali za dalj čašo, v INDUPLATI ŠOTORIH!
Nove osnove za delitev osebnih dohodkov
Delavski svet je sklenil, tla že v maju izplačamo naše osebne dohodke na podlagi kriterijev analitične ocene delovnih mest.
Osebni dohodki — krajše denar — nujno potrebno sredstvo, za golo preživljanje in za zadovoljitev toliko drugih potreb in želja, so bili vedno motiv spora med delodajalci in delavci. Vzporedno z rastjo moči in vpliva delavskega razreda na celotno dogajanje v svetu, jo bil tudi razred lastnikov, delodajalcev, vedno bolj prisiljen na realnejšo oziroma pravičnejšo delitev osebnih dohodkov. Danes sc širom po svetu izplačujejo osebni dohodki, plače, mezde ali kakor koli jih že imenujemo, na osnovi različnih sistemov ocenjevanja dela, ki se med seboj razlikujejo v glavnem le v izboru zahtev in njih vrednotenju.
V skladu s skrbjo za boljši jutri, našega delovnega človeka, je naš DS na svoji seji dne 29. XII. 1965 sklenil izvesti analitično oceno delovnih mest, ki naj omogoči, vsaj kolikor je to mogoče, pravično delitev dohodka med tiste, ki so ga s svojim delom tudi ustvarili. Kot organ, ki naj bi vodil in vsklajeval delo v zvezi z analitično oceno, je bila sestavljena strokovna skupina, v kateri so: dr. Jerovec, kot vodja skupine, Zabukovec, Dcržič, ing. Matičič in Klcšnik kot člani in Potočnik, kot tajnik skupine. Omenjena strokovna skupina je, skupno z obratovodji, določila za-
hteve, po katerih se delovna mesta ocenjujejo. Vsa ostala dela v zvezi z metodologijo in izvedbo analitične ocene, pa je, oziroma bo izdelala na svojih sestankih. Zaradi lažjega vsklajevanja del, v zvezi z izvedbo analitične ocene, je bil sprejet terminski plan izvedbe, v skladu s katerim je bila v prvi polovici meseca aprila izvedena anketa. Strokovna skupina je anketirala deset odstotkov vseh delavcev, ki
Uvodno besedo k proslavi za Dan žena je podal Viki Pogačar
so predstavljali vzorec, oziroma zaposlene v podjetju v zmanjšanem obsegu. Z anketo smo ugotavljali, kako oceniti različne pogoje in zahteve, ki sc pojavljajo na delovnih mestih, kot na primer: ali je težje delati v okolju, kjer vlada stalna temperatura okoli 40° C, ali je težje delati v prostoru, kjer je 100”/» relativna zračna vlaga in mora delavec zaradi narave dela, stalno uporabljati zaščitna sredstva proti mokroti itd. Rezultati ankete omogočajo sklepanje, katere zahteve so delavcem najtežje, katere lažje itd. Te ugotovitve bodo služile strokovni skupini za dokončno izdelavo metodologije analitične ocene. Že omenjeni terminski plan, postavlja 5. maj, kot termin, do katerega mora biti analitična ocena gotova in na vpogled članom kolektiva. Od
5.	maja do 20. maja se bodo sprejemale pripombe in eventualne pritožbe, katere bo sprejemala in reševala že omenjena strokovna komisija. Petindvajsetega maja 1966, pa bo ista komisija predložila delavskemu svetu dokončni predlog analitične ocene v sprejem in potrditev.
S tem bi bila podana osnova za izplačilo osebnih dohodkov za maj na osnovi analitične ocene.
Glede na to, da se izvedba te naloge nanaša na vse nas in na vsakogar posebej, je prav, da vsak po svojih močeh prispeva k njeni kvalitetni izvedbi.
Volitve v delavski svet
Z zveznim in republiškim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah je predpisano, da se morajo volitve v delavske svete in druge organe v podjetju opraviti tako, da se vsako leto izvoli polovica novih članov. Republiški zakon določa tudi točen rok: »do konca aprila«, ko morajo biti volitve opravljene ter obvezuje delovne organizacije, da njihovi delavski
sveti razpišejo volitve mesec dni pred samo izvedbo volitev. Tako se nahajamo tik pred volitvami in pripravami nanje, delavski svet pa pred nalogo, da na prvi naslednji seji razpiše in določi datum volitev.
Namen tega sestavka je samo v tem, da člane kolektiva pred volitvami spomni, kakšna je v zvezi s tem njihova dolžnost. Mislim, da bi bilo dobro, če bi si vsakdo poklical malo v spomin, kaj je delal
S solo nastopi in v zboru so v kulturnem delu sporeda proslave Dneva žena nastopile tudi mladinke iz Zgornjih Jari
delavski svet doslej, kakšne pozitivne sklepe je sprejel, kaj bi še lahko storil, kje ni bil učinkovit, če ni svojo nalogo povsem zadovoljivo opravil, kje so vzroki za to, itd. Vsako leto volimo v delavski svet polovico novih članov in ravno s tem obnavljanjem predstavnikov kolektiva v delavskem svetu, bi se dalo marsikaj popraviti ali izboljšati, če kdo smatra, da bi se delavski svet lahko še bolj uveljavil. To bi bilo mogoče z izvolitvijo novih, še bolj energičnih in delovnih predstavnikov ali predstavnikov, ki imajo na določena vprašanja drugačna, morda naprednejša stališča. Potrebno bi bilo, da bi se enkrat vsi zavedali, da je pač velik del uspeha podjetja in njegove poslovne politike odvisen tudi od dobrih predstavniških organov. V diskusijah pred predstavniškimi organi bi se morali izkristalizirati in pozitivno oblikovati vsi pomembnejši problemi podjetja. Zato se s temi mislimi pripravljajmo na volitve v delavski svet, ki bodo v zadnjih dneh meseca aprila in predlagajmo kandidate ter volimo sodelavce, za katere smo prepričani, da bodo kos takim nalogam.
DS je potrdil načrt dela za 1966
Na svoji XI. seji je DS potrdil načrt dela ter druge načrte. Nadalje je osvojil novi zaščitni znak podjetja in zavzel dokončna stališča do nekaterih vsakdanjih vprašanj.
Delavski svet se je zbral k svoji XI. redni seji v petek, 4. marca letos in uvodoma poslušal tolmačenje načrta dela podjetja za leto 1966, katerega je podal direktor Ka-milo Marinc. Splošni pogoji, ki omogočajo planiranje, so bili vzrok za zakasnitev, je k temu pripomnil direktor in nadaljeval, da kljub vsemu še vedno niso urejeni vsi odnosi med Jugobanko in gospodarskimi organizacijami.
Letos smo izdelali načrt, ki predvideva vrednost bruto produkta za 5.5 milijard starih din, kar je za skoro celo milijardo din več, kakor v preteklem letu. Proizvodni načrt Predilnice predvideva le izdelavo lanenih in sintetičnih prej in je vrednostno za 33 % višji od prejšnjega. V tkalnici bomo izdelali okoli 600 000 m8 tkanin več, napram letu 1965. Vrednostno predstavlja Produkcija tkalnice naj večji porast, ker se odločamo za izdelovanje tkanin iz sintetike. V nastajajočem obratu konfekcija pa bomo izdelali vrednostno skoro 2-krat več, kakor v prejšnjem letu.
