JANUAR 1975	št. 1
delavcev v TOZD III
za svoj delokrog, proizvodne probleme, pa tudi na stopnjo morale vseh delavcev. Za reševanje teh problemov, ki v nobenem pogledu niso majhni niti lahko rešljivi, pa je nujno potrebno v popolnosti aktivirati komisije in odbor samoupravne delavske kontrole, ki mora na svojih ugotovitvah in sklepih tudi dokončno vztrajati in zahtevati čim hitrejše realiziranje.
Tovariš Boris Logar, vodja TOZD,— III, je v razpravi ponovno poudaril, da si morajo kot mladinska organizacija, ptedvsem pa kot mladi člani naše samoupravne socialistične družbe, zagotoviti svojo perspektivo, svoj življenjski standard, kar novosprejeta ustava zagotavlja vsakemu članu naše družbe. Na osnovi tega pa je potrebno na sprejetih sklepih, ki so odraz realnih, najnujnejših človekovih potreb, tudi vztrajati in zahtevati njih realiziranje.
V nadaljnji diskusiji je razpravljala vrsta mladink in mladincev, ki so prikazali realno stanje v tej temeljni organizaciji združenega dela. Tako so nakazali precejšen problem pomanjkanja dela, ki je pravzaprav predpogoj za izplačevanje osebnih dohodkov. Samoupravna delavska kontrola v njihovi TOZD je na osnovi tega takoj pričela z delom, odgovornim forumom v podjetju poslala sklepe analiz oziroma ugotovitev z vsemi realnimi roki za odgovor, vendar pa do sedaj še niso dobili niti pismeno niti ustmeno nobenega odgovora.
Iz nadaljnje razprave pa se je izkristaliziralo vendarle nekoliko bolj optimistično razpoloženje, predvsem po poglobljenih razpravah. Na osnovi vseh teh razprav je bilo sprejetih tudi nekaj sklepov:
1.	sredstva za Kozjansko je potrebno takoj nakazati na poseben žiro račun;
(Nadaljevanje na 2. strani)
OO ZSMS
TOZD - III
Tudi v OO ZSMS v TOZD — III so na osnovi realnih potreb, predvsem pa na osnovi sklepov in stališč 9. kongresa ZSMS, izvedli volilno in programsko sejo konference.
O vsebinskem in organizacijskem, pomenu .te seje konference pa so se dokončno dogovorili že na nekaterih sejah predsedstva te ÓO ZSMS. Na podlagi teh sklepov so v petek 13. 12. 1974 sklicali, in dobro izvedli sejo konference, to pa predvsem glede na dejstvo, da je ta OO mladinske organizacije po svoji strukturi povsem. specifična, ker je sestavljena pretežno in predvsem iz samih žensk, ki so v večji meri že poročene matere.
Deželak Stanko, sekretar mladine v TOZD III, podaja svoje poročilo na konferenci
Dosedanji predsednik je sejo konference začel in poleg prisotnih mladink, in mladincev pozdravil tudi ostale goste, kot predsednika delavskega sveta, predsednike drugih družbenopolitičnih organizacij, vodjo TOZD in predsednika, OK ZSMS.
V svojem uvodnem poročilu je predsednik poudaril predvsem vlogo in pomen mladinske organizacije po 9. kongresu ZSMS in 9. kongresu ZSMJ, kajti dokumenti obeh kongresov predstavljajo revolucionaren korak naprej v organiziranosti ZSM, ki kot takšna pogojuje vsebinsko in akcijsko delovanje zveze socialistične mladine. To je čutiti tako v zveznem, republiškem in občinskem merilu. V uvodnem govoru je poudaril in tudi kritično ocenil dosedanje delovanje in aktivnost njihove mladinske organizacije v nekaterih obdobjih. To se
Mladinke in mladinci TOZD III na svojem sestanku
nanaša predvsem na nekatere člane mladinske "organizacije, ki zaupano delo ne sprejemajo dovolj resno, oziroma ga celo ignorirajo in na ta način onemogočajo delo in aktivnost celotne OO ZSMS.
Da pa vsi člani le niso takšni, temveč naloge sprejemajo in tudi realizirajo z vso resnostjo, priča tudi dejstvo, da je OO ZSMS v TOZD — III prejela priznanje, za sodelovanje in uspešno delo v akciji »Mladi delavci pred kongresi«, ki ga je podelilo predsedstvo OK ZSMS in predsedstvo KMD pri OK ZSMS.
