YU ISSN 0040-1978 leto XXXVIII., ŠT. 17 Ptuj, 9. maja 1985 CENA 20 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA -I I w . « Maj je Titov maj (stran 3) S pohoda Po poteh revolucije (stran 4) Tri desetletja krivice zemlji (stran 6) Grad Bori delno že obnovljen (stran 7) Prvomajsko slavje v Negovi (stran 8) NA SPOMINSKI SLOVESNOSTI V MOSTJU JE BILO PREK 10 TISOČ UUOI Po poteh revolucije in spominov Slavnostno okrašeno je bilo 27. aprila prizorišče poslednjega boja Slovenskogoriške--Lacko- ve čete. Ob gozdičku Laze, kjer je danes spominski park, je bilo že dopoldan vse nared, da bi v hladnem pomladanskem dnevu organizatorji velikega spomin- skega slavja pričakali nekaj, tisoč pohodnikov, ki so krenili iz petih različnih krajev ptujske občine. Prišli so ljudje s ftujskega in Dravskega polja, Haloz in Slo- venskih goric v Kvedrovem, Osojnikovem, Sagadinovem in Krambergerjevem odredu. S po- slednjim je bila v pohodu tudi mirovna skupina republiške kon- ference ZSMS s sekcijo španskih borcev. Iz območja mesta Ptuja pa so se pohodniki vključili v Lackov odred. Družno je priko- rakalo v Mostje 6533 občanov in delovnih ljudi ptujske občine, mladine, pripadnikov JLA, TO, CZ, gasilcev in drugih. Tam so bili še radioamaterji, taborniki... Mostje je na dan OF slovenskega naroda resnično praznovalo. Prek deset tisoč ljudi, tudi gostje iz bratskih občin, je skupno po- častilo praznik, obudilo spomin na leto 1942, zborovalo za delav- ski praznik 1. maj in ob 40-letni- ci osvoboditve naše domovine. To je bila najveličastnejša mani- festacija tega dne v Sloveniji, naš skupni spominski dan, letos iz- jemno obiskan — kot prazniku in jubileju gre. Slavnostni govornik, Rafael Razpet — član predsedstva C K ZKS, je uvodoma poudaril, da so tako veliki zbori, kot je ta v Mostju, priložnost, da se spom- nimo, kako smo ob koncu vojne ob številnih.žrtvah ostali le z go- limi življenji, pred nami pa veli- ka naloga — gradnja in obnova domovine. . . To sedanje vrača- nje na preteklost pa ni zato, da bi pozabili na današnji čas, ki je izredno zapleten in težak, ampak zato, da bi nabrali pogum in mo- či za uresničevanje nalog, ki so pred nami. Tako kot na začetku se tudi danes ne bo nič naredilo in spremenilo samo. V bogatem kulturnem progra- mu so nastopili glasbeniki in fol- kloristi iz bratske občine Varaž- din, mladinska skupina KUD Milica Pavlič Kata, moški Ko- morni zbor iz Ptuja pod vod- stvom Franca Lačna in ptujski Pihalni orkester z dirigentom To- netom Horvatom. Na slovesnosti so podelili tudi srebrna odličja OF slovenskega naroda — prejelo jih je 16 orga- nizacij in posameznikov, dvajset sindikalnih delavcev in aktivi- stov ter sindikalnih organizacij pa srebrni znak ZSS. mš MOSTJE — veličastno prizorišče spominske slovesnosti, praznovanja delavskega praznika in 40-letnice osvoboditve. Foto: S. Kosi Dve obletnici Pet let je od tega, ko smo se z neizmerno bolečino v srcih poslavljali in poslovili od tovariša Tita, voditelja naše revolucije, naše partije in države. Te dni slavimo 40. obletnico zmage nadfašizmom in zmage naše socialistične revolucije. Ta zmaga je najtesneje po- vezana z imenom Tita, saj je bil ves boj voden pod njegovim nepo- srednim vodstvom. Pod Titovo zastavo je nastala nova federativna skupnost enakopravnih narodov .n narodnosti Jugoslavije. Pod Ti- tovim vodstvom so bile uresničene zgodovinske pridobitve razvoja samoupravne socialistične družbe. Pod njegovim vodstvom se je Jugoslavija dvignila iz evropskega obrobja in balkanske zaostalosti v sum vrh svetovne politike, postala je ustvarjalna država z velikim ugledom in vplivom v svetu. Iz vseh Titovih besed, misli in dejanj izhaja sporočilo, da je revolucijo treba peljati naprej. Vsako zaostajanje bi porušilo njene temelje in pridobitve, spremenilo njeno