V	povzetku lahko govorimo o rnnogo večji vrednosti naše produkcije, za kar nam bo pripadal večji delež dohodka in seveda tudi večji delež za izplačilo osebnih dohodkov. V bruto znesku predvidevamo za osebne dohodke znesek 1 milijardo 300 milijonov starih dinarjev in za sklade 455 milijonov starih dinarjev.
Načrt je realen, je naglasil direktor, če vemo, kje se dohodki Večajo. Planirane naloge pa bomo lahko izvršili le če bomo razpolagali s potrebnimi surovinami, katere uvažamo in jih moramo plačati z devizami. Družba nam zagotavlja le polovico deviznih sredstev za nakup predelovalne surovine. Preostalo polovico moramo plačati sami s tistimi devizami, ki nam ostanejo od realiziranega izvoza.
V	nadaljevanju tolmačenja načrta je direktor govoril o osebnih dohodkih in omenil, da pripravlja ustrezna služba v podjetju analitično oceno, ki bo osnova za pravično delitev osebnih dohodkov. »Za analitično oceno smo se odločili, ker bo le na njeni osnovi mogoče brezhibno urediti vprašanje osebnih dohodkov. Predlog analitične ocene bo kolektivu dan v razpravo v maju letos, predvidevamo pa, da bo veljal °d 1. junija dalje« je rekel zaključno h temu vprašanju direktor Marinc.
INVESTICIJE
K vprašanju investicij je izjavil Marinc naslednje: Organi samoupravljanja so že predčasno odločili, ha se sredstva skladov prenesejo, v pretežni večini, v poslovni sklad. Takšna politika nam bo edino omogočila redno poslovanje. Za investicije pa imamo na razpolago le tista sredstva, ki nam ostanejo od
amortizacije in znašajo skupno 126 milijonov starih dinarjev. S tem denarjem predvidevamo izdelati križno navijalni stroj v predilnici. S takšnim strojem bi se v tem obratu izognili poškodbam preje pri kasnejšem transportu v pripravljalnico, ker bo v prihodnje transportirana preja navita na križne cevke in ne v predena, kakor doslej.
V	pripravljalnici je predvideno izdelati stroj za previjanje votka. Poudarjamo pa, da je ta stroj zaenkrat le v planu, realizacija naloge pa je odvisna od sredstev in prostih kapacitet v naših delavnicah.
Investicijski načrt predvideva v tkalnici modernizacijo strojnega parka, za kar bi v tem letu nabavili za 35 milijonov dinarjev novih strojev. Razni tipi strojev in spremenljive potrebe pa so vzrok, da se še nismo odločili, katere stroje bi kupili.
V	oplemenitilnici je največ investicijskih sredstev namenjenih za ureditev širinsko razpenjalnega sušilnega stroja. Stroj bomo izdelali sami in se pri tem zgledovali po podobnem, ki ga že imajo v sorodni tovarni v Varaždinu.
V	obratu konfekcija bomo, po našem načrtu, v doglednem času podvojili proizvodnjo, zato je naša dolžnost, da z novo strojno opremo omogočimo vodstvu tega obrata in zaposlenemu osebju, da zastavljene naloge tudi uresničijo. Za konfekcijo bomo letos nabavili 16 komadov dvoigelnih šivalnih strojev. Ta investicija nas bo veljala 20 milijonov starih dinarjev.
Obrat za vzdrževanje bo potrošil skoro 14 milijonov dinarjev za nakup novega osebnega avtomobila in novega kombi-vozila, ter za tri nove stroje, katere rabimo pri vsakdanjem delu.
Po tem tolmačenju glede načrta proizvodnje in investicij je predsednik delavskega sveta Jože Kleš-nik prosil za morebitna vprašanja. Po kratki diskusiji so se zedinili, da osvojijo načrt in mu dajo veljavnost.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
O programu izobraževanja je podal poročilo šef kadrovske službe Ivan Deržič. V pismenem gradivu, katerega so člani delavskega sveta prejeli pred sejo, je podrobno analizirano, kakšen je letošnji načrt dela te dejavnosti.
Od naših bruto osebnih dohodkov odvajamo 2.5 "In sredstev za šolstvo. Ta sredstva v letni višini 32.5 milj. starih din bomo porabili tako, da bomo namenili občini kot prispevek za šolstvo 10 milj. starih din, ostanek pa za lastno dejavnost. Od slednjega bomo zadržali v rezervi, kot je to predlagal izvršni odbor sindikata Induplati, 5.5 milj. starih din. O preostalih sredstvih se je delavski
svet strinjal, da se porabijo tako, kot je to predvidel sindikat. (Glej »vesti«!)
SKLAD SKUPNE PORABE
Lanskoletna in letošnja sredstva iz sklada skupne porabe ter tista, ki bi oz. jih bomo dobili iz stanovanjskega prispevka, bodo letos znašala skupaj 54 miljonov starih dinarjev.
Ko nam bo dokončno znano, kolikšen kredit lahko pričakujemo s strani sklada pri kreditni banki, bomo o stvari podrobneje govorili. Vsekakor pa smo mnenja, da razpoložljiva lastna sredstva za stanovanjsko gradnjo v višini 54 milijonov starih dinarjev, namenimo za gradnjo stanovanj. K temu pripominjamo, je bilo rečeno, da bi gradnjo naročili pri ustreznem podjetju, ker je takšna oblika cenejša. O zadevi so samoupravni organi že pred časom razpravljali.
Delavski svet je sklenil, da vse predloge osvoji.
VSAKDANJE STVARI
Namenoma sem zapisal »vsakdanje stvari«, ker sem se s tem izognil besedi razno. Trdim pa, da te vsakdanjosti le niso tako vsakdanje, pač pa sodijo med zadeve, ki jih je treba urediti takrat, ko se pojavijo. Delavski svet je n. pr. na svoji XI. seji sklenil, da financira praznovanje Dneva žena. V ta namen je odobril organizatorjem proslave 1,2 milijona starih dinarjev.
KONČNO SE DELAVSKI SVET
O zaščitnem znaku smo pisali obširneje že v prejšnji številki našega glasila. Tokrat navajamo samo še, da je izbrani in s I. nagrado ocenjeni zaščitni znak Induplati, osvojil tudi delavski svet na svoji seji v petek 5. marca 1966.
Novo pri stvari je še, da bo spremni napis vseboval v prihodnje le še ime našega podjetja Induplati in nič več. To veleva oblika sodobne reklame.
Naš dom v Umagu
Sindikat: vsem enako
Na IX. seji sindikata Induplati so govorili o socialnih zadevah. Pred polnoštevilnim IO je predloge komentiral Ivan Deržič.
Predsednik sindikata v Induplati ing. Verhovec, je sklical IX. sejo izvršnega odbora v četrtek, 3. marca in predlagal obravnavanje socialnih zadev, ki so trenutno aktualne.
Vprašanje in predloge je komentiral tovariš Deržič, šef kadrovske službe. K vprašanju štipendiranja je rekel, da odvajamo od bruto osebnih dohodkov 2.5 % ter dobljeni znesek delimo med občino in za lastne potrebe v podjetju. »Štipendiramo seveda le tiste otroke, ki obiskujejo srednje Strokovne in višje šole«, je poudaril Ivan Deržič. Kandidati za štipendije, je nadaljeval, pa morajo izpolnjevati pogoje, katere smo sprejeli že pred letom.