Tudi v poročilu o delu predsedstva in OO ZSMS med obema sejama konference je zajeto precej nalog in akcij, ki so jih uspešno realizirali. Tako so predvsem uspešno sodelovali in dosegali v akciji »Mladi delavci pred kongresi« lepe uspehe, sodelovali na obletnici zloma Orjune in prvem zboru revirskih aktivistov; z ostalimi osnovnimi organizacijami zveze socialistične mladine Slovenije v temeljnih organizacijah združenega dela v vseh skupnih akcijah, izvedli im sodelovali pa so še v vrsti drugih akcij.
Vodja TOZD je v svoji razpravi poudaril, da vse le ni bilo tako kritično, saj so mladi zelo aktivno sodelovali v predkongresnih razpravah, spremljali celoten potek kongresov, sedaj pa nekatere sklepe že uresničujejo.
Dejal pa je, da je kljub temu pri ocenjevanju oziroma analiziranju dosedanjega dela potrebno kritično oceniti delo vseh mladincev, ki so člani OO ZSMS TOZD — III, ne pa samo nekaterih članov predsedstva.
V razpravo po poročilih se je vključil tudi predsednik OK ZSMS tovariš Vili Zaletel. Poudaril in nakazal je nekaj nalog in akcij, ki so kot takšne permanentnega pomena za vsako osnov-
Na sestanku mladih
no organizacijo ZSMS tako v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela, kot tudi v krajevnih skupnostih. Te se predvsem nanašajo na vse sprejete kongresne dokumente, v prvi vrsti pa na akcijski program republiške konference ZSMS! V nadaljevanju svoje diskusije je poudaril dejstvo, da se mladinska organizacija ne more in ne sme ukvarjati, samo z mladinskimi problemi, temveč mora predvsem vsebinsko, akcijsko in tudi organizacijsko postati močnejša, delovati v vseh sredinah, kjer mladi delajo in živijo, kar je jasno opredeljeno in začrtano v vseh kongresnih sklepih in stališčih. Dejal je, da so problemi mladine problemi celotne družbe, oziroma družbeni problemi so tudi problemi mladih. Dotaknil se je tudi gospodarskega položaja, v katerem se trenutno nahaja Steklarna Hrastnik, in vseh faktorjev ter dejavnikov, ki takšno stanje tudi pogojujejo. Ti pa se nanašajo predvsem na delovno disciplino, odgovornost vsakega posameznika
OO ZSMS
2e v prejšnji številki »Glas mladih-« je bil objavljen kratek članek o novih nalogah v tej osnovni organizaciji ZSMS, sedaj pa bomo o tem poročali malo obširneje.
Na osnovi sprejetih kongresnih dokumentov, predvsem pa zaradi poenotenja mandatov na vseh nivojih v zvezi socialistične mladine, so tudi mladi v TOZD-V pripravili vse potrebno za volilno in programsko sejo konference osnovne organizacije. Poleg tega in predvsem pa je del mladih v TOZD-V kritično ocenil dosedanje delo in sprejet je bil sklep, da se osnovna organizacija kot takšna kadrovsko reorganizira in da je potrebno resneje in z večjo odgovornostjo pričeti z delom.
Na slabo, oziroma neresno in kritično delo nekaterih mladinskih funkcionarjev v Steklarni kot celoti je bilo že večkrat opozorjeno, toda videti je bilo in je, da to opozarjanje ni rodilo nobenega uspeha, vse je ostalo le pri večnih obljubah in besedah.
Ravno takšni in podobni vzroki so vzpodbudili nekatere mladince. da so v večji meri samoiniciativno pristopili k oživitvi popolnoma omrtvičenega dela osnovne organizacije ZSMS TOZD-V, saj ni bilo čutiti tudi tistega najnujnejšega dela in delovanja.
Najprej so se dogovorili za kadrovsko spremembo v vodstvu osnovne organizacije, vsebinsko pripravili vse potrebno za sejo konference in ob izdatni pomoči vodje TOZD volilno in programsko sejo konference osnovne organizacije ZSMS tudi izvedli.
Seje konference se je poleg približno 20 mladincev, vodje TOZD, sekretarja OO ZK in drugih pred-
00 ZSMS TOZD IH
(Nadaljevanje s 1. strani)
2.	dopis o stanju, v katerem se nahaja TOZD, je potrebno poslati svetu ZK in vsem odgovornim vodjem sektorjev;
3.	vsi poslani sklepi morajo obvezno vsebovati tudi realno postavljen rok za odgovor oziroma izvršitev.
V nadaljevanju seje konference so mladi razpravljali o predlogu in sprejeli program dela za naslednje obdobje, v katerem so si zastavili tudi nekaj samoiniciativnih akcij, poleg vseh stalnih in tistih-, katere pripravlja OK ZSMS oziroma celotna mladinska organizacija v Steklarni Hrastnik.
