St. 36. Trst, pondeljek dne 5. februarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN PnC9m07na Čt A l/in »Jatro“ izhaja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-rUO>a!ifB£lla Dl. H- V111• nikih zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Francesco d'Assisi, št. 20; kamor naj se naslovijo vse denarne pošiijatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič‘ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro11 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : l mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. POLITIČEN DNEVNIK Kaj se’ godi na Hrvatskem ? Na Hrvatskem nikakor ne morejo zavladati normalne razmere, iz ene krize se prehaja v drugo, narod trpi, vršijo se nasilja kot nikjer drugje v Evropi, policija seka v Zagrebu z golimi sabljami po dijakih in jim razbija glave samo zato, ker ti niso hoteli pozvati novega bana na svoj ples, zapirajo se vplivni narodni voditelji, konfiscirajo listi — *s kratka, popolna anar-hija.od zgoraj, cinično norčevanje iz zakonov od strani onih, ki bi zakon morali čuvati. To niso fraze, žalibog še hujše je in s par stavki se ne more podati prave slike razmer, ki vladajo na Hrvatskem ne že nekaj dni, temveč že cele decenije, s to majhno razliko, d;t se od časa do časa duhovi na Hrvatskem malo pomirijo, ker vlada zakon samo izigrava in ga ne tepta očitno z nogami, kot je to delal Khuen, Kauch, 1 o-mašič in sedaj Čuvaj. Nekaj časa pod t. zv. narodno vlado, sestavljeno iz srbsko-hrvatske koalicije — je imela Hrvatska mir, ali narodna vlada je morala pasti predno si je moglo prebivalstvo Hrvatske vsaj malo oddahniti in moralo je stopiti v nove boje, najprej z Rauchovim fiankov-stvom, potem s Tomažičevim režimom, ki po imenu ni hotel biti madžaronski, ali je bil madžaronski po svoji vsebini, sedaj se mora pa boriti s Čuvajevim režimom, ki ie od Tomašičevega veliko hujši m nad-kriliuje — kakor se to vidi že seda-, ko je Čuvaj komaj nastopil vlado — celo Khuen-ov režim po brezobzirnosti, krvoločnosti in norčevanju iz zakonov od strani novega bana. u Ta nemožnost, da se razmere na Hrvatskem že enkrat definitivno in stalno uredijo, da nastane v deželi mir in red, da zavlada prava ustavnost, mora siliti v razmišljanje o vzrokih vsega tega m »Slovenec« je — na glas o dogodkih v Zagrebu pred nekaj dnevi — poskušal iskati te vzroke, in se vstavil na samem opisovanju dogodkov, ali vzrokov vender ni našel, ker jih ni iskal na pravem mestu. »Slovenec« zvrača vso krivdo na O-grsko oziroma Madžare, deloma^ pa tudi na hrvatske stranke, ki da se pečajo preveč s politiko in se premalo brigajo za gospodarska in socijalna vprašanja. »Slovenčev« očitek na naslov hrvat-skih strank je morda deloma opravičen, ali ne v celem svojem obsegu, ker da se hrvatske in srbske stranke na Hrvatskem pečajo z t. zv. »visoko politiko« malo več, kot n. pr. stranke v Avstriji, temu je treba iskati vzroka — in potem se najde tudi opravičenje za to — v dejstvu, da jih k temu silijo zunanji vplivi, ki ne dopuščajo, da bi se Hrvatska mirno razvijala ; ako se hočejo odvzeti Hrvatski življenski pogoji, potem je čisto umevno, da se bo oua^ borila najprej za te življenske pogoje in še-le potem ko si zasigura te pogoje, si bo poskušala urediti življenje samo. Kar se tiče Ogrov, je pa stvar malo drugačna, kot si jo zamišlja »Slovenec«, ker oni so samo neposredno tlačitelji Hrvatske, kar oni ne bi mogli biti, ako jim tega ne bi dovolili faktorji, - ki so še višji od njih. Glavni vir vsega zla ne samo na LISTEK. Nostradamus. v. Sedmo poglavje. Roysl tfe Beauravers. .Ali ne spiš, Karel?" je vprašala Katarina suhoparno. „Ne. madame," je odgovoril otrok. „Iz-kušam samo.“ Menihov pogled se je nehote vrnil od te presrečne postelje k postelji Francevi in Karlovi... k ležišču njiju dveh, kiju je zakon prvorojenstva postavljal med Henrika in kraljevski prestol... med njega in vladarsko žezlo... razen če bi ju Bog predčasno poklical k sebi! In Loyola je sam pri sebi brez drhtljaja, s strašno mirnostjo kirurga, proučujočega nenavadem sjučaj, izrekel besede : „ Obsojena !* Njegovo plameneče oko je bilo nemara odkrilo v kraljičini du*i misli ali kali misli, ki se jih sama še ni zavedala!... „Blagoslovite ga!‘ je povzela Katarina z rahlim glasom. Hrvatskem, temveč v avstro-ogrskem delu slovanskega juga sploh je — na Dunaju, odkoder hujskajo Ogre proti Hrvatom, te pa zopet proti Ogrom, da bi oslabeli ene in druge, da bi bili eni in drugi slabi — nasproti Dunaju. To je jasno in kdor se jezi radi nasilj, ki se vršijo na Hrvatskem, samo na Madžare, pozablja pa pri tem na Dunaj in morda celo pričakuje pomoči z Dunaja, ta je v zmoti, ker najbolj veseli vse to one, na katere se tako radi in s takim zaupanjem obračajo naši naivneži, ki ne pogledajo stvari do dna, ne gledajo na vsebino, temveč samo na zunanjo obliko. Vsa odurna frivolnost stare dunajske neodkritosrčne, zahrbtne jezuitske politike se vidi najbolje ravno na Hrvatskem, kjer navzlic ustavi in jasno pisanim zakonom vladajo slabše razmere kot v nemški južni Afriki. To, kar se vrši sedaj na Hrvatskem po intencijah Dunaja, bi moralo končno odpreti oči tudi največjemu našemu naivnežu, ali naša bojazen, da se to vseeno ne zgodi, da naši naivneži še vedno ne spregledajo, je — žalibog — več kot osnovana, tem naivnežem ne pade tako lahko mrena z oči, ker se jih premočno drži. C. kr, uslužbenci v Trstu. Eden najvažnejših, za naš živelj v Trstu odločujočih slojev so ravno c. kr. uslužbenci vseh vrst in vseh kategorij. — Njih stalno