naravo in vsebino. Titovo delo je tudi naše skupno delo. Titovih misli, njegovih dejanj ne smemo jemati kot neko dediščino, ki jo je treba varovati in nanjo prisegati. S Titovimi izkušnjami se moramo bolj oborožiti za odločnejše spopade z novimi težavami, ki nas pestijo. Ob vseh pomebnih odločitvah, se moramo vprašati, kako bi v tem primeru ukrepal tovariš Tito, in tako ukrepajmo tudi sami. Iskati in najti moramo odgovore na vprašanja, ki nam jih neizogibno postavlja sedanje stanje v svetu in pri nas doma, sedanja faza razvoja naše revolucije. Spomnimo se zlohotnih napovedi že pred 40 leti, da je Tito sicer znal s svojimi partizani voditi boj do zmage, ne bo pa znal voditi države in ohraniti oblasti. Spomnimo se velikega pritiska zaveznikov, ki jim je bilo treba v interesu miru in pridobitev NOB delno popustiti in umakniti enote Jugoslovanske armade iz Trsta, Gorice, Celovca in drugih krajev, ki so jih naši borci osvobodili pred zahodnimi zavez- niki. Toda kljub tem bolečim udarcem od dotedanjih zaveznikov veličastne zmage pred štiridesetimi leti nič ni moglo zasenčiti. Z nadčloveškimi napori smo se z golimi rokami smelo vrgli na obnovo porušene domovine, začeli graditi novo ljudsko oblast, katere temelji so bili postavljeni v NOB. Spomnimo se tudi zlohotnih napovedi pred petimi leti, da bo Jugoslavija po Titu doživela hude pretrese in motnje, da našemu vodstvu ne bo uspelo ohraniti notranje trdnosti. To so napovedovali in mislili tisti, ki so dvomili v sposobnosti našega delavskega razreda in njegove avantgarde Zveze komunistov, ki so dvomili v zavest naših delovnih ljudi in občanov, podcenjevali našo pripadnost samoupravni socialistični družbi. Ob tem, ko slavimo 40. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage naše revolucije, ne smemo prezreti dejstva, da smo že nekaj let v velikih težavah. Te težave izhajajo iz hitro spremenjenih odnosov v .svetu, predvsem pa zaradi napak, ki smo jih delali v želji, da bi še hitreje napredovali. Te želje so presegale naše materialne možnosti, zato so posegale po tujih kreditih. O tem so danes različna menja. Celo priznani strokovnjaki se ne morejo zediniti o tem, kje so globlji vzroki za nastalo stanje in kako bolj učinkovito, bolj hitro odpraviti težave. » Dejstvo je in tudi razumljivo, da naši ljudje ob tem že postajajo nestrpni, zlasti upravičeno tisti, ki pošteno in trdo delajo, njihov dohodek pa ni odmerjen po delu in da z njim vse težje pokrivajo življenjske stroške. Ključ za rešitev nakopičenih problemov je v naših rokah. Z delom in pametnim gospodarjenjem moramo in bomo izkopali državo iz gospodarskih težav in zagotovili nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Od vseh občanov vedno in povsod vse pogosteje slišimo zahteve po u ve (javljanju takega ravnanja v družbi, ki nasje v težkih letih vojne pripeljalo do zmage in nas je v povojnih časih večkrat izvleklo iz podobnih ali še celo težjih problemov pred kakršnimi smo danes. Saj pomembnejše je, da imamo podporo vseh delovnih ljudi, njihovo zaupanje v naš družbeni sistem. To pa bomo dosegli, če bo vsak delavec, zlasti vsak vodilni ii'strokovni delavec, bolj učinkovit pri delu, bolj odgovoren, ne le kolektivno, temveč tudi osebno. To pa bo možno le ob doslednem razširjanju in krepitvi prostora za odločanje delavcev, delovnih ljudi in občanov. To je tudi pot, Titova pot, da z uporabo znanja in izkušenj, tako danes kot jutri, bojujemo bitke pod Titovo zastavo! FF ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ Kako letos gospodariti - neznanka Zbori skupščine občine Ptuj so se sestali na ločenih sejah 24. in 25. aprila. Značilno za seje vseh treh zborov je bilo, da je bila pri- bližno enaka udeležba, od 69 do 70 odstotna, in daje bila o večini točk dnevnega reda živahna raz- prava, kar še