Precej časa so se zadržali tudi v razpravah o predlogu Pravil o organiziranju in delovanju ZSMS v občini Hrastnik. Tu jih je predvsem zanimalo poglavje o pravicah in dolžnostih članov ZSMS. Bili so enotnega mnenja, da je potrebno več pozornosti polagati na odgovornost članov, ne pa da vsi dobro vedo samo za pravice, ki jim kot takšne pripadajo, ne vedo ali pa nočejo vedeti pa za odgovornost.
Nazadnje pa so izvolili še nove člane predsedstva, sekretarja in predsednika. Z večino, glasov je bil za predsednika ponovno izvoljen tovariš Stane Deželak, za sekretarja pa Irena Muhovič.
TOZD-V
stavoikov v imenu predsednika OK ZSMS Hrastnik udeležil tudi tovariš Ivo Trbovc.
Po uvodnem govoru in poročilu o dosedanjem delu so razprave potekale predvsem v tej smeri, da je nujno potrebno na tak ali drugačen način poskušati zainteresirati in aktivirati čim več mladincev, ki so voljni delati v ZSM in tako neposredno pomagati v borbi za uveljavljanje in krepitev samoupravnih odnosov.
Nadalje je tekla razprava tudi o vključevanju mladih v ZK, ter o nujni povezavi vseh družbenopolitičnih organizacij v TOZD, predvsem za boljše, učinkovitejše in vsebinsko bogatejše delo. Nujna pa je vsaj enkrat mesečno koordinacija za enoten nastop in enotno zastopanje določenih stališč ter reševanje posameznih nalog in problemov. Precej časa pa so diskusije tekle o proizvodnem procesu, ekonomskem in gospodarskem položaju podjetja. Prek celotne razprave pa se je vlekla »rdeča nit«, da je nujno potrebno izboljšati delovno disciplino, povečati realno in prodajno storilnost, predvsem pa zagotoviti odgovornost na vseh nivojih v podjetju kot celoti in v vsaki posamezni temeljni organizaciji združenega dela.
Precejšen del celotnih razprav pa je bil namenjen vse večji vlogi ZSM, ki je jasno opredeljena v programskih izhodiščih ZSMS. Uvodne misli je podal tovariš Ivo Trbovc, ki je poudaril, da je ZSMS sestavni del avantgardnih sil, ki usmerjajo in oblikujejo našo samoupravno socialistično . družbo.
To pa pogojuje dejstvo, da je nujna prisotnost mladih v vseh sredinah družbenega in samoupravnega življenja.
Mladi iz osnovne organizacije ZSMS TOZD—V pa so izvolili tudi nove izvršilne organe, tako predsedstvo, predsednika in sekretarja.
Za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Boris Volaj, za sekretarja tovariš Marjan Gračner.
Novoizvoljenemu predsedstvu, predsedniku in sekretarju želimo veliko uspehov v nadaljnjem delu, saj, kot so sami dejali, se obvezujejo, da bodo sprejeti program tudi v celoti poskušali uspešno realizirati.
STABILIZACIJSKI UKREP
lillllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllillllllllllllllllll
MLADINCI 1 MLADINKE! \
I	SREČNO NOVO LETO 1975	=
TER VELIKO USPEHOV NA DELOVNEM PODROČJU IN V ZASEBNEM ŽIVLJENJU VAM ŽELI
=	Konferenca mladih delavcev	=
OZD Steklarna Hrastnik	=
iiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiimiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiin
OO ZSMS TOZD-IV
Mladina v tej TOZD je na osnovi sklepov in stališč kongresov mladine, ZK in sindikatov pričela z vsebinsko močnejšim delovanjem. Tudi tu so se najbolj pripravili na volilno in programsko sejo konference osnovne organizacije ZSMS.
V torek dne 17. 12. 1974 se je velika večina mladih zbrala na seji konference. Konferenco je začel in pozdravil vse navzoče predsednik osnovne organizacije Vili Zaletel ter na osnovi že prej z vabili poslanega dnevnega reda pričel z delom seje konference. Po izvolitvi delovnih organov konference je v uvodnem govoru med drugim dejal:	'
Nahajamo se v času, ki ga močno opredeljujejo dokumenti, sklepi in stališča kongresov ZKS, ZKJ, mladine in sindikatov. Vsi ti dokumenti' napovedujejo neizprosen boj za realizacijo novih, aktualnih, stopnji družbenega razvoja prilagojenih družbenih odnosov. Ta boj v praksi in akciji, ki jo vodijft, napredne družbene sile na čelu z ZKJ, v tem času vsekakor ni lahak niti ne enostaven. To je tudi čas, v katerem se še vedno opažajo žilavi odpori osnovni družbeni usmeritvi, pojavi nacionalizma, liberalizma, tehno-birokratizma in drugih negativnih pojavov, obenem pa tudi čas, ko ZK in delavski razred kažeta vso svojo moč, odločnost in hotenje, da vztrajata na začrtani poti. Zaradi tega se je program naše nadaljnje socialistične izgradnje uresničeval naprej k dokončni zmagi delavske razredne usmerjenosti.