naseljenje, večalimanj razvita narodna zavednost, nadalje njih položaj, ki jih sili z vsemi sredstvi na vse načine navezati se pred vsem pa zlasti na svoje so-plemenjake, vse to so momenti, vsled katerih je naša dolžnost pogovoriti se tudi o njih položaju, ker so najsolidnejša podlaga za nadaljnji razvoj naše narodne stvari ob Adriji sploh. Bodisi kot redar, finančni stražnik, poštni uslužbenec, železničar, orožnik, sodni sluga itd., ali pa kot nižji, takozvani pod-uradnik, v vsakem slučaju stlji naš človek iz vseh teh stanov na najvažnejšem bojnem prostoru, to je doma v svoji družini odločno na narodnem stališču, kajti oni časi, ko deca teh naših ljudi ni poznala svojega jezika so preminuli, izvzemši redke, v družini se da največ storiti za narodno stvar, ker ako se v družini spakuje s tujim jezi kom ne zna dete ne tega tujega jezika, niti svojega pravega materinega, ki je v vseh ozirih vsakemu otroku naj milejši. Iz polpretekle dobe imamo smešni tržaški laški dialekt, ki je v pravo sramoto vsemu Ita-lijanstvu, ker je plod nezdravih nacijonal-nih razmer. Besede so sicer nekaki laški paberki, slog jezika, oziroma tega dialekta je pa docela slovanski. In na tem smešnem včasih naravnost odurnem dialektu sloni vse, tako slavno spevano Italijanstvo Trsta. Spomini so to iz onih za našo narodno stvar prežalostnih časov, ko je v naj večji meri ravno c. kr. uslužbenstvo svojo, našemu rodu pripadajočo deco odtujevalo slovenski stvari, učeč jo govoriti samo v onem smešnem dialektu. Bilo je mnogo merodajnih vzrokov. Pokleknila je, mrmraje goreče molitve. Loyola pa je položil roke na čisto čelo otrokovo, pomolil in napravil znamenje blagoslova! Nato je Katarina vstala, zaprla zastore in se vrnila v spremstvu menihovem v svojo sobo. «Ali ste razumeli ?» je vzkliknila in prijela Loyolo za roko. »Vedeti hočem, ali bo Henrik kdaj vladal. Spoznati hočem srečo ali nesrečo, ki je usojena mojemu sinu. In ker mi ne morete odgovoriti vi, odposlanec božji, naj mi odgovori odposla nec Satanov! ‘ II. Hotel v ulici Froidmantel. Tam nekje pri sredi ulice Froindman-tel se je dvigal eden tistih starih velika-ških hotelov, opremljenih z obrambnimi stolpiči in obdanih že vrhu tega z jarki, sledovi fevdalnih dob, ko so imela bivališča raznih vojvod ravnotako svoje posadke, kakor Louvre ali kak drug kraljevski grad Neki tujec je bil kupil pred mesec dni ta hotel za račun svojega gospodarja. Bil je majhen, suhljat star možiček, ves gubast in pregamenast ki je že takoj ob svojem prihodu navdal vse botre in branjevke v soseščini s čudnimi sumnjami. Bodisi ka- korkoli, hotel so preplavile cele trume delavcev. Preobrnili so vse, od vrha do tal. Hotel je bil v kratkem času velikolepo opremljen. Nato je stari nekega večera odpotoval, rekoč, da gre Fontainebleau, svojemu gospodarju nasproti. Pred dvižnim mostom tega poslopja sta obstala kraljica in njen tovariš ; spremstvo sta pustila dvajset korakov za seboj. V tem trenotku je šei mimo s počasnimi koraki nočni čuvaj s svetiljko v roki, kličoč v tihoto svoj melanhelični klic : Enajst je ura! Ljudje pariški, spite v miru !...“ ,Enajstw, je zamrmrala Katarina. „Na mestu sva natanko ob določeni uri.» ,.Še si je čas premisliti, madame*, je dejal Loyola. , je dejal Loyola, «hočem vas torej spremiti, a samo, da dokažem Predvaem še ni bilo nikakega večjega, im-ponujočega narodnega gibanja, ki edino daje starišem poguma, ter dviga up, da bo ta narod in ž njim tudi njegov jezik prižel še kedaj do kake večje veljave, kar pri stariših vedno odločuje. Največ pa je pripomogla okolica Trsta, ki je skozinskoz slovanska, tako da človek niti eno uro ne more hoditi, da ne bi stopil na čisto slovenska tla. Ker je pa naš jezik izrazitejši a težji v izgovorjavi kot pa sladki „si% je čisto naravno, da so stariši, uvidevajoč to okolnost, pripeli učiti svojo deco v tem, svojem čeprav težjem jeziku, ker italijanščine in nemščine se naša deca mimogrede priuči. S tem smo hoteli konstatirati, da so prvi domačini rojeni v Trstu in govoreči našo materinščino, otroci vseh vrst stalnega c. kr. uslužbenstva; s tem pa je dan začetek, a kadar se začne, potem gre navadno naprej. Tako so bili torej uslužbenci eden najbolj važnih stebrov v dobi probuje našega naroda v Trstu, ki pravzaprav še vedno traja. Oni so torej napram narodu storili svojo dolžnost, če že ne v polni meri, ker je še vedno premnogo izdajic tudi med njimi; vendar kolikortoliko. Kaj pa narod, tržaško Slovenstvo, ali je to storilo svojo dolžnost napram uslužbencem, ki kot en sam mož glasujejo za naše kandidate, da še celo svoje tovariše ponavadi k temu pregovore, ki v vsakem javnem gibanju kažejo odločno svoje narodno stališče. Ali se je vedno in v vsakem slučaju gledalo, strniti vse to usluž-beništvo v nepolitična, vendar narodna, bodisi obrambena, gospodarska ali pa izobraževalna društva ali korporacije. Tu moramo z žalostjo konštatirati dejstvo, da se ni storilo v tem oziru čisto, da popolnoma nič. Gospodom kolovodjem trž. slov. politike so c. kr. uslužbenci nekak „quantite negli-gable", in se jih še vedno pusti, proti njihovi lastni volji v fetrajnarskih društvih, kjer poslušajo oblastne nemške „pefele“ nadutih nemčurskih prenapetežev, ali pa se jim milostno dovoli, da si vstanove kako društvece, ki pa životari in prav kmalu neslavno premine, ker ni iz naroda poklicano v življenje, niti ni v nikakem stiku z ostalim narodom, dočim je ponavadi od laške in nemške strani bojkotirano. Edino železnižarji so se, toda tudi oni po težkem notranjem boju