zlasti velja za zbor združenega dela. Osrednja tema razprave je bila informacija o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine Ptuj v letu 1984 in v letoš- njem prvem trimesečju, poveza- no z izvajanjem dogovora o ures- ničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini. Enotna ugotovitev delegatov v vseh treh zborih je bila, da smo s proizvodnjo v lanskem letu lah- ko zadovoljni, saj je porasla pro- duktivnost poprečno za 3 odstot- ke. To je iz nacionalnega vidika tudi pozitivno in edino pravilna usmeritev, če hočemo doseči ci- lje gospodarske stabilizacije. Pri izvozu nismo dosegli plana, ker TGA ni izvažala primarnega alu- minija, ampak prek Impola višjo stopnjo predelanega aluminija, kar je prav tako v interesu nacio- nalnega gospodarstva. Ne more- mo pa biti zadovoljni z doseže- nim dohodkom, ker je bilo ptuj- sko gospodarstvo preveč priza- deto zaradi igre cen, kar je še zla- sti prizadelo ptujsko kmetijstvo. Z rastjo proizvodnje v letoš- njem letu ne moremo biti po- vsem zadovoljni, saj je v prvem trimesečju porasla le za 2,2 %, v resoluciji pa smo načrtovali 3,3 odstotno rast. Toda v Sloveniji je bila dosežena le 0,6 odstotna rast prizvodnje, zato smo v primerja- vi s tem v ptujski občini vseeno krepko uspešnejši, zlasti še, če upoštevamo, da ni bilo odprte nobene nove zmogljivosti. V zboru združenega dela so delegati izražali zaskrbljenost, ker še niso znani vsi predpisi in tako ne vedo kakšni pogoji go- spodarjenja v letošnjem letu jih še čakajo. Dejstvo je, da je mno- go lažje gospodariti, če veš kak- šni bodo pogoji izvoza, gibanje cen, višina družbenih obveznosti in podobno. FF ZBORI SO ORMOŽ LOČENE SEJE 15. IN 16. MAJA Predsedniki zborov skupščine občine Ormož so sklicali ločene seje zborov. Tako se bodo delegati družbenopolitičnega zbora sestali ^ sredo, 15. maja popoldne. Obravnavali bodo poročilo o delu izvrš- nega sveta SO Ormož in upravnih organov občine Ormož, informaci- jo o poslovanju OZD s področja gospodarstva in uresničevanje dogo- vora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1984 in osnu- tek odloka o priznavalninah udeležencem NOV. Izvedli bodo tudi vo- litve in imenovanja ter obravnavali vprašanja delegacij, delegatov in odgovore nanje. Naslednji dan, 16. maja, se bosta sestala še zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Poleg točk, ki jih ima na dnevnem redu '^PZ, bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala še o predlo- gih odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož ter odloka ® prenehanju lastninske pravice na delu območja industrijske obrtne Cone v Ormožu in sklepala o premoženjsko pravnih zadevah. FF RAZSTAVA OROŽJA IN VOJAŠKE OPREME v počastitev 4()-letnice osvoboditve in zmage nad lasizmom, pri- {^•■^vlja komanda garni/ije Dušana Kvedra v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL razstavo orožja in opreme enot JLA in teritorialne ^"ramhe. Da bi prikazali širši množici občanov plodove ustvarjalno- domačih vojaških strokovnjakov in obrambno sposobnost naše do- Jl^.ovine, bodo že jutri, 10. i^a, pripravili razstavo orožja pred Sred- nješolskim centrom Ptuj in * er za vse srednješolce in učence višjih ^^zredov osnovnih šol. Na tej razstavi, ki bo odprta od K), do 14. ure, '^do starešine JLA seznanjali učence z možnostmi za vpis v katero -ojaških šol. I, Za vse ostale občane pa bodo pripravili ra/staVo oro/ja v soboto, maja, v vojašnici Dušana Kvedra od 9. do 14. ure. K ogledu vabijo ^"^več občanov. -OM Borci bodo zborovali To soboto, ob 8. uri, bo v do- mu Franca Krambergerja v Ptuju redna letna skupščina občinske- ga odbora Zveze združenj borcev NOV Ptuj s katero bodo tudi borci počastili letošnje jubileje in po svoje obeležili Dan zmage. To pa bo tudi priložnost za od- krit in kritičen pogovor