Zapletenost in zahtevnost nalog družbenega trenutka je prinesla zelo odgovorne naloge tudi pred ZMS kot družbenopolitično organizacijo mladih. Teh odgovornosti se nismo zavedali v vseh sredinah enako, kar je povzročilo večjo ali manjšo neuspešnost pri odpravljanju slabosti. Te so se odražale predvsem v nezadostnih možnostih za izrabljanje in uveljavljanje interesov posameznih slojev in struktur mladih v organizaciji, v nezadostni množičnosti in samoupravnih učinkovitostih mladih. Nekatere napake pa je bilo opaziti tudi v ne dovolj zamišljeni in neenotni idejni usmeritvi.
Že pred kongresom slovenske mladine smo se opredeljevali za novo ustavo, anagažirali smo se ob volitvah, obračunavali z vsem, kar je bilo slabega v naši organizaciji in delovanju, povsod se
prizadevali za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov, razvijali in utrjevali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, prikazali pripravljenost ne samo razvijati revolucionarne tradicije, temveč tudi na osnovi njih braniti domovino. Vsa naša dela smo kritično ocenjevali, s čemer smo še bolj potrjevali pravilnost in nujnost doseženih rezultatov.
Danes, po devetem kongresu ZSMS in 9. kongresu ZSMJ je ena naših prvih nalog doseči tesno medsebojno povezanost vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki vključujejo mladino, saj nam to do danes kljub pizadevanju in nekaterim uspehom še vedno ni uspelo. To pa je tudi slabilo naše delo. V tej orientaciji se je treba ne-obhodno izogniti vsakemu sek-taštvu, odmikanju in zaprtosti. Naša osnovna naloga je voditi bitko za to opredelitev in akcije med vso mlado generacijo. Metode akcije in dela morajo biti takšne, da bodo zagotovile tudi vključevanje tistega dela mladine, ki še ni politično aktiven in je še v formiranju. To pa zahteva celo vrsto aktivnosti, močnejšo vsebino dela, da bi lahko vključili v ZSMS kot družbenopolitično organizacijo celotno mlado generacijo.
Veliko pozornosti bomo morali posvetiti vsem nalogam na področju uresničevanja ustave. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena predvsem k doslednemu in hitrejšemu konstituiranju združenega dela povsod tam, kjer so izpolnjeni pogoji in pri tem pravočasno opozarjati na ovire, ki preprečujejo taka prizadevanja.
Eno izmed najpomembnejših področij aktivnosti in dela organizacij in organov ZSM v naslednjem obdobju je vsekakor kontinuirano delo na področju idejnopolitičnega usposabljanja na vseh področjih dela ZSM. To delo mora biti kar se da množično ter kadrovsko usklajeno v ZK, ZS in SZDL.
Sekretar osnovne organizacije je v svojem poročilu o delu konference in predsedstva osnovne organizacije ZSMS med obema sejama kronološko nakazal nekatere akcije, ki smo jih realizirali v tem obdobju. Iz poročila je razvidno, da smo kljub relativni ne-množičnosti uspeli marsikatero akcijo v celoti in uspešno izvesti. Tako smo v akciji »Mladi delavci pred kongresom« zelo uspešno sodelovali in na osnovi tega prejeli (Nadaljevanje na 3. strani)
OO ZSMS TOZD-IV
(Nadaljevanje z 2. strani) priznanje predsedstva RK ZSMS in predsedstva RK fnladih delavcev, podobno priznanje pa smo dobili tudi v okviru občine. Tudi sodelovanje na kvizih znanja je bilo uspešno, saj smo dosegli prvo mesto v občimi.
V razpravi po poročilih je sodeloval tudi predsednik OO sindikata tov. Edo Volfand iin poudaril dejstvo, da je glede na udeležbo na sestankih v prejšnjem mandatnem obdobju potrebno v nove organe osnovne organizacije ZSMS izvoliti takšne mladince, ki bodo voljni delati, ne pa da bodo delo kot takšno jemali neresno in se celo posmehovali. Vse to pa je jasno zapisano im opredeljeno v vseh sklepih in stališčih kongresov.
Predsednik delavskega sveta tov. Stane Orožen se je opredelil na osnovi razprave predvsem na konstruktivno delovanje mladih delegatov v delegaciji za samoupravne interesne skupnosti. Tu se bomo morali zavzemati predvsem za enotna stališča celotne delegacije, po potrebi pa usklajevati s stališči drugih delegacij.