Letos bomo ustvarili približno 32 milijonov starih din za te namene. Občini bomo dali 10 milijonov za financiranje strokovnega šolstva, 5.5 milijona dinarjev pa naj ostane v rezervi za izredne prilike kot so to prekvalifikacija delovne sile ter razni tečaji, katere sedaj še ne predvidevamo, pa se lahko izkaže potreba po njih. V ostalem pa bomo namenili denar za:
milijonov , S din
štipendije......................5
za šolanje na šoli za organizacijo dela in za šolanje varnostnega	inženirja . . 3,5
za seminarje....................1,5
za nadaljnje usposabljanje članov kolektiva pri zaščiti
in varnosti..................0,5
šolanje dveh članov na sred. tekstilni šoli................1
v enkratnem znesku, pred pričetkom glavne počitniške sezone, vsem enako 16.000 dinarjev (starih).
V debati, ki se je med člani izvršnega odbora razvila na to temo, so bili soglasni, da je prav če dobijo nadomestilo izplačano vsi v enakem znesku. Velika večina delavcev bo tako pridobila iz tega naslova nekaj
Breda Andrejka, napovedovalka na prireditvah Mladinske organizacije
stotakov po osebi, kar pa ne bo povzročilo negodovanja.
Člani so postavili dodatno vprašanje naših osebnih dohodkov sploh, saj je znano, da smo med najnižjimi v primerjavi z drugimi. Ivan Deržič je k temu pripomnil, da pripravlja ustrezna služba analitično oceno delovnih mest, katera bo dana v razpravo koncem aprila. Na osnovi te, bo potem pripravljena nova delitev. Delavski svet pa je nedavno že sklenil, da se naj osebni dohodki v letošnjem letu dvignejo za 25 °/o napram OD v letu 1965.
V zaključni točki dnevnega reda je izvršni odbor razpravljal o cenah za penzionske usluge v naših počitniških domovih v Umagu in na Mali planini. Odbor se je strinjal s predlogom, po katerem ostanejo cene v naših domovih letos neispremenjene s tem, da se čas predsezone skrajša za 14 dni in velja do 15. junija. Od 15. junija dalje je čas glavne sezone.
Prevoze na kraj letovanja plačajo izletniki sami. Vsakdo ima pravico do regresirane penzionske cene do največ 14 koledarskih dni v letu, v kar pa niso vključni weekendi, katere lahko vsak posameznik koristi do 8 dni v letu.
Do 500 starih din dnevno dobijo povrnjeno tudi vsi tisti člani kolektiva, ki bodo letovali v drugih domovih in predložili v pisarni obrata za družbeno prehrano ustrezni račun. Podrobno naj poizvedo interesenti v tej upravi pred odhodom na dopust!
Zaključno je sprejel odbor še nekatere zaključke, katere objavljamo med vestmi.
šolanje na političnih in drugih šolah.....................1,5
za prekvalifikacijo del. sile v konfekciji....................4
Skratka, je naglasil Deržič, gre za 17 milijonov starih dinarjev, katere bomo oz. bi po tem načrtu rabili za izobraževanje, ki deloma že teče, ali pa ga imamo namen pripraviti.
V	razpravi so se člani zanimali, koliko znašajo sedaj štipendije. V odgovor je bilo rečeno, da znašajo sedaj povprečno 16 000 starih din mesečno, kar pa je odvisno od stroke in stopnje šole. Glede nakupa knjig pa je bilo rečeno, da si jih lahko posamezniki izposodijo v strokovni knjižnici, če pa določeno knjigo strokovna knjižnica nima, potem si jo lahko nabavi na račun podjetja. Prvo pa je treba vsakogar, ki se ne šola, napotiti v strokovno knjižnico, ki je bogato založena s knjigami.
V	nadaljevanju je bilo govora o nadomestilu za K-15 vozovnice, ki se, kakor je to večini poznano iz tiska, letos ukine. Tehtni vzroki so privedli družbene organe k taki odločitvi. Stvar kolektiva pa je, kako se bo odločil, glede nadomestila, za katerega je doslej plačeval 1,5 %> od svojih bruto osebnih dohodkov. Zadevo je komentiral tovariš Deržič in rekel, da bi bilo umestno izplačati vsem članom kolektiva nadomestilo
Proizvodnja v
Pomankanje surovin, ki nam že eno leto omejuje našo proizvodnjo, se seveda odraža tudi pri rezultatih februarske proizvodnje. Spet smo v tkalnici, poleg strojev, ki ne obratujejo že od lanskega maja, ustavljali stroje, sedaj te, sedaj one. Ni dneva,
Predilnica Tkalnica Plemenitilnica Tiskarna tm bm
Konfekcija
Kvaliteta izdelkov se je v pri-merajavi z januarjem nekoliko izboljšala.
Visoko preseženi rezultat lanske februarske proizvodnje v konfekciji je rezultat povečanega strojnega parka in seveda večjega števila ljudi. Poudarek, ki ga je letos deležna proizvodnja v konfekciji, je
februarju 1966
da se tkalke ne bi selile iz stroja na stroj, kar vsekakor ni v prid kvalitetnemu delu in seveda tudi zatkani votki so pod normalo. Obrati so v februarju dosegli svoje planske naloge sledeče:
Plan februar 1966	Indeks februar 1965
91,1 %	68,9 %>
93,4 °/o	86,3 %
89,7 %>	82,9 °/o
—	80,7 °/o
—	113,8 “/o
97,5 "/o	118,8 "/o
pogojen z našimi obveznostmi pri izvozu, kjer so izdelki konfekcije glavna postavka. Vse tako kaže, da bo treba ta oddelek še nadalje razvijati in z izvozom konfekcioniranih izdelkov priskrbeti potrebna devizna sredstva za nabavo potrebnih surovin, za kolikor toliko normalno proizvodnjo v podjetju.
Večerjo so pripravljali že dopoldne, slika
predstavlja prvo delo
Zakaj, brez ustreznega sklepa
Februarja letos je bila v Konop-lanu objavljena slika, pod katero je bilo napisano, da je na njej novi vhod v pisarno naše menze. Še pred tem pa smo videli na vratih v menzo obvestilo, potom katerega so nas obvestili, da se je pisarna preselila v I. nadstropje.
Prejšnjo pisarno pa so pričeli adaptirati.
Ne vem, oziroma ne spominjam se, da bi o zadevi govorili na kakršnemkoli sestanku. Vem samo to, kar sem videl napisano (in sliko) v Konoplanu.
Končno smo videli na pustni torek, da se bo tudi v tem prostoru pustovalo. Tega ne pišem zavoljo reklame. Prenovljena soba je resnično lepa in enake nima vsak lokal. Zvedel bi le rad, da bi nam delavcem nekdo povedal, kaj nas je vodilo, da smo se podali v to adaptacijo. Rad bi tudi vedel, kdo bo to plačal. Znano nam je, to smo slišali ob priliki potrditve zaključnega računa, da je posloval obrat družbene prehrane v preteklem letu z izgubo, ki je znašala nekaj nad 4 milijone starih dinarjev. Deficit smo delno že izravnali. Nikjer in nikdar pa ni bilo govora, da bomo pristopili k temu delu.