o najbolj aktualnih temah naše sedanjosti in prihodnosti do katerih so bor- ci že zavzeli svoje stališče, pred- vsem pa odločno zahtevali, da ni čas za nobene kompromise z iz- dajalci in okupatorjevimi hlapci. Preveč žrtev in krvi je bilo preli- te, da bi lahko na to pozabili in takim postavljali spomenike. Sobotna letna skupščina ho obenem tudi dogovor o progra- mu dela OO ZZB NOV za na- slednje obdobje. Otroci se snejja ra/veselijo. saj jim obela štenine radosti. Majskega pa se gotovo niso, saj /e sami tež- ko čakajo na toplo sonce, ki letos kar noče in noče dokončno obračunati / neprijetnim in hladnim vre- menom, ki še maja spominja na aprilske ali celo marčevske dni. Kar preveč neobičajna je kombinaci- ja regratovega cveta in belega snega____ Toliko bolj »nesrečni« so kmetovalci. Ce so še upali, da je osira /ima pustila nekaj /itijenja v trsih in sadnem drevju, je to upanje po spomladanskih po- /ebah skorajda pra/no. Na setev še vedno čakajo /a sladkorno peso pripravljene njive, posadili je po- trebno še precej krompirja, setev koru/e je še vedno na /ačetku. V remenske napovedi pa so vedno enoli- čne In neobetavne. J. Bračič Koto: M. O/mec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9- 1985 - tednik TUDI LANI DOBRO POSLOVALI v PE Avtoprevoza v Piuiu ugotavljajo, da je bilo poslovanje v preteklem letu dobro in to kljub stalnim težavam pri zagotavljanju rezervnih delov m avtogum. Letos bodo v poslovanje vgradili novo kakovost: cxlloOajo se namreč o ustanovitvi hranilno-kreditne službe. Samoupravni akti so sestavljeni, o obliki kreditne službe pa se bodo odločali na zbonh. U ustanovitvijo službe bodo omogočili članom kooperantom pridobitev kredita /a nakup rezervnih delov ali celo novega osnovnega sredstva. Z uvrstitvijo avtoprevozništva med suficitarne obrtne dejavnosti, so avtoprevozniki izgubili pravico do kreditov. Menijo, da so bili s tem prizadeti in da bi morali vse obrtnike enakovredno obravnavati. Po- stavljajo zahtevo, z njo so seznanili tudi že skupščino obrtnega združenja Ptuj, da se jih ponovno uvrsti med deficitarne obrtnike. Povpraševanje po prevozih je še vedno veliko. Za sovlaganje oziroma varčevanje v okviru hranilno-kreditne službe imajo dva predloga in sicer, da bi posamezniki sklepali pogodbe o varčevanju ali pa bi se na referendumu odločali za 2 odstotni delež od bruto doh(xlka. Predvidevajo, da bodo letos fizični obseg dela povečali za 25 do 30 odstotkov glede na lanske dosežke. Kot je povedal Franc Seruga, vodja PE, je dela dovolj. Precej strojev in kamionov je zaposlenih na melio- racijah, zostalimi kiperskimi prevozi pa zadovoljujejo potrebe krajevnih skupnosti, cestnega podjetja, vodnogospodarskega podjetja, gozdnega gospoda,rstva in drugih. Špediterji pa v glavnem vozijo za potrebe ptujskih OZD, kot so: Agis, Olga Meglič, Panorama in Opekarna. V okviru zadruge se pripravljajo tudi na uresničevanje določil zakona o beneficirani delovni dobi za vozni"ke"kamionov z nosilnostjopet ton in več. Ta beneficirana delovna doba bi se naj uveljavljala na podlagi določenega opravljenega letnega prometa. MG Podelili Emonina in Kombinatova priznanja v veliki dvorani hotela Poetovio je bila 24. aprila priložnostna slovesnost, na kateri so se delavci Emone kmetijskega kombinata Ptuj spomnili 40-oletnice osvoboditve. 