Vodja TOZD — IV tov. Karl Dragar je v razpravi zelo pohvalno ocenil dosedanje delo osnovne organizacije ZM, kar izkazujejo tudi vsa prejeta priznanja.
Predsednik OK ZSMS Hrastnik Vili Zaletel je v svoji diskusiji, ki se je navezovala na njegovo prejšnjo diskusijo, nakazal vlogo in pomen nove vsebinske opredelitve in novo organiziranost ZSM. Poudaril je, da se mladina v vseh osnovnih organizacijah ne sme in ne more ukvarjati izključno samo z mladinskimi problemi, ker vsi dokumenti nakazujejo dejstvo, da so problemi mladine tudi problemi celotne družbe, oziroma da so ,družbeni problemi tudi problemi mladih in jih kot takšne moramo tudi sprejemati in reševati. To pa
se nanaša tako na proizvodne probleme, delovno disciplino in ne nazadnje tudi odgovornost vsakega posameznika v okviru svojega delokroga.
V nadaljnji razpravi je sodelovalo precej mladih razpravljal-cev, 'ki so se enotno opredeljevali za, idejno in akcijsko usmeritev na osnovi vseh stališč, sklepov in smernic kongresnih dokumentov.
Razpravljali so tudi o predlogu pravil o organiziranju in delovanju ZSMS v Občini Hrastnik. Po obrazložitvi predsednika OK ZSMS, ki je v kratkih besedah pojasnil bistvo pomena in vloge teh pravil za delovanje mladinske organizacije v okviru občine, je mlade zanimalo predvsem poglavje, ki govori o pravicah in dolžnostih članov v ZSM.
Po razpravi so sprejeli tudi program svojega nadaljnjega delovanja, v katerem so se opredelili predvsem za več samoiniciativnih nalog, tako s področja idejnopolitičnega izobraževanja, kulture, predvsem pa so si zastavili nalogo, da bodo mesečno skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in vodjem TOZD realizirali rezultate poslovanja TOZD.
Izvolili so tudi novo predsedstvo, sekretarja in predsednika osnovne organizacije. Tako so člani predsedstva izvoljeni za naslednje mandatno obdobje naslednji: Avgust Fišer, Ladislav Gornik, Samo Klemen, Viktor Knaus, Bojan Koritnik, Boris Mlakar, Vojko Pust, Niko Skočir, Bojan Strgaršek, Marjan Strniša in Robert Stiher. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen Niko Skočir, novi predsednik osnovne organizacije ZSMS TOZD — IV pa je Ladislav Gornik.
Novice iz osnovnih organizacij ZSMS po posameznih TOZD v • Steklarni Hrastnik je pripravil uredniški odbor »Glas mladih-«.
POPRAVEK
V prejšnji številki »Glasu mladih« je prišlo do tiskarske napake v naslovu članka Volilna in programska seja ZK in ZSMS Hrastnik, ki se pravilno glasi VOLILNA IN PROGRAMSKA SEJA OK ZSMS HRASTNIK.
I. SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE KMI!
V soboto 7. decembra je bila v Klubu poslancev v Ljubljani I. seja republiške konference mladih v izobraževanju pri RK ZSMS. Udeležiti so se je morali 'delegati občinskih konferenc ali člani ZSMS OŠ.
Ustanovna konferenca mladi ji v izobraževanju pomeni uresničevanje 87. člena statuta ZSMS, po katerem RK ZSMS kot najvišji organ med dvema kongresoma ustanavlja za posamezna interesna območja oblike dela, organizirane v konferencah.
Pregledali smo akcijski program za leto 1974/75. Predsedstvo KMI je obravnavalo akte samoupravne interesne skupnosti. Vsa predsedstva KMI pri OK ZSMS se bodo aktivno vključila v obravnavo aktov občinskih izobraževalnih skupnosti.
Predsedstva konferenc mladih v izobraževanju morajo proučiti uveljavljanje štipendijske politike in opozarjati na vse nedoslednosti in pomanjkljivosti. Zavzemamo se, da se sredstva za izgradnjo študentskih domov začno zbirati s 1. januarjem 1975 v okviru družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v SRS. Sklenili smo, da morajo osnovne organizacije ZSMS na šolah vseh stopenj postati nosilci uve-
Podelitev odličja „22. december46
Ijavljanja samouprave v teh sredinah. Posebno pozornost bo predsedstvo KMI posvetilo seznanjanju šolajoče mladine z njenim samoupravnim položajem, da bo lahko uresničevala vse pravice in izpolnjevanja vse dolžnosti pri doseganju smotrov v učno-vzgojnem procesu. Naša konferenca se bo skupaj z univerzitetno 'konferenco ZSMS zavzemala za razširitev in krepitev osnovnih organizacij ZSMS na visokošolskih zavodih. Obe konferenci se bosta v razpravi o novem zakonu o visokošolskih dejavnosti zavzemali za uveljavitev študenta kot subjekta v študijskem procesu.