emancipirali in strnili v močno, narodno organizacijo. Njihovemu zgledu bi morali slediti drugi stanovi, ker ako bodo samostojno nastopili vsi slovanski c. kr. in drugi uslužbenci, šele potem je upanje, da dobimo ta vele-važen sloj popolnoma v svoj krog. Potem je tudi mogoča silna gospodarska organizacija, pa ne po vzoru >N.D.O«, a tudi socijalna emancipacija kooperiranega slovanskega uslužbenškega elementa, kar bi seveda n'ti uradništvu naše krvi prav nič ne škodovalo. Ako pa bi se stavile takemu gibanju kake zapreke, bodisi s strani vlade ali pa drugih faktorjev, vsaj potem naj bi pokazali naši »sokolovi* svojo moč in upliv, saj bi se postavili v bran za pravično in sveto stvar, ki gotovo pomenja toliko, kot pa kaka zamerica navzgor. Sicer pa je uslužbenstvo v Trstu volilna masa, ki lahko precej odloča kdo bo poslanec, ter mu tudi, (ako raprezentativno nastopi uplivno izrazi svoje želje. Ali bomo kedaj to dočakali? Iz slovenskih krajev. Iz Istre. Veliko se piše in kritizuje v zadnjem času o delovanju oziroma nedelovanju naših prvakov in vodstva stranke t. z. političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Ker pa pametna beseda o pravem času nikoli ne čkoduje, bi bilo pač dobro če se na tem mestu izreče par besed. — Drži naj se pa vsak pri čitanju teh vrstic časnikarskega pregovora, ki pravi: Ne vprašuj, kdo piše, ampak kaj piše. Vsem je gotovo znana politika, ki se vodi v Hrvatski, in vsem, ki se za politiko sploh zanimajo, bode tudi znano, da je taktika gotovih hrvaških vodstev strank naravnost po-gubonosna ne samo za Hrvatsko kakor tako, ampak za južne Slovane sploh. Vboga Hrvatska ne pride niti dobro iz enega tiranskega režima vun, in je že v drugem. In če se prašamo, kedo je temu kriv ? moramo si takoj odgovor dati. da razmere, ki so tam take, kakoršnih so se že celo Kinezi počeli otresati, t. j. štreberstvo in ceplenje naroda v sto strank. Kam pa to privede narod, močen narod, ki bi združen v eno stranko lahko ne samo bil zvezda celega slovanskega juga, v katero bi zrli vsi Slovani z naj večjim veseljem in ponosom, naj nam bode v izgled ravno Hrvatska, v kateri se narod nikakor ne more otresti jarma, katerega smo se mi v ti polovici rešili že skoraj pred sto leti. To vse naj si vsak, ki se bavi s politiko, vtisne v spomin in naj potem počne premišljati o naših razmerah tu v Istri, namreč o političnem vrvenju v stranki, zadnje mesece. Nekaj se meša in kuha, ali ta jed, kakor se vidi in sliši, ne bo kuhana s čisto vodo. Piše se tudi mnogo o zakulisnem delovanju faktorjev, ki so poklicani, da vodijo celokupni slovanski narod v Istri. V koliko se more to delo imenovati zakulisno, se ne more kontrolirati za sedaj. Prišel bode pa čas, ko se bo stranka ozir. istrski slovanski narod morda začudil politični rafiniranosti naših faktorjev, kateri hočejo na tajen način izvesti kaj velikanskega v našo korist in brez našega znanja, ali bo pa ostal narod razočaran nad netaktnostjo teh laktorjev. Da se pa ne prenaglimo, Ker naglost zopet ni nikoli v takih slučajih dobra, potrpimo še nekoliko časa in neha naj se z delom, s katerim se je v raznih krajih Istre započelo vsaj začasno ; predvsem naj se pa opusti sklicavanje raznih sestankov po nepoklicahib osebah (vsaj za sedaj še nepoklicanih), na katerih se mogoče brezpotrebno udriha po faktoijih, ki do sedaj še niso ničesar posebnega zakrivili. Res je, da kri ni voda in da korak S. M. in L. katerega so storili brez znanja svojih volilcev, katerim stvari še do daues niso razjasnili, ni posebno delikatne narave in ne diši čisto nič po politični etiketi; ali zaradi njih ne obsojajmo še drugih, ki pri stvari niso nič zakrivili, a še manje pa njemu, ki mu izkazujete toliko čast, njegofo sleparstvo.» Istočasno je položil general jezuitskega reda roko na trkalo iz cizeliranega brona v obliki sfinge, ki je bilo natančna pomanjšava velike sfinge pri piramidah. Toda vrata so se odprla, še preden je padlo trkalo nazaj. Zgodilo se je tako nenadoma, daje Loyola kljub svoji silni duši nehote vztrepetal. Vstopila sta in se znašla v velikem vestibulu, razsvetljenem s tremi ogromnimi kandelabri, nosečimi vsak po tri voščene sveče, ki so bile razvrščene tako, da so tvorile enakostranski trikotnik. Ta razvrstitev sveč se je ponavljala v razvrstitvi kan-delabrov samih. V ozadju vestibula so se začenjale stopnjice iz rdečega marmorja, z ograjo iz kovanega železa, ki je predstavljali al fantastično sarabando krožečih ptičev. Na prvi stopnjici je stal majhen starček v črni obleki. Pozdravil je zmerno in izpregovoril: «Moj gospodar vas pričakuje*. Nato sc je obrnil po stopnjicali navzgor. V prvem nadstropju je odprl neka vrata in stopil vstran, da sta mogla gosta mimo. Dvorana, kamor sta stopila zdaj, je bila čudna v svoji tajinstveni in veličastni enostavnosti. vstvarjajmo frakcije in straske a la v Hr-vatski kjer ima vsak pozvan in nepozvan politik za seboj nekoliko ljudi, kateri se zovejo stranka tega ali onega politika. Tako ne bodemo prišli nikamor, ampak dali bomo sami orožje v roke našemu sovražniku, da nas ž njim pokolje kakor zvezane ovne. Bodimo in ostanimo združeni in kakor taki zahtevajmo od dosedanjih faktorjev razjašnjenja in obrazloženje situacije. Če nam ne bo to obrazloženje vgajalo in če se ne bode strinjalo z načeli res narodne stranke, potem bode šele pravi čas za delo a še vedno ne za tako, da bi vsaka oseba za sebe pozivala prijatelje na privatne pogovore. Take stvari rešujejo se javno. Ne počnimo se na gori omenjeni način deliti v poedine