38-letnice Emone in 24-letnice Kmetijskega kombinata Ptuj. O doseženih proizvodnih in drugih uspehih je tokrat govoril Branko Gorjup, generalni direktor kmetijskega kombinata. V nadaljevanju slovesnosti so podelili Emonina in kombi- natova priznanja, ki so jih v obliki zlate plakete prejeli: proizvodna .,nota Mesarija temeljne organizacije Tržnica iz Titovega Velenja, Štellca Veršič iz temeljne organizacije Sadjarstvo Osojnik, delovna skupina Anton Pongrac, Avgust Vilčnik. Franc Lovrec in Franc Šalamun iz temeljne organizacije Mlekarna. Ivan Grajfoner iz temeljne organiza- cije Mlekarna. Ignac Sluga iz temeljne organizacije Gradbeni remont, Franc Ivančič iz temeljne organizacije Tovarna močnih krmil, Jože Frangež iz temeljne organizacije Kmetijstvo Dravsko polje. Franc Cuš iz temeljne organizacije Tehnoservis. Matilda Mlakar iz temeljne ( rganizacije Ptujsko polje, Marjana Pernat iz temeljne organizacije Haloški biser. Friderik Vražič, Slavko Pravdič in Franc Mlakar iz temeljne organizacije Slovenske gorice Haloze, Anton Kekec in Sonja Kravos iz delovne skupnosti skupnih služb kmetijskega kombinata. Srebrne plakete so dobili Julčka Mohorko iz temeljne organizacije Trgovina, Rozalija Jevšenak iz temeljne organizacije Dravsko polje, Franc Veršič in Friderik Bračič iz temeljne organizacije Tehnoservis, Jože Mislovič iz temeljne organizacije Farma prašičev, Anton Žumbar iz temeljne organizacije Haloški biser in gostilna Beli križ. Bronasto pla- keto je prejel Branko Holc iz temeljne organizacije Dravsko polje. Na slovesnosti so podehli tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 ter 35 let delovne zvestobe. Za 35 let dela v kmetijskem kombinatu oziroma njegovih pravnih prednikih so priznanje prejeli Franc Mlakar iz temeljne organizacije Slovenske gorice — Haloze, Anton Cuš iz temeljne organizacije Ptujsko polje in Jurček Mlakar iz delovne skupnosti skupnih služb. Najvišje priznanje, Nebčevo priznanje, je prejel Vlado Boldirev iz temeljne organizacije Dravsko polje. Slovesnost sp delavci kombinata sklenili s kulturnim programom, v katerem je nastopil moški komorni pevski zbor iz Ptuja. Prejemnikom priznanj je čestital tudi Mirko Kovač, predsednik centralnega delavskega sveta kombinata. POSEBNA SKRB RAZVOJU GOSPODARSTVA y lanskem letu se je izvršni svet skupščine občine Ormož kar najbolj aktivno vključeval v razreševanje problematike na področju gospodarstva v občini, zlasti še pri nastajanju novih proizvodnih obratov, s tem pa tudi odpiranju novih delovnih mest. Bilje ni),lic«, -iktivnosti pri na- stajanju obrata lovarne obutve Peko 1 rž It v Ormožu in koordi- nator med v.semi zainteresiranimi /a novo investicijo. Sodeloval je tudi / bankami pri zagotovitvi potrebnih deviznih in kreditnih sredstev za uvoz strojev. Skupno s lovarnosladkorjaOrmožje uspel zagotoviti potrebne prostore, ki jih IMOS Tržič že pripravlja za potrebe obrata. Sodeloval je tudi pn zagotovitvi kadrov in opravljal druge aktivnosti, da bo lahko obrat začel z delom. Vložil je tudi veliko truda v to, da se zakasnela investicija Intesa Maribor, zgraditev silosov za moko. uresniči v letošnjem letu. Zlasti se je angažiral, da so bila zagotovljena občinska in repub- liška sredstva za zgraditev silosov, tako bomo možno začeti z gradnjo že v letošnjem prvem polletju. Izvršni svet je imel razgovore tudi s predstavniki lekstila in TOZD Tomosa Ljubljana za zgraditev novega obrata pri To- mažu na površini 10 arov za obrat TOŽI) lonosa pri Tomažu, ki sedaj deluje v neprimernih pros- torih stare šole. Ob tem se je vključeval tudi pri iskanju .sred- stev in razreševanje zemljiških in kadrt)vskih zadev. Prav tako je občinski izvršni svet sodeloval pri vseh posegih v zemljo, pri komasacijah in me- lioracijah. ki so bile začete, neka- tere pa tudi končane v lanskem letu. Izvršni svet je bil tudi pt)bud- nik, pa tudi neposreden .sodelavec pn združitvah sredstev za inves- ticije iz OZD na območju ormoške občine. Tako so za objekt obrata Peko delno združili sredstva: Slovin KK Jeruzalem Ormož, UK Ormož in GG TOZD Goz- darstvo Ormož. Za novo zgradbo pošte v Ormožu je podpisala sanio. upravni Nporazum o združevanju sredstev večina uporabnikov PT7 storitev II. kategorije. S tem so tudi nastali pogoji za zgraditev nove poštne