Zadnja točka iso bile volitve. Volili smo 21-člansko predsedstvo KMI. Naš novi predsednik je Robi Kovšco (študent 4. letnika fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo).
Sekretar pa je Boris Šafar (študent 2. letnika ekonomske fakultete v Ljubljani).
Po končani seji smo odšli v do-.maei kraj, polni nove volje do dela in uresničevanja nalog, ki smo jih sprejeli na I. seji republiške konference KMI.
METKA DRAKSLER Cesta 1. maja 82 Hrastnik
V	soboto 14. 12. 1974 je mladina Murske Sobote in tamkajšnji garnizon JLA kot gostitelj letošnje zaključne prireditve republiškega tekmovanja za »Odličje 22. december-« prisrčno sprejela predstavnike mladine, vojske, vojaške starešine in vse ostale goste iz vse Slovenije.
V	dopoldanskem delu celodnevnega obiska v Murski Soboti je bil na sporedu razgovor vseh udeležencev s predsednikom republiške konference ZSMS Ljubo Jas-ničem. Komandant ljubljanskega armadnega področja, generalpolkovnik F. Tavčar-Rok se zaradi službene obveznosti te prireditve ni mogel udeležiti. Nadomeščal ga je 'generalmajor Milan Daljevič.
Uvodne besede je spregovoril predsednik RK ZSMS Ljubo Jas-nič in poudaril, da je to praznik naše celotne družbe, zlasti še mladih, ki so steber naše ljudske obrambe. S sprejetjem koncepta ljudske obrambe pa je to še posebej postal skupen praznik vseh mladih in JLA. Sprejeti koncept daje možnost iin pravico vsem delovnim ljudem in občanom, da se skupaj z našo ljudsko vojsko učinkovito upremo slehernemu sovražniku. V “nadaljevanju govora je dejal, da je sedaj prilika in čas, da skupaj odgovorimo na nekatera še nerešena vprašanja, ki so dosedaj ostala še odprta na področju sodelovanja med mladino in JLA.
'Nato je spregovoril generalmajor Milan Daljevič. Orisal je velik pomen vsestranskega sodelovanja ZSMS in JLA na vseh področjih delovanja. Za akcijsko uspešno in učinkovito sodelovanje pa je predvsem potrebno načrtno in programsko delo ter upoštevajoč pri tem vse notranje in zunanje faktorje, ki vplivajo na to. Poudaril je, da obstajajo možnosti za še bolj poglobljeno sodelovanje med mladino in JLA, kar naj bi prišlo do polne veljave zlasti na področju priprav mladih za vključevanje v službo v JLA. Na osnovi tega je potrebno mladini še bolj približati sodobno vojaško tehniko, kabinete JLA, knjižnice, fototeke in druge vojaške inštitucije.
V	nadaljnji razpravi se je med drugimi izkristaliziralo tudi dejstvo, da bi glede na realizirana izhodišča, ki jih je poudaril generalmajor Daljevič, zanesljivo pritegnilo več mladih iz naše republike tudi v vojaške šole in akademije, ker je ravno Slovenija precej deficitarna nasproti ostalim republikam v tem poklicu.
Iz razprav je bilo razvidno, da že več kot polovica občinskih konferenc sodeluje v tekmovanju za »Odličje 22. december«. Po zaslugi vse bolj načrtnega in sistematičnega skupnega dela s posameznimi organizacijami JLA so te občinske organizacije ZSMS prispevale že lep delež za idejnopolitično in akcijsko povezanost-mladih v armadi in zunaj nje, Te skupne akcije zajemajo danes še široko področje vzgojnega, političnega, kulturnega, zabavnega in športnega sodelovanja, zato predstavljajo tudi lep prispevek pri nego-
vanju revolucionarnih tradicij ter so edinstvena priložnost za utrjevanje bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti samoupravne socialistične Jugoslavije.
Celoten razgovor, v katerem je sodelovalo precejšnje število razpravljavcev, je potekal v prijetnem vzdušju in v čudovitem am-bientu skupščinske dvorane v Murski Soboti.
Vsi udeleženci smo si ogledali tudi področni, muzej Pomurja, kjer so restavrirani še ohranjeni izdelki in dela starejših in nekoliko mlajših pomurskih ustvarjalcev, ostanki in izkopanine iz začetka našega stoletja, ter orožje, deli vojaške opreme, nazorno pa je tudi prikazan celotna aktivnost pomurskih ljudi med NOB.