stranke, ker to bi bila naša gotova propast. DNEVNE VESTI. Protestni shod proti madžarskim nasil-stvom na Hrvaškem. Kadar vre na Hrvaškem, kadar trpi narod onkraj Kolpe, tedaj zavre navadno vedno tudi v nas. Slovence, Hrvate in Srbe spajajo danes pač tako tesne vezi, da nas ne more ločiti nobena sila. Ni čuda, da smo radi tega Slovenci v p vi vrsti poklicani, da pozdignemo svoj glas proti kru. temu postopanju madžarskih mongolskih kulturonoscev nad ubogim našem bratskem srbsko-hrvaškem narodu Največji škandali, katere je zagrešil nad hrvaškim narodom madžarski depotizem, so vzbudili po vsej kulturni Evropi velikansko senzacijo in vihar ogorčenja Bolečine, katere prenaša hr-vaško-srbski narod že cela desetletja čutimo neposredno tudi mi. Slovenci zasledujemo razvoj naših bratov Hrvatov in Srbov in pozdravljamo vsak njih najmanjši napredek z velikim veseljem. Vzdignili smo že dostikrat svoj glas v prilog zatiranim bratom v Hrvatski in Slavoniji in zato tudi sedaj nikakor ne moremo mirno preskočiti zadnjih dogodkov v Zagrebu. Politično društvo „Edinost“ je z ozirom na zadnje dogodke na Hrvaškem sklicalo za včeraj dopoldne v veliki dvorani .Narodnega doma“ v Trstu protestni shod, ki je izpadel najsijajnejše. Dvorana je bila natlačeno polna. Shod je otvoril dr. Wilfan, ki je takoj podal besedo dičnemu govorniku državnemu poslancu g. •dr. Rybaru. Govornik je začetkom svojega govora povdarjal, da smo Slovenci sicer navajeni na razna presenetljiva poročila iz Hrvatske, toda zadnja poročila so taka, kakršnih še nismo slišali iz Hrvaške. Časi, v katerih se nahajamo Jugoslovani so skrajno resni in nas silijo, da se združimo v skupen odpor proti onim, ki teptajo zakone. Položaj Jugoslovanov je skrajno mize-ren Vsa ta mizerija se ekscelentno razvidi iz deželnih zborov jugoslovanskih, od katerih niti eden ne funkcijonira tako kakor bi moral. Narodni boj se zanemarja, vsa naša politika se suče v strankarstvu. Kriva vse te mizerije je edino vlada, ki je našla vedno vsa mogoča sredstva, da napravi med Jugoslovani samimi razdor. Najbolj žalostne razmere vladajo pa na Hrvaškem. Avstrija pač še ni doživela, kakor se razvidi, dovolj velikih blamaž z znanim zagrebškim veleizdaj-niškim in Friedjungovim procesom |na Dunaju, ona hoče novih senzacij, novih blamaž, novih porazov. Čemu bi se neki sramovala fijaska pred celo Evropo Na mestu nekdaj zgodovinsko slavnih hrvaških banov sede sedaj kot hrvaški bani že desetletja čisto navadni politični eksponentje madžarskega despotizma in strahovlade, bani, ki hočejo s silo vreči Madžarom Hrvate v njih žrelo. Sedanji ban Guvaj je takoj začetkom svojega nastopa na eklatanten način prekršil zakon in ustavo, ker je razpustil sabor še preje, predno se je sešel in so Bila je popolnoma okrogla, in tudi njen strop se je krožil v obliki kupole, vrhu katere je gorela luč, ki je širila rahlo, hladno svetlobo. Dvanajsetero vrat je vodilo v to sobo. Bila so iz polirane slonovine in tako podobna druga drugim, da gosta po treh korakih že nista več vedela, skozi katera sta vstopila. Okrasek nad slehernimi teh vrat je predstavljal v zlatem reliefu po eno izmed znamenj živalskega kroga : ovna, bika, dvojčke, raka, leva, devico, tehtnico, škorpiona, strelca, kozoroga, vodolija in ribe. Na frizu, ki je tekel kroginkrog okroglega zidu, se je videla sedmorica planetov: Saturen, Jupiter, Mart, Solnce, Venera, Merkur in Luna. Jaspatasti stebri so ločili vrata druga od drugih. Na slehernem teh stebrov je bilo v višini moške glave vklesano ime enega izmed mesecev astrološkega koledarja: Thoth, Paophi, Athir. Choeac, Tybi Mechir, Phamenoth, Pharmuthi, Pa-chon, Pa_yni, Epiphi, Mesori. Ob znožju teh stebrov so čepele mra-mornate figure kineških oblik, zvite v pozah tajinstvene ekstanze, z velikimi, široko odprtimi očmi, ki so srepele čudno, kakor v sanjavi zamišljenosti. Predstavljalo pa je teh dvanajstero figur dvanajstorico neizrekljivih genijev, pridruženih po usododajnih bile končane volitve. Mož je mislil, da se mu bo posrečilo razdvojiti Hrvate in Srbe in pridobiti pravaše zase, a se je silno zmotil in ž njim tudi njegovi gospodi v Pešti. Hrvaški narod je danes združen v en tabor in se hoče z združenimi močmi otresti madžarskih despotov. Sveta ni loga vseh Slovanov v Avstriji pa je, da pomagajo bratom Hrvatom in Srbom v tem težkem boju. Na shodu je bila z viharnim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija : „Slovenci in Hrvati zbrani na javnem shodu dne 4. feb. v Narodnem domu v Trstu izražajo svoje ogorčenje nad neprestanim kršenjem ustave in političnih pravic, ki jih zagreša ogrska vlada v svrho, da podjarmi in po-madžari kraljevino Hrvaško in Slavonijo. Izrekajo Hrvatom in Srbom v teh dveh kraljevinah bratsko sočutje v njih težkem boju za avtonomijo. Poživljajo jugoslovanske stranke po celi avstrijski monarhiji, naj se z ozirom na nevarnost, ki povsod preti jugoslovanskim narodom, združijo v skupno in energično obrambo njegovih narodnih in političnih pravic in ustavijo vsaj v tem veleresnem momentu vse strankarske prepire. Poživljajo naposled vse avstrijske državne poslance, zlasti, pa slovanske, naj na dan volitev za hrvaški sabor prihitijo na hrvaško slavonska volišča, da se na licu mesta informirajo o načinu, kako izvajajo volitve madžarske eksponentje na Hrvaškem in da morejo o tem poročati najširši javnosti. Na shoda so padale neprestano vsemogoče psovke in vsemogoči medklici kot znak ogoičenia nad postopanjem bana Cu vaja. Upamo, da ta shod ne bo edini na Slovenskem, ampak da