Sprašujem v kakšne namene se bo novi prostor uporabljal? Morda rabimo to preurejeno sobo zato, ker je sedanja jedilnica že pretesna in bodo delavci lahko zaužili topli obrok v tem prostoru. Menim, da je škoda tega prostora v takšne namene.
Morda so sobo uredili zato, da se lahko v njej ustavijo gostje, ko se znajdejo pred zaprtim kinom in bo hkrati tudi menza ob nedeljah popoldne zopet odprta. Zdi se mi, da se takšne potrebe doslej še niso pokazale. V primeru, da se bo novi prostor uporabljal le za prireditve na Silvestrovo in za maškerade, resno dvomim, če bo ob teh prilikah rentabilen in prinesel plačniku tisto, kolikor je za adaptacijo vložil. Hotelskim cenam in vstopnini 1000 starih dinarjev, je treba primerjati najnižje osebne dohodke našega delavca in narediti zaključek.
Pri tem bi nam moralo biti jasno, da je menza naša ekonomska enota ter jo zato tudi imenujemo obrat družbene prehrane. Nadalje trdim, da obstoja menza zaradi delavcev, ki so zaposleni v Induplati in niso tu delavci zaradi menze. Tega ne pišem, ker bi se hotel obregniti ob menzo, saj nam je ta še kako po-
trebna. Pripominjam pa, da je sklenil delavski svet, da kljub draginji, ne zviša cen svojih uslug v menzi samo z namenom, omogočiti delavcu čim cenejšo prehrano.
Proti podražitvi se je na eni izmed sej delavskega sveta izrekel tudi direktor Marinc ter to utemeljil s tem, da je ugotovitev obratnega zdravnika, zdravstveno stanje delavcev boljše, odkar je poskrbljeno za dobro in izdatno prehrano.
Vse navedene stvari me navajajo k misli, da bi bilo prav, če bi tudi iz uprave obrata za družbeno prehrano prišli s svojimi predlogi pred samoupravne organe ter jih tam utemeljili z kaj — zakaj in kako. Po starem pregovoru »vsi za enega, eden za vse« bi lahko postopali tudi v tem primeru.
Res so ljudje včasih preveč črnogledi, vsem pa je lahko naša menza le vzgledna saj drugod ni mogoče kupiti toplo malico za 50 starih dinarjev in kosilo za 200 starih din.
Omenil bi še naše počitniške domove. Penzioni niso bili dragi, vseeno pa so bili zelo slabo obiskani. V preteklem letu sem bil na rednem dopustu na Mali planini, pa smo bili teden dni le trije člani kolektiva, gostje v našem domu. Zakaj tako, ne vem.
Končno želim poudariti, da bralci mojega prispevka ne bi preostro ocenili, ker sem v sestavku navedel tudi sončne strani naše menze, na katere so lahko ponosni vsi člani kolektiva.
Vedno pa naj bo pri našem delu vodilo, katero je izrekel ing. Bergant, šef tehnične službe: Prvo moramo strmeti za tem, da bomo imeli delo za naše delavce; s skupnimi sredstvi pa bomo morali zelo previdno razpolagati in zelo paziti, kam jih bomo vlagali.
PRODAJA
V MESECU JANUARJU 19GG
Ob vstopu v novo poslovno leto smo imeli precejšnjo zalogo tkanin, ki pa se je, glede na izpraznjene zaloge po trgovinah, kmalu začela krčiti. Tako smo danes že desortirani, primanjkuje nam že barv in artiklov. Kljub precejšnjemu odjemu blaga, postavljenega prodajnega plana nismo dosegli. Eden od razlogov je v tem, da smo prepozno dali potnikom kontingente, vmes pa je bil še sejem Moda 66 in so trgovci odlagali nakupe za čas sejma. Četudi je na sejmu nakup le simboličen in se mora kljub temu obiskati sleherno stranko, to vendar zavre redno poslovanje.
Plan prodaje je bil dosežen le 80,95 %, četudi smo prodajo povečali za 21,2 % preko realiziranega plana v januarju 1965. Imeti moramo v vidu letošnji prodajni plan, ki je ca. 30 % višji od lanskoletnega.
V	januarju smo se udeležili sejma »Moda 66« v Ljubljani, ki se je vršil od 15. do 23. I. 1966.
V	ocenjevanju smo imeli letos tri naše nove izdelke in prejeli tri medalje.
Udeležili smo se tudi modne revije, ki je bila istočasno kot sejem »Moda 66«, z zelo uspelimi modeli.
Makulature smo imeli v januarju 3492 m2.
Izvoz:
V	januarju smo izvozili skupno za 23 765 US dolarjev vrednosti blaga. Plan izvoza smo dosegli le 81,48 %. Tudi v izvozu je plan precej napet, vendar ga bomo skušali doseči.
Po prazniku
SINDIKAT OBIŠČE BOLNE
ŽENE
Izvršni odbor sindikata je sklenil obiskati za praznik žena vse bolne članice kolekviva. Ob tej priliki bodo bolnikom izročili simbolično denarno nagrado. Enajst članic bodo obiskali v torek 8. marca, dvema pa bodo nagrado in pozdrave poslali po pošti na njun naslov.
PREDLOG ZA BREZPLAČNO
LETOVANJE
Sindikat je naslovil na organe samoupravljanja predlog, da bi na račun kolektiva omogočili v letošnjem letu letovanje petdesetim, gmotno slabše situiranim članom kolektiva, v naših počitniških domovih. Prizadeti bi morali za to koristiti svoj redni letni dopust in plačati sami prevoz na kraj letovanja. Člani so bili neenotni le v mnenju, da bi izbrali za brezplačno letovanje le glede na gmotno stanje in ne na zdravnikov predlog. Zadevo glede zadnjega so utemeljili s tem, da naj zdravstveno šibke pošlje na brezplačno letovanje socialno zavarovanje.
DOKLER BO — BO
Tudi letos bo vozil izletnike v Umag naš avtobus. Le ta je že na precej »šibkih nogah«. Že predčasno je bilo sklenjeno, da večjih popravil na avtobusu ne bomo več podvzeli in ga bomo, ko bo »dotrajan«, izločili iz voznega parka. V takem primeru bo vozil izletnike v Umag avtobus nekega transportnega podjetja, ki pa računa na prevoženi km, 320 starih dinarjev.
Avtobusnih voženj tedaj ne bo več na pretek!
SMUČARSKO TEKMOVANJE
NA MALI PLANINI
Pod okriljem našega kolektiva in v organizaciji nekaterih članov bo v soboto, 12. marca, tekmovanje v smučarskih tekih na Mali planini. Sindikat tekmovanje podpira in apelira na sodelovanje. Vabilo za udeležbo na tekmovanju so prejeli tudi v drugih tekstilnih kolektivih domžalske komune.
OBČINI DOMŽALE 15 MILIJONOV
Za ublažitev potreb po finančnih sredstvih, je delavski svet Induplati odobril Občinski skupščini Domžale dodatnih 5 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva rabi občina, kot prispevek, za dograditev bolnice.
O 10-milijonih dinarjev je delavski svet razpravljal že na eni prejšnjih sej in smo o tem že poročali.