Naši vljudni in prisrčni gostitelji pa so mas nato popeljali še na ogled tovarne mlečnega prahu. V razgovoru s predstavniki podjetja smo zvedeli, da je ta tovarna ena izmed najmodernejših v Evropi. To se predvsem nanaša na novo proizvodno halo, v kateri imajo najmodernejše stroje, ki jih elektronsko programirajo. Zelo dobro pa imajo razvejano tudi mrežo za nabavo mleka, saj imajo v skoraj vseh okoliških vaseh zbiralne centre mleka. Celoten postopek predelave mleka v mlečni prah pa smo si potem z velikim zinamanjem ogledali.
Po dobrem vojaškem kosilu, postregli so nam namreč s pristnim vojaškim pasuljem, smo si ogledali še razstavo v avli kina Park v Murski Soboti. Nato pa je sledila osrednja slovesna prireditev, slavnostna akademija, na kateri so objavili tudi končni vrstni red občinskih konferenc ZSMS v tekmovanju za »Odličje 22. december«. To visoko priznanje in s tem tudi pokal zmagovalca letošnjega petega tekmovanja za to odličje sta že drugič zapored osvojila občinska konferenca ZSMS Murska Sòbota in soboška garnizija JLA pod poveljstvom podpolkovnika Jovana B jedo va. Drugo mesto je pripadlo mladini občine Ljubljana-Bežigrad in tamkajšnji vojašnici »Ljube Šercerja«, tretje pa občinski konferenci ZSMS Postojna in postojnski garniziji JLA. Poveljstvo ljubljanskega področja pa je poleg tega podelilo mladini soboške občine plaketo »Graničar«, kot priznanje za vzorno sodelovanje pri varovanju meje, za sodelovanje s čuvarji meje na kulturnem in športnem področju ter pri širjenju tradicij NOB. Vse ostale sodelujoče občinske konference ZSMS pa so skupaj s sodelujočimi kasarnami prejele priznanja za »Odličje 22. december«. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel veliki pihalni orkester JLA s pevcema Tatjano Gros in Dragoljubom Markovičem. Za zaključek te slovesne prireditve in v počastitev dneva JLA je veliki pihalni orkester JLA in salonski orkester JLA priredil akademijo, v kateri so sodelovali Marjana Deržaj, Tatjana Gros in Dragoljub Markovič. Nabito polna dvorana kina Park je z navdušenjem pozdravljala čudovito izvajanje vseh nastopajočih.
Franci Kaše OTROŠKA DOBA
Mnogokrat jaz premišljujem, kakšen bil sem jaz otrok, sedaj odrasel sem, saj služim že vojaški rok.
Trije bratje, sestra pred menoj, družina kar številna, oče moj rudar je bil, a mati gospodinja.
Življenje teklo je naprej in bilo je vse sorte, kjer hodi pet otrok, jim ne delijo torte.
Ko je prišla doba šole z mano je bilo vse narobe, vse tovarišice so imeti me hotele, zato sem moral pri vsaki dve leti
sedeti.
Ker žive sem narave, sem ljubil, druge jaz zabave, za Savo bi sem ribič as, zato je" mnogokrat.po zadnji plati padel pas.
Da sem lažje od doma jaz pobrisal, s.em k strelski se zapisal, sem streljal in tekmoval, kaj vemo koliko priznanj in diplom sem dobil že kar.
Ko dopolnil sem petnajsto leto, sem v Steklarno vrpašat šel za
delo,
bil sem prav vesel, saj so me takoj sprejeli.
Začetek hud kot vsepovsod, začela trnova se pot, po vrhu pa še plača nizka, da konec meseca v žepu ni nobenega ficka.
Pa kmalu bilo je bolje, treba je pač dobre volje, čeprav sem bil prej falot, s plačo v žepu bil sedaj sem
gospod.
Rad spominjam se kolegov iz tovarne naše, za Frančeka klicali so me, priimek moj je pa Kaše.
POZDRAV IZ JLA
Spoštovani urednik!
Pišem vam iz Maribora, kjer služim vojaški r ok. Tukaj se imam kar dobro, le dnevi teko počasneje kakor v civilstvu. Pozdravljam cel kolektiv, posebno pa TOZD 5. Prosim tudi za glasilo »STEKLAR".
vojak
PUŠNIK TONE VP 8164/3 62002 MARIBOR
Dragi Tone!