bo zgledu tržaških Slovencev sledili tudi drugi. Ljubljanski občinski svet ima jutri ob šesti uri zvečer redno sejo. Družbi sv. Cirila ie Metoda je poslala gdč. Jelica Grisold 8 K, katere je nabrala v veseli družbi v restavraciji Grisold. — Gdč Lojzika Posebova je nabrala ob štiridesetletnici g. Stegnarja v „Narodnem domuu v Mariboru 38 K. Ob godovanju Pavlici in Pavleta so rabrali njuni častilci v gostilni pri Marčanu za družbo sv G. M. 6 K 60 v. Splošno slovensko ženske društvo v Ljubljani je vplačalo za „kamenu 207 K g4 v, iz nabiralnika pa pridelek 9 K 50 v. G. Ant. Gnus, nadučitelj na Dolu, je poslal 10 K s poročilom : ,,Nabrala jih je Stana Gnus na fantovskem večeril, ko je naš Franci slovo jemal od dolske-lirastniškik samcev.” Hvala iskrena! Župnik za oni svet izvoljen v občinski svet. Kakor se nam iz šmihelske fare poroča, se je ondotni župnik, ki je že dalje časa bolan, pred novimi občinskimi volitvami izrecno izjavil: Pustite me pri miru z volitvami, jaz sam bolan, z volitvami nočem imeti ničisar opraviti. — To je v resnem slučaju bolezni resna, poštena beseda že v starosti onemoglega župnika. Vsakdo bi mislil, da bodo klerikalci to resno željo svojega bolnega župnika tudi uvaževali. Pa kaj še! Najpreje so ga‘ baje prosili da jim je dal pooblastila, kar je proti zakonu,, ker mora vsak volivec osebno priti na volišče in je tako pooblastilo neveljavno. Ne dosti temu, so ga — ne moremo drugače reči — ti brati še šiloma izvoliti v občinski o d b o v. To je višek klerikalne nesramnosti! Mož, ki že vsled starosti komaj leze, zdaj še resno bolan, pa naj zastopa kot odbornik občinski svet. Naj državno pravdništvo malo pregleda odkod je dobil ta župnik potrebne oziroma tu nepotrebne glasove in odkod jih je dobilo še več drugih takih, ki jih ni nihče volil. Volivni slepar v talarju voli za — mrt ve. Iz Dolenjskega se nam poroča: Ni ga na celem Dolenjskem klerikalca, ne v civilni obleki ne v telarju, ki bi si drznil pri vsakih silah sleharnemu izmed dvanajstih znamenj živalskega kroga. Vsa oprema je sestojala iz dvanajstih rdečih mramornih foteljev, razvrščenih simetrično po legi dvanajstorice vrat. Bili so postavljeni okrog okrogle mize, ki jo je nosilo četvero mramornih sfing. Miza je bila zlata, plošča iz suhega zlata, in na njej vpodobljeno v reliefu znamenje najvišje vede, žareči simbol visoke magije,, rožni križ, sredi katerega se je svetila v de-mantnih črkah posvečena beseda : INRI Bogata preprostost te dvorane, nje oblika, njeni jaspasti stebri, slonokoščena vrata, dvanajstorica mramornih genijev, miza, bleščeča se kakor solnce, raztresena luč, ki je padala s kupole, nezaslišano bogastvo v tej popolni odsotnosti vsakaterega ornamenta in mogočni molk, ki je vladal v tem prostoru — da, vse to je bila bajna vpri-zoritev tajinstvenosti, ponosna in silna dekoracija, ki je vlivala v razdraženo dušo preplašeno spoštovanje, religiozno grozo in občudujoč trepet. volitvah tako očitno in nesramno slepariti, kakor to uganja Zakrajšek, znani župnik iz Vavtevasi. Naj ima še toliko opravila, on mora biti pri vsakih volitvah navzoč, tudi, tudi če mu prav nič mar ne gredo. Mašo oznani na 6. uro, a on na hitro odpravi mašo že ob 5. po letu tudi že ob 4. kar na tihoma, ko potem ljudje pridejo k oznanjeni maši ob 6. je župnik Zakrajšek že bogve kje na katerem volišču. Za vsako volitev si pripravi cele kupe pooblastil In glasovnic. Kar jih ne more prislepariti od živili, jih pri-slepari od — mrtvih. Njemu ni prav nič, če izdela pooblastila na ime koga, ki že 30 let počiva v hladni zemlji. Tako je za obč. volitve na Toplicah skoval več takik poobla stil.^Na enega od teli so prišli slučajno na sled. bilo je napisano na ime nekega Mikca, od katerem je znano, da je že pred 25 leti umrl Dobil je podrepnika brez vsake vesti, ki je šel stem pooblastilom na volišče. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je ta volivni slepar stal ob vratih volišča ter prežal na kmete. Kolikor se je dalo dognati, je 70 voli'cem, ki so imeli na glasovnicah kandidata Gangla glasovnice iztrgal iz rok ter jim na mesto imena Gangl, napisal ime Jarc, ime Gangl pa nevidno prečrtal. Pri zalnjih občinskih vditvah v Kandiji je bil vse 4 dni navzoč, dasi ni imel prav nič tam za opraviti. Prinesel je seboj cel kup tu ih pooblastil, med njimi nekaj tudi takih za — mrtve. Pričel je svojo kupčijo v veži pred, ko so ga orožniki od tam pregnali, je pa šel kar vsobo na volišče. V pričo volivne komisije je kmetom ponujal pooblastila ; če je kdo rekel, da je že volil, da ne sme večkrat kot enkrat voliti, ali pa kdor se ga je zbal, ker „so mu gospod tako rekli“, je šel, pa je še enkrat volil. Če se je kdo obotavljal vzeti pooblastilo je prišel Zurc kot predsednik volivne komisije na pomoč, vzel župniku pooblastilo iz rok in ga skril k voliv-nemu zaboju. Nič ni pomagalo da so se ljudje zgražali nad to sleparijo, župnik je opravljal svoj posel naprej. Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca januarja 1. 1912. sledeči promet i. c. Prejemki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1.941 K 39 h, 2 Prispevki podružnic; Kranjsko 2110 K 78, Štsjersko 725 K 94 h, Koroško —K — h, Primorsko 1843 K 04’ h. Skupaj 4679 K.76 h. 3: Razni prispevki 6679 K 33 h. Skupaj 13.300 K 49 h, B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 2574 K 91 h. Skupaj 05.875 K 40 h. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače, rem. učit. osobju razni računi itd. 8369 K 35 h. B. izredni izdatki. 2, Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 2321 K 91 h. Skupaj 10.091 K 26 h. Torej prebitka 5184 K 14 h. Pri «»t)rambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 000 K. Pustimo jim vesolje I Včeraj so tržaški italijanski otroci imeli v Rossettijevem gledališču svojo pustno maškarado. Italijan ljubi vobče pompozne komedije, v italijanski naravi tiči instinkt po .pustnih orgijah" ln mi nimamo čisto ničesar proti temu, da Italijani prirejajo svojemu nadebudnemu naraščaju — pustne zabave, ki nas čisto nič ne zanimajo; edino naslednjo „komedijo“ moramo kot vestni kronisti ohraniti večnemu spominu. Na gori omenjeno pustno maške-rado je prišla izključeno elitna, skozinskoz „patriotično“ navdahnenja mladini. Lopo je in vse hvalevredna je čednost da je mladina patriot:čoa. Vendar patriotizem ima svoje meje, katerih ne sme prekoračiti, da se ne osmeši do kosti. Pompoznost ljubeči Italijani pa so se na tej veselici blamirali posebno s svojim ,patriotizmomu. Otroci so po gledališki dvoruni korakali v svojih uniformah raznih „bersaljerev“, ^alpinistov, i. t d. Slednjič je stopi o na oder malo, šibko, duševno slabo dekletce z italijansko trikoloro, ki je šrf v sredi nosila še vsa oficijelna znamenja italijanske kraljevine. To je bila ma-dame Italija V navdušenju kipeči Italijani so začdi vpiti svoj »Eviva il regno ! Tripoli! Italia!“ No policiija pa je vsled svoje ne prevelike u.adne vestnosti kmalu zaplenila zastavo in pognala malo madame Italijo z odra. Stvari ne bi omenjali, če ne bi videli ravno tukaj, kako policija nastopa pri raznih narodnih prireditvah obeli narodnosti. Italijanom je vse dovoljeno, še revulucija; a policijski organi se ne ganejo tako urno. Vedno zamiže z enim očesom. Minolo soboto pa je tržaška mladina priredila C. in M. ples v Narodnem domu. Tu pa so nekateri varnostni organi izvali s svojim strogim, povsem nepotrebnim nastopom med občinstvom naravnost hrupno ogorčenje. — Italijanom pa prepuščajmo še nadaljno aranžiranje takih in sličnih pustnih komedij. Planinski ples ,,Slov. plan, društva^ v Ljubljani, Bere se v učenih in brumnili bukvah da je pot v raj strma, s trnjem in kamenjem posuta, oska in sploh težavna. No bukve imajo po navadi prav. ampak izjeme so vendarle. In tako konštatiramo lahko z poseb- nim veseljem, da tista pot, ki je v soboto peljala v ljubljanskem „Nar. domu" v planinski raj, ki ga je pripravilo vsem ljudem dobre volje naše vrlo Slovensko planinsko društvo* ni imelo nič tistih težav na sebi, o katerih pišejo bukve. Brez nevarnosti seveda ni bilo. Vhod v planinski raj sta stražili dve hudi zverini : strahovit medved kosmatinec na levi in bajni zlatorog na desni. Potem je pa pot peljala med samim zelenjem kvišku. Spominske table, na katerih se je bralo in videlo, kdo, kdaj in kje seje na tem potu zgodila kakšna nesreča, so sicer razod vale, da človek prav; aprav nikjer ni svojega življenja varen, vendar — kolikor je nam znano — v soboto na potu v planinski raj ni prišel nihče ob življenje. .Okoli prinešenih" je bilo pa mnogo, silno mnogo — obojega spola, starih in mladih, ampak na čisto nekrvavo vižo ob zapeljivih zvokih „Slovenske Filharmonije" v centrumu paradiža, v valiki dvorani. Tam so se netrudno sukali parčki; drvar iz hribov s čedro v ustih z elegantno mestno gospodi no, mična Gorenjka z avbo in svileno ruto z ocvikranim mestnim škricem, turisti, turistovke — vse je rajalo neutrudno do ranega jutra. Komur je »pošla sapa“ se je podal v stranske prostore, kjer so dame v paviljonih ..privezovale duše“ z vinom, pivom, jestvinami, sladčicami in drugimi dobrotami tega življenja. Če si se raja naveličal, si se lahko podal globoko doli v sokolovo telovadnico, kjer se je etabliral pekel. Resnici na i ubo je treba takoj konštatirati, da ta pekel ni imel nič peklenskega na sebii človek bi deja[, da je temperatura v raju bila celo višja! Pijača še je pa v peklu ravno tako dobra dobila kakor v raju. In prebivalke tam doli so bile ravno tako ljubeznive kakor zgoraj Mala dvorana s stranskimi sobami je bila rezervirana za tiste, ki si v raj niso upali, v pekel pa najbrže niso hoteli. No. tudi ti so se počutili dobro, kar sklepamo iz tega, da je knjiga za pritožence, ki je trm ležela, kazala dosledno same nepopisane liste. Z eno besedo! Planinski ples je bil vreden nastednik svojih prednikov in obenem najboljše priporočilo za svojega naslednika prihodnje leto. Gotovo je bil ena najuspelej-ših priredb letošnje ljubljanske predpustne sezone! Razne vesti. * Svetovna plovitba. Iz zadnje revije, ki jo izdaja biro .Veritas", je razvidno, da je v 1. 1911. na celem svetu, promet z jadre-nicama silno nazadoval, a paroplovni promet silno napredoval. Prejšnje leto je imela Italija 1238 jadernic, s 380.000 tonami, to leto jib je imela pa le 1175 s 372.000 tonami težo. Trgovski parobrodi pa so samo v Italiji poskočili iz 450 po številu in 971 tisoč ton po teži, na število 436, z 3,000.000 ton teže. Na vsem svetu je sedaj 15.863 pa-robrodov, a 23.139 padermi. Največ ima seveda Angleška, ki ima 6491 parobrodov in 3197 jadernic. Italija je sedma, za Angleško, Nemčijo, Združenimi Drživamj, Norveško, Francijo in Japonsko. Na katerem mestu je Avstrija se ne ve. Inteligentna opica. Dva slučaja ki dokazujeta izredno inteligentnost opice, sta privedla nekega raziskovalca Afrike na misel, da bi se opico uporabljalo za domača opravila. Neko opico je videl namreč, ko je opravljala službo premikača na železnici, seveda pod kontrolo svojega gospodarja, ž le/.ničarja, kateremu je vlak o itrgal obe nogi, ter ga je opica vozila v malem vozičku, a tudi v vlak mu je pomagala, kot najboljši' sluga. Ko je imela opica čas, je tudi služila v gostilni kot natakar. Druga opica pa je bila nekega poljedelca, ki mu je obdelavala grede v vrtu, a tudi razna poljska opravila je znala opravljati. Mogoče nas čaka še konkurenca dela od strani opic. * Najstarejši državni poslanec na svetu je kot se poroča iz Amerike, gospod Josip Madarsy v ogrskem parlamentu. Pred kratkim je dopolnii 98. leto. Ker se je razširila od strani njegovih nasprotnikov vest, da bo vsled svoje starosti odstopil, je on to vest takoj odločno demontiral, ter izjavil, da hoče svoj mandat obdržati, vsaj dotlej da bo star sto let. Toda tudi potem ne bo taliko odstopil, ker ga imajo njegovi volilci 1>pje zelo radi. * Zgodovinsko slavna hiša prodana na dražbi. Iz Kirchberga pri VVagramu se poroča: Pred kratkim je bila prodana najstarejša hiša na Nižjeavstrijskem prostovoljno na dražbi. Poslopje je takozvana mestna hiša, ki je bila svoječ istno last posavskih škofov in se je vporabfala za ženski samostan. Ko je bil samostan zaprt, so se najprej naselile v poslopju privatne stranke, konečno pa je postalo poslopje navadna gostilna. Hiša je stara približno 500 let. * Nadomestiloma platin. Hitro napredo-vauje izrednosti platina — kakor je znano stane kilogram platina 8000 K — je prisililo gotove kroge raziskovalcev kovinskih sestavin da so začeli iskati za platin nadomestila vsaj v nekaterih delili njegovih vrlin ker vedo, da se tako popolne kovine kot ta ne da več iznajti. Sedaj šele po mnogih pos-1.asih, ki so se vpeljali po vsem svetu, je neki Skot, na še neznanem kraju v Kolumbiji odkril neko rudo, sestoječo iz osmija, paladija in rutina ki je popolnoma v sorodu s platinorn. Iznajditelj imenuje to kovino „kanadium“. Tehniška preskušnja ki se je vršila pred angleško komisijo je konšta-tirala da ta kovina ne oksidira niti na zraku ne v vodi, kakor tudi ne v vlagi ali pa v vro5ini. Tako si bodo s to novo kovino polagali v onih ksogih, kjer čutijo potrebno imeti trdo in stalno kovino, ki ne rjavi, niti ni podvržena drugim škodljivim vplivom. * Trpežnost lokomotive Splošno se lokomotive zelo hitro izrabijo. Na Angleškem računajo navadno lokomotivo osebnega vlaka na 25 let trpežnosti, naj bo že brzovlak ali pa navaden. Lokomotiva tovornega vlaka trpi 26 let. V Ameriki pa se hitreje izkorišča vse sile, tara trpi lokomotiva ekspresnega vlaka komaj IG let, tovorna 19 let, osebnega vlaka 19 let, vojaških vlakov pa 22 let. Res pa je da v 18 letih svojega obstanka prevozi lokomotiva v Ameriki daljavo dveh miljonov milj, več kot še enkrat toliko. kot njena angleška sestra, ki doseže komaj miljon milj, včasih pa tudi le pol milijona milj. Ta hitrost v spešanju se pripisuje klimi. Gotovo je pa da na Angleškem in v Italiji trpe lokomotive delj časa, ponavadi okoli trideset let, ker se ne izrabljajo tako hudo kot v Ameriki. * Srednje zime. Izredno blaga zima, ki prevladuje letos, je spravila razne statisti• čarje da so reasumirali izmed drugih kurio-zitet in zgodovinskih dogodkov tudi razna leta, v katerih so prevladovale po večini po-krajni naše zemlje blage zime. Leta 582. in 584. po Kr., tako poroča neka stara kronika, so cvetele vrtnice na največjih planotah. Leta 1301. bilo je drevje že pred božičem v cvetju, ravnotako I. 1560. Ravno sto let, 1660. je bilo istotako, kakor tudi 1788 in dve leti potem zaporedoma. Leta 1810. je bila tako topla zima kot je dva meseca pred trgatvijo. To je sicer mogoče edini slučaj, ker poznavalci trdijo, da slede navadno takim blagim zimam ostre spomladi, ki navadno uničijo vso poljsko in vrtno kulturo, kakor tudi gozdove zelo uničijo. ^ŽBBSBBŠ3&£h I čS I 1 i M m VVDROVA k TOUARNA k livnoranur l”ll?fWNSL UVDROUHA PRAGA-VM i| ra dobra zrtna kava. ofroSka moka, oblah in drugi izdelki edino svcjs vote. g Ča^opii ..Domači Prijatelji'— Zahtevajfe cenik. 1 Orl fin dostojnemu gospodu lepo opremljena v/LlU.ct oU soba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen. Mali oglasi. SlrkVPf An 7<)0'9r tavolet za gater se sprej-OJJieitiil me pri veliki žagi na Do- lenjskem. Naslov pove uprava „Jutra“ v Trstu. Ta^Anj ^)c,y postarno žensko k dvema otrokoma 3bJul sa i o za žez dan. Ponudbe na upravo „Jut.-a“ v Ljubljani. Kupi dobro cello. — Ponudbe upravništvn „Jutra“ v Ljubljani. Snroima esa nI2Jesolca na stanovanje, even-I J Uit/ ot/ tualno tudi hrano. Natančnejše pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint, Tiska Tiskarna Dolenc ("Fran Polic) v Trstn. ©© Adresar (§§) ki vsebuje splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klenis, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Universal v Ljubljani Cona 10. ~ PC. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v niem producenta. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka jjggfl IKO IBS H. SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 / Kavarna ,Central* Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 37. Danes in vsaki dan KONCERT damskega in moškega zbora J a v o iz Zagreba. Začetek ob 9 uri. Za obilen obisk se priporoča Vstop, prost. St. Miholift. « . » S e “g g © h > © 8 s * Hotel „TRIGLfiV“ na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom LOVRO HUMER, hotelir MOTORJI ELEGANTEN in TRPEŽEN je K. I H pravi PALMA kaučukov podpetnik. IN. RATVAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Export kranjskih klobas. Slav. društvom posebno »nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — številka telefona 291. — Motorji b sipovim oljem in visokim pritiskom od 16 do 100 konjskih sil. Gonilni stroški I do I1/, vinarjev na eno oz. za vsako konjsko silo. Bencinovi, petrolnoMŠ ali benColo«i motorji, v ležeči ali stoječi konstrukciji od i do 50 konjskih sil, kakor tudi lokomcbtle od 2 do 20 konjskih sil. Gonilni stroški 5 do 6 vinarjev na uro oziroma od konjske sile. J, W ar ch alo wski 4, ^ 4, 4» Dunaj III, Paulusgasse 3. — Budimpešta VI. Vaci-Vorut 37. 4 4 $ $ Ugodni plačilni pogoji — Ceniki in obiski strank brezplačno. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se gaje izplačalo K 2.495.719 »SLAVSJA« vzajemno zavarovalna banka v Pragi Reserve in fondi K 54,000.000. — Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.86058. vseskozi Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države slovansko narodno upravo. Vsa pojasnila daje : Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12. - Pisarne so y lastni bančni hiši. ----------------------—r - = Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskili plošč. Škode ocenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Del. glavnica K. 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Rez. fond nad K. 800.000 Stpitavjeva ulica štev. 2 (lastna hiša) Ppomese z » bližnja* žrebanja: Promese kreditnih srečk š. K 26.— Žrebanje dne 2. januarja 1918 Glavni dobitek K 300.000.—. Promese srečk za uravnavo Donave k K 16. promese ljubljanskih srečk a K. 10.— Promese zemljiških srečk II. em. & K 6.— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1912 Žrebanje dne 2. januarja 1912 Vso 4 promese sltupaj BL BQ Glavni dobitek K 120.000.-Glavni dobitek K 50.000.—. Glavni dobitek K 100.000.—. ^Podružnice d jSpljcfu, C@1odcu, Trstu, ^arajcuu, Gorici in C@lju Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vlo- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. GND obrestuje hranilne vloge po /dS tj 01 v -s® 2 O brez vsakršnega odbitka. @0 Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ~\~ vt/ 'I' Popolnoma varno naložen denar. ^ ■j|r Rezervni zaklad: nad pol milijona. ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>o< Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster v LJUBLJANI ===== £ Sodnijska ulica št 3. * Dobe se tudi izgotovljena obuvala. X Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. voooox>:x>oo>:xxx>c -t P 3. ET *—» • ^r cT Crq Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po m 4V\0 brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje c. ki*, deželna vlada. Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj Y*% amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. BBBU Posoja tudi na menioe in vrednostne papirje. BUBI 0 ^@©@0@@00@0@0@000(g@@@0@@0@0@@@@0^| NAROČAJTE NOVI — jutoilejni cenik s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Z-a ženine in neveste največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UN!ON“, ------------------------------- Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča * Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. Senzacijonalija prodaja najnooejše spomladanske konfekcije ! cRavnokar dospela soežo, iiajmodemejša konfekcija za dame ii\ to dolgi paletoti (m-glani) in kostun\i od Ji /4.— naprej n 10dre iq baroane jopice za deklice od Ji k naprej v v 2 „ otroke cHnvlesko skladišče oblek d). cBernatooid, Ljubljana, Mestni trg. štev. 5 n Ponte della Fabbra 2. Via Post« nuove 5. Vekoslav Plesničar TH8T ulloa »iulia 2» T11ST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu frauko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene. 2 močna učenca, pridna, se sprejmeta pod u-godnimi pogoji v pekovsko obrt. — Naslov pove uprava «Jutra» v Trstu. Prepričajte se obiščete velike zaloge MARIA SALARINI Pohte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla citta di|Londra“ Oo^a-ta izbera, obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, morni jopi -i, Palto, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angležki impermeabili Sukn«, domača in tujek Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in n.itančen. Cene brez konkurence. Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na vao kraj o TH.8T — Oorso žtv. 47 (vogal Piazza O. OoldLcini) - Tolofon 14.-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovošČenlh sveč lastnega izdelka s prodajo na diobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. 'j' Vf . O) Jr H 1 Svoji, k svojim! Najwe6ja edina slovenska tvrdka Križmančič & Breščak Ulica NTuova 87 — TRST ulica uova 07 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogfspoaafcrao acsea-lo^o manufakt. Najzmerneje cone. Točna poutrežba. — Prevzame ae delo po navočbl, Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. Angleško volneno blago za ženske obleke, aipagas lil različne žtofe za bluze ln vsakovrstne tkanine volnene v največjem izbora. Perkall, zetirjl, panama, satln, oksford In najrazllčneje bnmbaiasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in postelno peillo. Ulago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne ln volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna lil žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače. : Svoji k svojim! FR. P. ZAJEC opticai zavod o C8 s eZT. a £ O S 3 Ps- ce OD tar o B * S ® 3 Ljubljana, St *ri <1*9 št. 9. Cenike poSiljam zastonj in poSlnine preste- Naprodaj so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu 1000 ma je cena 1 m2 K 1-50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Digriano štev. 34