NADOMESTILO ZA K-15
Delavski svet je osvojil predlog sindikalne podružnice Induplati, da izplača vsakemu zaposlenemu v juniju letos ustrezni znesek denarja v gotovini, v zameno za ukinjeni obrazec K-15, ki je omogočil cenejšo vožnjo, na javnih prometnih sredstvih, enkrat v letu.
ZA ONKOLOŠKI INSTITUT
Delavski svet je sklenil pomagati graditeljem onkološkega instituta v Ljubljani s finančnimi sredstvi. V ta namen je odobril 2 milijona 660 000 starih dinarjev, katere bomo plačali iz sklada skupne porabe.
O DELOVNIH OBLEKAH
Na vprašanje: kako je z delovnimi oblekami, so dobili člani delavskega sveta zadovoljiv odgovor in to: Treba je izdelati načrt, kako bo to urejeno. Razumljivo pa je, da je zadevo treba urediti, ker jo nikakršni predpisi ne zavirajo.
ŠPORT
Upravni odbor TVD Partizana Jarše je na svoji zadnji seji sklenil, da preloži REDNI LETNI OBČNI ZBOR za mesec dni. Občni zbor bi naj bil, po prvotnem načrtu, konec marca letos. Spremembo je narekovala bolezen predsednika društva.
STRELCI ZA ZLATO PUSClCO
V nedeljo 6. marca letos so strelci iz Domžal na strelišču Induplati tekmovali za »zlato puščico«. Odličje si je tudi letos osvojil Niko Kržan. Na drugo mesto se je plasiral Franjo Rihtar.
Strelja Franjo Rihtar
Priljubljeno praznovanje Dneva žena med našimi sodelavkami je bilo tudi letos primerno in uspelo izvedeno. Vabilu sc je odzvalo kar 98 "/« žena ali 687 žensk. Gostje so se k proslavi zbrali v dvorani, kjer je mladinska organizacija iz našega podjetja pripravila kulturni program. S kratkim nagovorom je otvoril proslavo Viki Pogačar, predsednik mladinske organizacije v Induplati. Direktor podjetja Kamilo Marinc pa je zbranim ženam govoril o naših nalogah in težavah, s katerimi sc srečujemo pri vsakdanjem delu. Poudaril je predvsem načrt našega dela za letošnje leto, kateri naj omogoči, da bomo v drugi polovici 1966 zvišali osebne dohodke za 25 •/<>. Zvišana delitev osebnih dohodkov bo v skladu s pravilnikom, ki bo imel za osnovo analitično oceno delovnih mest, je rekel zaključno direktor.
V	programu so nastopile, s pevskimi točkami in z deklamacijami, tudi pionirke, hčerke naših sodelavk. Gostje so njihove nastope toplo pozdravile.
V	imenu pripravljalnega odbora je zbrane žene povabil k večerji in priključeni prosti zabavi Viki Pogačar. Razdeljene po vseh prostorih naše menze in v dvorani so se sodelavke zabavale pri polnih mizah, ki so bile obložene z okusnimi jedili in izbranimi vini. Dve plesni godbi pa sta poskrbeli, da so se čeprav medsebojno, tudi brhko zavrtele. Veselja in zabave dolgo ni bilo konca. Šele prve jutranje ure so zahtevale od zadnjih slavljenk, da se napotijo domov, kjer jih zopet čaka vsakdanja enoličnost.
O.	L.
PRODAJA
V MESECU FEBRUARJU 1966
Desortiranost v trgovski mreži je tudi v februarju vplivala na nakup blaga. To se je pokazalo tudi pri nas. Naročil v celoti nismo uspeli realizirati, posebno za nekatere izdelke. Primanjkuje predvsem barvnega pol lanenega platna, brisalk in brisač ter konfekcio-niranih izdelkov. Pomanjkanje volnenih izdelkov na trgu je povečalo povpraševanje kupcev po našem terlanu, katerega pa ne moremo izdelati v zadostni količini.
Plan prodaje smo presegli za 2,3 •/■». Ce bi imeli na prodaj še prej omenjene količine, bi bil presežek prodajnega plana še večji.
Makulature smo imeli v februarju 4414 m2, to je za celih 1000 m- več kakor januarja.
IZVOZ. V februarju smo izvozili za 44 25(1 US dolarjev raznega blaga. Izvozili smo predvsem konfekcionirane izdelke in to šotore in prevleke za športne ležalnike. Plan izvoza smo dosegli kar 151,74 •/*. S takšno realizacijo smo izravnali zaostanek v januarju.
Hoteli smo jih razveseliti
obisku doma, pa je v nedeljo morala nazaj v bolnico.
Helena Marinič, prav tako iz Domžal, Ljubljanska cesta 81, ni bila doma. Njeno skromno stanovanje, najslabše kar sem jih doslej videl v lepi Gorenjski, je bilo prazno. Tudi otrok ni bilo doma, čeprav so nam sosedje rekli, da imajo šolo šele popoldne.
Tudi Gubčevo ulico na Viru je težko najti. Prebivalci na tej cesti so nam dejali, da ne vedo, kako se ta cesta imenuje, ko pa ni nikjer oznak z imeni. Slednjič smo le našli pravo hišo, toda naslovljenke, Marije Koprivnikar, ni bilo doma. Soseda je rekla, da hodi ob tem času po mleko na Dob, nekdo iz naše delegacije pa se je spomnil, da smo jo kratko pred tem srečali v Domžalah!
Marija Starin in Francka Kuret
sta v bolnici ter bodo prejele čestitke po pošti. Obema želimo skorajšnje okrevanje.
Pri Francki Lautar smo »naraj-mali« ravno na njenega soproga, ki nas je povabil v kuhinjo. Zal z bolno Francko nismo govorili, ker je po neprespani noči zaužila uspavalno sredstvo ter je bilo vsako prebujanje nemogoče ali boljše — neuspešno. Kuverta in pozdravi pa so vseeno prišli pravočasno v prave roke.
Zadnji obisk in zagotovo zadnji obiskovalci iz Induplati smo bili pri sedaj že pokojni JULKI DOLINŠEK v Mengšu na Partizanski 34. Šopek rdečih nageljev smo izročili objokanemu bratu Julke ter vedeli, da sc Julki ure življenja iztekajo. Eno uro po našem obisku jc bila mrtva. Umrla je na praznik, za katerega se je vse svoje življenje zavzemala in borila. Samo tri dni manj kakor dvajset let jc poteklo,
Otilija Zibert
Člani izvršnega odbora sindikata so za praznik žensk obiskali svoje bolne članice
Lep sončni dan je bil letos 8. marec. S fickom smo se odpeljali na domove enajstih sodelavk, ki že dalj časa bolujejo. Hoteli smo jih razveseliti z našim obiskom ter jim prenesti pozdrave članov kolektiva, s čestitkami ob prazniku ter simbolično denarno nagrado. Zal so bili načrti lepši kot resničnost.
Od enajstih naslovov smo našli le tri naslovljencee doma,, medtem ko smo pri dveh nadaljnjih — o tem pa v nadaljevanju.
V Ihanu smo dalj časa iskali hišno številko 62, kjer stanuje naša sodelavka Štefka Kožar. Našli smo hišo ter njene starše in njenega sinka: Štefke pa ne. Teden dni pred našim prihodom je morala ponovno v bolnico. Tam je nismo obiskali, kakor tudi ostalih ne, ki so prav tako v bolnicah.