Hvala za razglednico in pozdrave. Lepo je, da si se navadil na vojaško suknjo, dnevi ti teko počasi, vendar bodo kmalu minili, ali ne? Steklarja boš redno dobival.	Lep pozdrav, urednik
Za nagradni kviz znanja iz prejšnje številke smo prejeli 50 rešitev. Pravilni odgovori se glase:
1.	b) Polič
2.	c) Matija Jama
3.	a) Vladimir Nazor
4.	c) Biologija
5.	b) 1/10 površine Finske
Za pravilne odgovore prejmejo nagrade:
1.	nagrada 30 din Mak Dora
2.	nagrada 20 din Venko Joža
3.	nagrada 10 di-n Stepišnik Anica, upok.
Mešani pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj na jubilejni V. prireditvi Zasavske pevske revije v Trbovljah
Spravljanje pridelka
W
Športno srečanje
V POČASTITEV »DNEVA JLA«
V petek, 12. 12. 1974 je bilo v Hrastniku športno srečanje v počastitev »Dneva JLA« med garnizijo JLA iz Celja, ZRVS Hrastnik, športnim društvom »Invalid« Hrastnik, ZSMS Hrastnik in skupno ekipo ZZB in VVI Hrastnik. Srečanje je organiziralo športno društvo »Invalid« Hrastnik.
Šestčlanske .ekipe so tekmovale v kegljanju, po tri člane pa so štele' ekipe pri tekmovanju v streljanju in šahu. Kegljaške ekipe so se borile med seboj na kegljišču KK Hrastnik, strelske v strelišču SD Hrastnik in šahovske y. posebni sobi menze rudnika' Hrastnik. Ocenjevale so se ekipe kot celote (za dosego prvega mesta v posamezni disciplini je eki-, ekipa dobila 5 točk, za drugo 4, za tretje 3 itd.) in posamezniki. ;
Najboljše iso bile ekipe ŠD »Invalid«, ki so dosegle dve prvti mesti In eno tretje, in tako zbrale 13 točk, drugo najboljše mesto pa so pred tretje uvrščeno ekipo JLA dosegle ekipe. ZSMS Hrastnik, ki so z enim prvim, enim drugim in enim tretjim mestom zbrale skupno 12 točk. Kegljaško ekipo, so za ZSMS Hrastnik sestavljali: Koritnik, Kapušar, Bajda, Prah, Keber, štiher; strelsko: Kaše, Del-pin in Kladnik in šahovsko: Godec, Kirn in Roglič.
Ekipe ZSMS Hrastnik in posamezniki pa so dosegli naslednje rezultate :
Kegljanje
—	drugo mesto s 504 podrtimi keglji;
—	najboljši posameznik med mladinci pa je bil za Bojanom Kolškom (ŠD »Invalid«) Bojan Koritnik iz Steklarne.
Šah:
—	prvo mesto z 9 točkami in pol;
—	najboljša posameznika pa sta bila za Božidarjem Milenkovičem (JLA) Kirn Alojz in Godec Tugo za mladince.
Streljanje:
—	tretje mesto 363 krogi;
—	najboljši posameznik za Vidmarjem in Groharjem je bil pri mladincih Delpin Ivo.
— ti —
iniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiir.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiir,
I NAGRADNI KVIZ ZNANJA I
=	1.	Voda ima tri agregatna stanja. Svojo pro-
= stornino povečuje pri ohlajenju. Kako to ime-E nujemo?
1	a)	SUBLIMACIJA
I -- b)	ANOMALIJA
I	c)	REDUKCIJA
i	2.	Plin, ki nastaja pri gnitju.močvirskih rast-
E lin, služi destilaciji lesa. Plin je eksploziven i (CH4). Kako se imenuje?
I	a)	BUTAN
I	,	b)	PROPAN
I	-	c)	METAN
3. Nemška buržoazija podpre Hitlerja že v E začetku leta 1919. Leta 1925 Hitler napiše svojo E znamenito knjigo, v kateri poudarja, da je nem-S ška arijska rasa najčistejša rasa vseh živih. E Katera knjiga je bila to?
a)	MOJ BOJ
b)	NEMŠKA DRŽAVA
c)	BOJ ZA OSVOBODITEV
4.	Slovenski realist, ki velja za utemeljitelja slovenskega poetičnega realizma, se je rodil v gradu Brdu blizu Lukovice pri Domžalah. Umrl je še mlad, star komaj 45 let. Kateri pisatelj je to?
a)	IVAN TAVČAR
b)	JANKO KERSNIK
c)	ANTON AŠKERC
5.	Zemeljski srednji vek, ki je trajal okrog 160 milijonov let, pogosto imenujemo tudi dobo plazilcev. V tem času so se plazilci močno razvili na kopnem, v morju in tudi v višinah. Katera od teh dob je bila v mezzozoiku?
a)	PERM
b)	TRIAS
c)	SILUR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii