List 16.
Križnica — siten plevel.
Jako siten plevel, ki dostikrat pridelke na njivi zmanjšuje, je križnica (Hederich). Nahaja se je manj v ozimini kakor v jarini, katera je potem bolj podobna ogrščici, kakor žitu. Kdor je uže videl tako njivo polno križnice, vedel bo ceniti veliko škodo, katero napravlja žitu.
Skušnja uči, da se križnica kaj rada ugnjezdi na njivah s plitvo prstjo, v kateri še voda zastaja. Ce se k temu še napačna menjava pridelkov, neprimerno oranje in obdelovanje pridruži, ter nastane mrzlo in deževno pomladansko vreme, kmalu bodo njive polne križnice.
Prikaže se pa ta plevel navadno le v ječmenu in ovsu, ker se iz repe itd. s plevenjem, okopavanjem odpravi. Kjer se pa pri napačni menjavi pridelkov na ječmen oves in ta še po dve leti zaporedoma vseje, se gotovo križnica vgnjezdi in prične gospodariti po njivah.
Če se potem še premalo gnoji in oves vsled tega počasi raste in zori, prevladovala bo kmalu križnica, ki ne potrebuje posebno pognojene prsti. Potrebno je toraj, za žitom kak drug pridelek vvrstiti, da njivo križnice malo očistimo. Sadimo toraj z žitom okopavne in kr-menske rastline. Ker okopavne rastline pozneje sejemo in sadimo, večkrat oplevemo, obkopljemo in obsipamo, se zatre škodljiva križnica. Krmenske rastline pa tako gosto rastejo, da križnica vsled pomanjkljive svitlobe in zraka pogine in njiva se tako očisti.
Pozno podoranje strnine ali če se to še popolnoma opušča, pospešuje razširjanje križnice.
Ker seme tega plevela ne kali v globini, ampak kmalu pod zgornjo skorjo, odpravi kmetovalec tudi lahko ta plevel. Če se po setvi strnina globoko podorje, pride seme tako globoko, da ne more kaliti; obdrži pa kalno
122
moč več let v sebi. Ce se drugo leto zopet globoko orje, pride seme zopet na površino in prične rasti z vsejanim čistim žitom. Ako hočemo torej njivo križnice očistiti, podorjimo strnišče po setvi zelć plitvo, da križ-nično seme kaliti začne. Ko so rastlinice malo izrastle, njivo dobro z brano prevlecimo in še enkrat preorjimo, pa globoko , da tudi nizko v zemlji ležeča semena na površino pridejo in kalijo. Zopet požene križnica, ka-; tera se pa v jeseni ali spomladi podorje, predno dozori. Ne ta način je mogoče njivo očistiti. :i\; Da je pa pomoč trajno vapesna, sejmo le plevela •tSrsto žito. Ali ni neumno zapravljivo, plevel sejati in potem toliko truda in stroškov imeti? Žito se pa kmalu očisti. Napravili so se tudi stroji za pietev križnice, kateri so pa predragi za vsakega kmetovalca. Vsak gospodar križnico lahko brez plevelnega stroja odpravi. Najvspeanejša je — se ve da — pietev z roko, kar je pa predrago in prezamudno.
Mnogi kmetovalci imajo navado od čiščenja žita ostalo plevelno seme živini dajati. Veliko semena pa živina ne prebavi. Seme pride v gnoj in potem zopet v njivo , kjer kaliti prične. Predno se torej plevel živini daje, naj se popari in tako kalilna moč zamori.
Dokler je križnica še mlada, je dobra za krmljenje, dorastla pa oieseni in grenka postane, živina je ne mara.
Na Ogerskem, kjer križnica mogočno gospodari, so hoteli iz semena olje pridelovati. Daje pa seme le malo olja in trud se ne splača.