Ivka Borec iz Domžal, Kidričeva 2, je bila pred dnevi na krajšem
Marija Cimerman
Otilija Zibert iz Volčjega potoka 10 nam je odprla vrata. Vesela našega obiska nam je plaho podala vročično roko. Kar v kuhinji si je pripravila ležišče, kjer pa ni ležala sama ampak ji je pri tem delala družbo tudi njena hčerkica, ki je po sodbi mamice tudi bolana. Ob odhodu smo obema želeli skorajšnje ozdravljenje in Otiliji vse dobro za praznik.
Tudi Francko Bradač iz Pre-serij 35 smo našli doma. Razveselila se je naše pozornosti in kuverte, katero smo ji izročili. Naročala je lepe pozdrave za vse in tudi hvala vsem, je še rekla.
Marijo Skok v Mengšu, Glavni trg 9, smo zaman iskali. Od ponedeljka 7. marca dalje zopet redno dela.
Marija Benda, prav tako iz Mengša, Ulica OF 3, je bila v času našega obiska v ambulanti pri zdravniku. To sporočilo je bilo dovolj, da smo njenim domačim izročili kuverto in pozdrave s čestitkami, roko pa stisnili njenemu sinku, ki nas je zvedavo opazoval.
Loka je dolga kakor ponedeljek, smo ugotovili, ko smo jo prekrižarili po dolgem in počez ter še vedno zaman spraševali, kje je hišna številka 119, kjer stanuje naša sodelavka Marija Cimerman. Bolj po naključju smo jo slednjič le našli. Z mavčno obvezo na roki mora v kratkem zopet k zdravniku, kateri ji bo naročil nadaljnje zdravljenje. Upajmo pa, da bo kmalu dobro.
Francka Bradač
ko sc je zaposlila v našem kolektivu. Bila jc tkalka ter zavzeta borka za pravice delavca in predvsem za ženske pravice. Aktivna članica ZK In aktivna v samoupravnih organih vse svoje življenje v kolektivu, je odšla za vedno, stara komaj dvainpetdeset let.
Njene neme ustnice molčijo in ne dajo več odgovora na vprašanje če jc vedela za naš obisk in če je videla rdeče nageljne. Vsekakor smo ji šopek izročili z najboljšimi željami, ki so pa ostale tokrat neuresničljive.
O.	L.
Vse o dopustu
OTVORITEV SEZONE
V	UMAGU
V	upravi naše menze smo zvedeli, da bodo pričeli z obratovanjem v našem počitniškem domu v Umagu 29. maja letos. V kolikor ne bo potrebno (prijavljeni dopisniki) bo sezona trajala v Umagu do 11. sept.
NA MALI PLANINI
DVE SEZONI
upravi pravijo, da so privolili v to sodelovanje s pridržkom če bodo na voljo potrebne kapacitete.
ČOLNOV NE BO
Povedali so pa, da tudi letos ne bo čolnov, katere bi lahko uporabljali za prosto veslanje po morju dopustniki našega doma. Ukrep je umesten, ker na dosedanje čolne nihče ni pazil, niti zvečer spravil.
NE TEDEN ALI DVA
Letos bodo računali čas letovanja po kriteriju 8 oziroma 15 dni. Zadnji dan bo dobil vsak dopustnik »mrzlo večerjo« in doplačilo za nedeljo s tem tudi odpade. Prav je tako — in vsem sporočeno.
VSTOP NI DOVOLJEN
V igralnico hotela Adriatic tudi letos naši državljani nimajo vstopa. Igralce in croupjeje si lahko naši ljudje vseeno ogledajo pri kopanju (če se bodo tudi kopali — op. ur.) Ruleta pa bo slej ko prej »tabu«!
Nekatere nejasnosti v zvezi z definicijami predsezone in sezone, nam je uprava menze posredovala naslednje tolmačenje. V našem domu na Mali planini uveljavljamo dva kriterija za sezono in to: zimsko sezono (čas za smučanje in zimsko rekreacijo) ter letno sezono. Povedali so, da zaradi napačnih tolmačenj letos tega načela ne bodo uveljavljali in smatrali vse one člane kolektiva, ki želijo letovati v našem domu na Mali planini, da velja ves čas (odslej) do 15. junija kot predsezona med tem, ko je sezona čas od 15. junija do vključno 11. septembra. Prihodnje leto bo drugače.
KAJ BO NOVEGA V UMAGU
Na sosednjem zemljišču — severno od našega počitniškega doma — bodo uredili igrišče za igranje košarke in za »rekreacijski« nogomet. Z urejenimi igrišči želijo ustreči mlajšim in starejšim ter debelejšim!
TABORNIKI — V ČAMP
Uveljavljena navada, da postavljajo naši člani kolektiva za dalj časa ali samo za weekend, svoj šotor v neposredni bližini našega počitniškega doma v Umagu, odslej ne velja več. Izletniki in dopustniki bodo morali v prihodnje postaviti šotor v urejen camp, severno-vzho-dno od doma. Naglasili smo urejen camp, ker so tam na voljo sanitarije, tuši, trgovina in drugo. Za to odločitev so se sporazumeli skupno s turističnim društvom v Umagu, ki zahteva v tem pogledu »enotno politiko«.
Člani našega kolektiva in njihovi svojci pa se bodo lahko tudi v prihodnje hranili v restavraciji našega počitniškega doma. Po vsej verjetnosti bo v neposredni bližini že letos urejeno kopališče.
TUDI ZA TUJCE HRANA V NAŠEM POČITNIŠKEM DOMU
Tuji taborniki v campu bodo lahko abonirani na zajtrk, kosilo in večerjo, v našem domu. Ceno za te usluge bo postavilo oziroma določilo turistično društvo Umag. Prednost takšne kooperacije je v tem, ker bo uprava našega doma prejela del plačila v tuji valuti, skratka, gre za določen »izvoz« naših uslug. V naši
CE BODO SAMOUPRAVNI
ORGANI ZA TO
Uslužbenci počitniškega doma v Umagu želijo razveseliti dopustnike z mizo za igranje namiznega tenisa. Vse pa je odvisno od naših samoupravnih organov če bodo takšno mizo nabavili. Baje ni predraga!
DOSTOP K MORJU —
NESPREMENJEN
Zvedeli smo, da je dostop do morja še vedno takšen, kakršen je bil doslej. Mnogi so ostro kamenje preklinjali. Ti imajo pri tem že nekaj veščine in bodo s preklinjanjem — nadaljevali. Obljubljajo, da bo nekoč bolje — ker pa mnogo govorimo o lepši bodočnosti za naše otroke, se kaj lahko primeri, da mislijo tudi s to zadevo tako.
ČUVAJTE NASADE!
Lepo urejen park v okolici našega doma naj ostane lep tudi po našem odhodu. Zato: Čuvajte nasade in drugo kjerkoli vidite, da zanje skrbi človek. Ne lomite lovorja, rožmarina in ostalih rastlin niti pred domom niti drugod!
MENJAVA IZMEN
Kakor doslej, bo tudi letos vozil v Umag naš avtobus (dokler bo — op. urednik). Povedali so nam, da bo odhod izpred vratarnice Indu-plati vsako nedeljo ob 5. uri in povratek iz Umaga ob 17. uri.
»Stari gostje bodo morali izprazniti svoje sobe zadnji dan do 10. ure. Težje se namreč znajdejo novinci, kakor stari dopustniki. Ukrep je s tem utemeljen.
LESENE LEŽALNIKE -•
NA PESEK!
Uprava naših počitniških domov prepoveduje postavljanje lesenih ležalnikov na travo in z lepotičnim grmovjem ter rastlinjem zasajene površine. Dopustniki lahko namestijo lesene ležalnike samo na prostore, ki so posuti s peskom. Pričakujemo razumevanja!
PRIJAVE ZA UMAG
SPREJEMAJO
Člani našega kolektiva, ki želijo letos letovati v našem počitniškem domu v Umagu, se naj prijavijo od 16. aprila dalje v upravi naše menze. Prijave bodo sprejemali vse do dne, ko bo dom zaseden. O cenah za letovanje, pa smo podrobneje pisali na drugem mestu, donašnje številke Konoplana.
NA MALI PLANINI POLETI
OSKRBOVAN DOM
Sporočili so nam, da bo naš počitniški dom na Mali planini v letošnji počitniški sezoni stalno oskrbovan, čeprav ostane dom zaprtega tipa. Od kdaj bo to, je odvisno od oskrbnika katerega še nimajo, vsekakor pa je gotovo, da bo Dom na Mali planini odprt za prvomajske praznike.
TUDI ZA MALO PLANINO
SE JE TREBA PRIJAVITI
Člani kolektiva, ki želijo preživeti krajši ali daljši čas v našem počitniškem domu na Mali planini, se morajo predhodno javiti v upravi menze, kjer jim bodo izstavili potrebno napotnico. Ne pozabite!
V Umagu na dopustu
Mala planina — panorama
KADITI PREPOVEDANO
V spalnih prostorih v našem počitniškem domu na Mali planini, je kaditi strogo prepovedano. Dva razloga sta zato:
—	obzirnost do nekadilcev in
—	nevarnost požara (vode za gašenje ni!)
Kadilcem na planini priporočamo večje uživanje čistega planinskega zraka!
VLJUDNO OPOZORILO
TURISTI, NE TRGAJTE
REDKEGA PLANINSKEGA
CVETJA!
POLNE CENE PENSIONA
Člani kolektiva pozor! Vaši svojci, ki nimajo pravico do regresirane cene, (katero plača za vas kolektiv Induplati) znese v letošnjem letu:
v Umagu 2 900 S din dnevno in
Mala planina 3 000 S din dnevno.
Pension na Mali planini je višji zaradi podražitve prevozov na tovorni žičnici.
UREDILI BODO BALINIŠČE
Na vrtu naše menze bodo ponovno uredili balinišče. Nabavili
bodo tudi nove kovinske krogle za balinanje. Kdorkoli bi hotel dobiti krogle, bo moral položiti pri točilni mizi ustrezni polog, ker stane garnitura krogel za balinanje 88 000 S din.
Balinanje bo dovoljeno ob delovnikih do 22. ure in ob sobotah do 23. ure. Do te ure je treba krogle vrniti. Računamo na razumevanje!
POHITITE Z PRIJAVAMI
Pripravljamo izlet motoriziranih članov — tokrat v Umag. Odhod v petek 6. maja ob 15. uri izpred vratarnice in povratek v ponedeljek 9. maja. Naš počitniški dom v Umagu bo te dni izjemoma oskrbovan. Čena pensiona je za člane kolektiva 400 S din in za tiste, ki nimajo pravice do regresirane cene, ustrezno višja. Koriščenje regresa se upošteva pri načelnem računu, da lahko koristi regres v našem domu vsakdo največ 15 dni!
Prijave sprejema urednik Konop-lana Otmar Lipovšek samo do 21. aprila letos. Prijave bomo sprejemali po načelu, kdor prej pride, pred melje. Upoštevali bomo samo 47 prijav'!
Vse njene izdelke smo - pojedli
Intervju z Ančko Ocepkovo, zadnji dan pred njenim odhodom v pokoj
Ančko Ocepkovo pozna prav gotovo velika večina članov našega kolektiva. Vse do zadnjega mavca, je bila kuharica v menzi. V ožjem krogu svojih sodelavcev v menzi, je po stažu najstarejša. Najino dolgo poznanstvo in karakter njenega dela sta me navedla, da sem jo za slovo prosil za kratek razgovor.
Otmar: Ančka, povej nam, kdaj in kje si prvič kuhala za člane našega kolektiva!
Ančka: Prvič sem kuhala za člane kolektiva v Laniškovi bajti, na Veliki pianini. Kolektiv Induplati je bil takrat (1949. leta), prireditelj prve smučarske tekstilijade. Leto dni kasneje, sem bila kuharica v počitniškem domu Induplati v Poreču; za tem — po sezoni — pa sem nastopila redno in stalno delo v menzi Induplati v Jaršah.
Otmar: Nekdanja in sedanja kuhinja sla močno različni. Kaj olajšuje delo v današnji kuhinji?
Ančka: Modernizacija in predvsem avtomatizacija sedanje kuhin-
je, nas je pri nekaterih delih razbremenila, sicer pa je bil glavni namen modernizacije omogočiti pripravo večjega števila toplih obrokov.
Otmar; In kako si se počutila prej v stari menzi in kako sedaj ?
Ančka: V stari menzi sem smatrala vse abonente za svojo veliko družino. Danes takšnih odnosov ni več, ker smo postali že kar tovarna za prehrano.
Otmar: Kdo so bili tvoji najljubši gostje?
Ančka: Vsi enako, ki so prišli v menzo lačni.
Otmar: V šestnajstih letih tvojega službovanja, se je izmenjalo tudi nekaj upravnikov menze. Kako to ocenjuješ?
Ančka: Bilo jih je več. Najhuje je bilo v času, ko sama nisem delala v menzi. Bila sem namreč pod komando samo treh upravnikov.
Otmar: Povej, kaj ti je ostalo v najlepšem spominu!
Ančka; Najraje se spominjam naših prizadevanj v kuhinji, ko nam je uspelo z res minimalnim številom osebja, redno pripraviti toplo hrano
za številne abonente. Vem, da smo takrat, bilo je to poleti 1964, pri- , pravili dnevno 750 toplih malic in 450 kosil.
Otmar: In na kaj se ne spominjaš rada?
Ančka: Tega je pa veliko. Raje ne govorim o tem.
Otmar: Za katere stvari se posebej navdušuješ?
Ančka: Konjičkov imam več; na enega samega pa prav za res nisem navezana. Ženska najde vedno delo — mislim pa, da bom še šla v planine. Morda bom tam za vas še kdaj huhala.
Otmar: Kakšne načrte imaš za prihodnje?
Ančka: Se ne vem. Bom videla, kaj bo prinesel čas.
Otmar; Za konec še ti kaj vprašaj. Najino dolgo poznanstvo ti bo dalo povod, da mi z vprašanjem vrneš »milo za drago«!
Ančka: Pri nastopu moje službe si bil ti upravnik. Povej, kaj ti, misliš o mojem službovanju v Induplati!
Otmar: Spominjam se najinega prvega srečanja takrat, leta 1949 na Veliki planini. Ta spomin povezujem na kvaliteto tvojega kuhanja. Že prvič, ko sem jedel »tvojo hrano«, je bila odlična. S Kinkom sva nekega večera tekmovala, kdo bo pojedel več. Zmagal je Kink, vem pa hkrati, da sem tudi sam zelo veliko pojedel. Tega ne bi, če jed ne bi bila dobra. To oceno o tvojem kuhanju sem zadržal ves čas, kolikor si ga imela za pripravljanje kuhanih jedi v naši menzi. Prepričan sem, da se z menoj strinjajo še mnogi. Zaključek naj bo torej tak: Bila si dobra kuharica in odlično smo se razumeli. Upam, da s tvojim odhodom našemu poznanstvu ni kraj.
Uradno sva zaključila najin intervju s kozarcem rujnega vina. Dvignil sem čašo in nazdravil Ančki. Želel sem ji še mnogo prijetnih let in, da bi »za nas« še kuhala.
Otmar Lipovšek
Ančka Ocepek — zadnji dan v službi
Osoli n Slavko (43), vodja izmene. Ko je vrtal luknje v železni nosilec, ki ga je držal z roko, mu ga je vrtalni stroj iztrgal iz roke in mu
Vstopi:
1.	Pogačnik Boža, inženir tekstilne tehnologije, vstopila 1. 3. 1966,
2.	Wagner Nikica, inženir tekstilne tehnologije, vstopila 1. 3. 1966,
3.	Weiss Janez, strojni tehnik, vstopil 1. 3. 1966,
4.	Lado Kosec, pom. skladiščnika, vstopil 1. 3. 1966 po prestani rehabilitaciji,
5.	Lutar Evgen, delavec v aluminij oddelku, vstopil 10. 3. 1966. Novosprejetim želimo mnogo uspeha pri delu in dobro počutje v
našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Kastelic Franc, trgovski zastopnik, izstopil 31. 1. 1966,
2.	Križman Jožefa, tkalka, upokojena dne 31. 1. 1966,
3.	Bergles Franc, tekstilni tehnik, izstopil 31. 1. 1966,
4.	Skok Francka, tkalka, izstopila 12. 3. 1966,
5.	Benda Vera, izdaja votka, izstopila 14. 3. 1966,
6.	Trajbar Pavel, delavec v aluminij oddelku, izstopil 17. 3. 1966,
7.	Majcen Štefka, kuharica na Mali planini,
8.	Pestotnik Janez, upravnik doma na Mali Planini,
9.	Papler Franc, električar, izstopil 22. 3. 1966.
NESREČE
v januarju in februarju 1966
V mesecu januarju je bilo v našem podjetju (8) osem obratnih nezgod. Zaradi njih je bilo izgubljenih 76 delovnih dni. Nesreče so se po obratih dogodile takole.
Oplemenitil niča
Volk Janez (44), delavec pri vodnem kalandru. V službo se je peljal s kolesom. Pri srečanju z avtobusom se je umaknil močno v desno. Ker je bila cesta spolska je pri tem padel in si zvil levo nogo v gležnju.
Novak Jože (51), sušilec blaga. Ko je bila bala blaga že skoraj odvita, je prijel za blago, da se je hitreje odvijalo. Takrat pa mu je prazna železna palica, na kateri je bilo navito blago, padla na desno nogo.
Tkalnica
Cimerman Marija (33) vdevalka. Ko je šla na svoje delovno mesto iz obrata v obrat, ji je na poledenelem prehodu spodrsnilo. Pri tem si je zlomila desno roko.
Štebal Pavla (26), tkalka. Ko je odstranjevala napako na stkanem blagu, ji je prišla pomagat še delavka, ki je zato določena in pomotoma vključila statev v pogon. Pri tem ji je prišel palec desne roke
med bilo in lovilec niti in ji ga zmečkalo.
Predilnica
Orehek Jože (34), vezalec v mokri predilnici. Ko je izstopil iz avtobusa se mu je noga zataknila med stopnice. Pri tem si je izvil nogo.
Uprava
Pestotnik Tončka, čistilka. Ko je čistila okno je padla s stola in se pri padcu udarila na rebra.
Vzdrževalni obrati
Antonijevič Miloš, delavec v al. oddelku. Ko je razmeščal orodje, mu je spodletelo. Udaril se je na mezinec desne roke.
Skladišče gotovega blaga
Pirc Rudolf, delavec v skladišču gotovega blaga. Ko je premaknil težek zaboj si je zmaknil hrbet.
V mesecu februarju pa se je pripetilo 6 nezgod. Zaradi teh nezgod je bilo izgubljenih 68 delovnih dni. Po obratih so se nesreče dogodile takole:
Tkalnica
Štebal Pavla (26), tkalka. Ko je pomagala tkalki dvigniti blagovni valj in ga položiti na višje mesto, ji je zaradi prevelike teže, omahnil valj. Os valja pa ji je stisnil sredinec desne roke ob stojalo.
Bleje Marija (32), tkalka. Ko so se zataknile karte jacqarda jih je šla odmakniti. Stopila je na stranico stroja, ki je zelo ozka, zato ji je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala levo nogo.
Pirnat Cilka (33), tkalka. Ker je jermen padel z jermenice ga je šla namestiti. Zaradi nepravilnega nastavljanja jermena ji je potegnilo desno roko med jermenico in jermen in jo zlomilo.
Vzdrževalni obrati
Ocepek Ivan (26), elektroinstala-ter. Pri brušenju konzole na brusilnem stroju mu je padel železni opilek v desno oko. Ni nosil zaščitnih očal!
Nart Jože (35) steklar. Ko je na cirkularki žagal deske se mu je ena deska pri grči prelomila in ga udarila v zapestje desne roke.
pri tem porezal dlan desne	roke.
1	■
	
Ob nenadni izgubi mojega dobrega moža
Mirka
izrekam vsem, ki ste mi izrazili sožalje in mi ob tej žalostni priliki pomagali, svoje izraze zahvale. Posebno zahvalo sem dolžna izreči sodelavkam za cvetje, ki ste ga položile na mrtvaški oder mojega moža Vsem, še enkrat, hvala!
Vera Bratina iz pripravljalnice
Dobri zdravnici dr. Mariji Šiški, iskrena hvala za nego in skrb, ki jo je nudila moji hčerkici Martiči v času njene bolezni.
Hvaležna
Francka Pirnat iz vtr tkalnice
Višji medicinski sestri Majdi Škrinjar, izrekam s tem iskreno hvala, za bodrilne besede in moralno oporo, katere mi je dala pred odhodom na operacijo.
Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji Induplati za denarno pomoč, katero sem prejela v času moje bolezni.
Vinka Rihar iz konfekcije
Izvršnemu odboru sindikata in vsem članom kolektiva INDUPLATI lepe pozdrave in prvim iskrena hvala za obisk in denarno darilo, katerega sem prejela za praznik žena — 8. marec.
Marija Cimerman iz tkalnice
Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila moja sestra
Terezija Kobilca
Kolektivu in sindikalni podružnici se za cvetje, katerega ste poklonili pokojnici na grob, iskreno zahvaljujem
brat Luka Kobilca z družino
POROČILI SO SE
Dragica Cuš, mokra predica, poročena II A M U L I C Štefka Antonin, tkalka, poročena VOLČINI Miloš Antonijevič, delavec v aluminij oddelku
Kolektiv vam čestita in želi mnogo sreče na novi življenjski poti.