zgradbe. V letošnje^ letu bouu končali še vse druge priprave /a gradnjo, kar je tudi pogoj /a nadaljnji razvoj PTT storitev na obmckju občine. Izvršni svet je bil tudi nosilec akcij v zvezi s plinovodom, vendar je imel pri tem manj uspeha, kerse za plinovod v občini Ormož še nista odločila Petrol m ISNAP. Nadaije je bil občinski izvršni svet s svojo aktivnostjo prisoten pri razreševanju vseh drugih problemov v OZD na območju občine tako v gospodarstvu kot na področju nematerialne proizvod, nje. FF URESNIČEVANJE LETNEGA NAČRTA KOM, POSLOVNE ENOTE PTUJ Poslovni odbor KBM. PE Ptuj je na seji 25.4.1.1. obravnaval med drugim tudi uresničevanje letne- ga načrta poslovne enote in pe- riodični obračun banke za prvo trimesečje 1985. Ugotovil je, da je finančni izid banke zelo ugoden kljub temu, da je banka kasnila s prilagajanjem obrestnih mer enotni politiki obrestnih mer Združene banke. Periodični obračun banke iz- kazuje 4.173 mio din celotnega prihodka. 2.905 mio din odhod- kov in 1.267 mio din skupnega dohodka. Tri četrtine prihodkov banke do.segajo obresti, ki predstavljajo 21 % letno načrtovanega zneska, od prvega tromesečja preteklega leta pa so višje za 93 %. Pri tem je treba povdariti, da banka v prvem trimesečju lanskega leta še ni nrilaeaiala obrestnih mer, zato je indeks toliko višji. Nadpoprečni finančni rezultat banke izhaja iz visokih pozitivnih tečajnih razlik, ki tvorijo skoraj 60 % skupnega dohodka banke, kar je posledica sprotnega pokritja negativnih te- čajnih razlik iz preteklih let. Med odhodki banke, ki so višji od preteklega leta za 123%, predstavljajo pretežni del (78 %) obresti, ki jih banka plača za sredstva prebivalstvu. Narodni banki in OZD. V strukturi pasiv- nih obresti skoraj polovica (49 %) odpade na pia^la Narodni banki, na sredstva občanov okrog 44 % in le 7 7o na obresti združenega dela. Materialni stroški in amortiza- cij a. k i v od hod k i h p red s ta v Ij aj o 1 e 4 "/0. so realizirani v višini 21 % letnega načrta. Izdatki, omejeni z družbenim dogovorom, so v do- voljenih okvirjih. Za delovno skupnost so sred- stva. ki predstavljajo 8 % odhod- kov banke, realizirana le s 17%. Rast osebnih odhodkov je v sklad u z družbenim dogovorom (z rastjo OD v regiji). V primerjavi s poprečjem lanskega leta so višji za 14%. Glede na to. daje finančni izid banke zelo ugoden se predvideva, po tem ko bodo sprejete spre- membe sporazuma o razporeja- nju dohodka banke, ponovna ocena možnosti za vrnitev dela skupnega dohodka banke zdru- ženemu delu še v prvem pol- letju. Za poslovanje poslovne enote Ptuj pa je bil značilen relativno visok prirast sredstev oziroma bi- lančne vsote, ki je v prvem tro- me.sečju dosegel 86% letno na- črtovanega povečanja. Za razliko od preteklih nekaj let so letos hitreje naraščala sredstva OZD. katerih delež v bilančni vsoti je pretekla leta odpadel in zdrsnil pod 20 7o. Letos je znašal ta prirast 549 mio din, delež pa seje povečal na skoraj 23 %. Toda to povečanje je nastalo pri kratko- ročnih sredstvih gospodarstva in negospodarstva, zato je podatek potrebno jemati z rezervo, kajti zaostrena kreditno monetarna politika v drugem tromesečju le- tos lahko zopet poslabša likvid- nost. Tudi sredstva občanov so se povečala nekoliko hitreje od pri- čakovanega in že dosegajo 77 % načrtovanega povečanja. Podob- no kot nekaj let nazaj pospešeno naraščajo devizna sredstva (rast tečajev), čeprav smo v poslovni enoti v prvem tromesečju odkupili nekaj nad 1 mio LiS do- larjev tujih valut. \ išje obrestne mere za depozite in vezana sredstva pa so spreme- nile strukturo hranilnih vlog. Hranilne vloge navpogled so se znižale za 9 %, vezane vloge nad 3 mesece pa .so se zvišale za 11 % in v strukturi dinarskih hranilnih vlog občanov letos predstavljajo že blizu 20 %, konec lanskega leta pa le 10 %. Sredstva za stanovanjsko in komunalno gradnjo so se pove- čala za 176 mio ali za 11 %. Naj- večji porast kratkoročnih sredstev UDS pa kaže na večjo izločanj®" sredstev po zaključnih računih za stanovanjski del SSP. Načrtovana sredstva pa že presegajo sredstva iz. pologov občanov za pridobitev stanovanjskih kreditov. Prirast bilančne vsote in sred- stva odplačil glavnic, ki tvorijo potencial za nove naložbe (ob upoštevanju limita plasmajev) so dosegla 1,6 mid. din ali 43 % letno načrtovanega prirasla. Ta sred- stva so bila namenjena za po- novno kreditiranje, usmerjena pa so bila v ponovne naložbe. Preko 30 % razpoložljivih sred- stev je bilo namenjeno za kredite UDS. V stanovanjsko komunalno dejavnost je bilo usmerjeno 12 %, Za kredite občanom (brez stano- vanjske izgradnje) je bilo usmer- jeno 6 %, s stanovanjsko pa 18 %. Ostala sredstva pa so bila plani- rana v druge naložbe v okviru te- meljne banke. V okviru naložb v gospodarstvo je bilo odobreno za investicijske naložbe 32 mio din. Prevladujejo naložbe v kmetijstvo (melioracije, hlevi, mehanizacija). Veliko več sredstev 265 mio din je bilo odobreno za kratkoročne kredite (Ind. 107), kjer prevladu- jeta kmetijstvo (1-110) in izvoz (Ind. 108). Ostali kratkoročni krediti so se nekoliko znižali, kot je bilo načrtovano. Precej več kreditov pa je bilo usmerjeno občanom (Ind. 112) za stanovanjske in druge namene na podlagi vezave dinarskih sredstev txl prodaje deviz. Tudi letos je naraščanje plas- majev omejeno. V prvem trome- sečju je bilo možno povečati plasmaje ob koncu lanskega leta za 6,6 %. Poslovna enota je plas- maje povečala za 434 mio din kar je več kot dopušča limit, vendar so plasmaji v banki vsklajeni z do- voljeno rastjo. Še bolj pa bodo omejeni plasmaji v drugem tro- mesečju. saj Narodna banka ugotavlja neskladje med blagov- nim in denarnim agregatom. Iz- jeme bodo naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in v izvoz. Na seji poslovnega odbora je bila sprejeta tudi sprememba obrestnih mer, ki bodo veljale od 1. 5. dalje in spremembe spo- razuma bank o politiki obrestnih mer za naslednje obdobje. Zaradi prilagoditve tarife obrestnih mer naše banke spremembam obresti Narodne banke in sporazumu bank. so se zvišale obresti za te- koče poslovanje za 3 % točke. Tako znašajo nove obrestne mere za izvoz 34 %, za pripravo izvoza 44 %, v kmetijstvu pri kre- ditih z udeležbo sredstev primar- ne emisije 41 %, brez nje pa 43 %. Pri kreditih za osnovno oskrbo prebivalstva (trgovina z živili) se je obrestna mera znižala iz 43 na 41 %. Zvišala se je tudi obrestna mera za eskont menic iz 54 na 58 % oz. na 60% za menice, ki niso sposobne za reeskont. Za 4 odstotne točke se je zvišala obrestna mera za tekoče kredite drobnega gospodarstva (45 %) in splošna obrestna mera za tekoča obratna sredstva, ki znaša po no- vem 60 %. Pri kreditih za investi- cije pa je uvedena nova pozicija — kreditiranje stroškov inventivne dejavnosti, ki zna.ša 31 %. Pri omenjenih spremembah obresti, je nt^a banka vodila po- litiko najnižjih možnih obrestnih mer glede na dogovor ZBLB o enotnih obrestnih merah. Zato je pri kreditih za investicijske na- mene uporabila, skladno z reso- lucijo, minimalne obrestne mere iz zveznega sporazuma, pri ostalih pa je koristila določilo dogovora v sistemu LBZB o možnem zniža- nju enotne tarife za 2 % in se odpovedala marži na sredstva iz primarne emisije. Od nekaterih drugih temeljnih bank v sistemu LBZB ima naša banka nižje ne- katere obrestne mere tudi do 7 %. Ker se je s I. aprilom začelo obdobje t. i. pozitivne obrestne mere naj pojasnimo kako se bo vršilo prilagajanje obresti gibanju proizvajalskim cenam industrij- skih izdelkov vnaprej. Izvršilni odbor KBM je na seji 25. 4. 1985 obravnaval in sprejel nekatere spremembe sporazuma banko politiki obrestnih mer, ki se nanašajo na obdobje pozitivne obrestne mere. V bodoče se bodo obrestne mere prilagajale vsake tri mesece, kot doslej. Način spreminjanja pa bo temeljil na doseženem poprei^u rasti proiz- vajalskih cen v preteklem trome- sečju in upoštevanju povečanja iz projekcije gibanja cen za dva meseca vnaprej. Prva korekcija bo opravljena s 1. junijem nato pa s vsakim za- četkom novega tromesečja. Sodeč po tendencah o nadaljnetn občutnem nara.ščanju proizvajal- skih cen .se bo obrestna mera še dvigala. V letošnjem letu pričakovano umiritev rasti cen m s tem zau- stavitev rasti obrestnih mer. smo očitno preložili na kasnejša obdobja. Izvršilni odbor pa se ponovno ni strinjal s predlogom Združenja bank za zviLmje najnižjega znes- ka tromesečne vloge iz'20.000- na 100.000.- din. Ponovno je predla; gal naj ostane dosedanji spodnji limit, to je 20.000.- din; zviša pa se naj obrestna mera za vpogledna sredstva iz 7.5 na 10 %>. Franc LUK M AN. mag. oec. Peto tekmovanje kovinarjev v organizaciji občinskega odbora sindikata de- lavcev kovinske in elektroindustrije občine Ptuj oziroma posebnega organizacijskega odbora bo 31. maja in 1. junija že peto tradicionalno občinsko tekmovanje kovinarjev občine 'Ptuj, ki ima letos regijski značaj. V Ptuju bodo tekmovali v štirih disciplinah in sicer brusilci, strugarji, rezkalci in TV mehaniki. V ostalih disciplinah, teh je letosčezdeset. pa bodo tekmovali v Lenartu, Mariboru, Slovenski Bistrici in Ormožu. O ostalih vsebinskih, organizaicijskih in tehničnih pripravah pa bo govor na današnji seji organiza- cijskega odbora, ki bo med ostalim odločil tudi o tekmovalnih mestih ter o tekmovalnem izdelku. MG Robertu Muhiču visoko državno odlikovanje Na programski seji občinske konference ZKS so bila podeljena visoka državna odlikovanja za izredna prizadevanja pri delu petim Ptujčanom. Med njimi je bil tudi Robert Muhič, kije prejel RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Prepričarisem, da bralcem Robija ni treba posebej predstavljati, ker je dejaven v v.seh fazah življenja in dela v ptujski občini, pa tudi izven njtnih meja. To dokazujejo tudi številna priznanja, ki jih je v življenju prejel. Med njimi je na najvidnejšem mestu doslej Bloudkova plaketa, ki JO je prejel lani v Novi Gorici za izredne dosežke na telesno kulturnem področju. Naj na tem mestu omenim, daje Robert aktivno vključen v telesno kulturo že od 1959. leta, ko je začel igrati rokomet pri RK DRAVA v Ptuju. Od 1963 pa do danes je opravljal različne funkcije pri RK Drava, ZTKO Ptuj, Občinskem svetu ZSS Ptuj ter še kje. Ob vsej tej obilici dela v ljubiteljski dejavnosti pa je vedno ostal dober delavec. Še več. v letu 1983 je t)il KoDert izbran za najboljšega delavca TOZD Komerciala v DO Agis. Letos je k temu dodal še državno odlikovanje. Vse skupaj pa priča o izredni pridnosti in prizadevnosti tudi pri delu. To pa je najbrž dovolj, da mu posvetimo tudi v Tedniku več prostora. — Robi, kako dolgo že delaš in kje? »Zaposlen sem že več kot dvajset let v DO Agis Ptuj, od tega velik del v lOZD komerciala.« — kakšni so občutki, k(Uirejcmaš tako visoko državno odlikova- nje? * »Občutki'.' Ne vem! K) odlikovanje bi gotovo lahko dobil tudi kdo drug. loda. čc nii družba priznava moje delo. prav. I o je visoko pn/nanje. kije prek mene dano tudi moji 1 OZD in DO Mislim, da smo skupaj lahko ponosni.« — kako naprej? .)Sani() naprc). V/vratnc prestave ne po/nam. 1 o pn/nanje. ki sem ga prejel, jc ohcncm tudi obvc/.a za nadaljnje delo na vseh podrt)čjih /ivljcnja m (ivla Prepričan ^'.-ni. da si bom. dokler bom pri nK)či. pn/adcval /,i (ioskuno iiicsničcvari|c /asia\ljenih ciljcv Med temi cilji pajc na prvem riiesin pošicno m dosledno delo.<< MiihiOii liKl! nase iskrene ecMiiki M Menoni Visoka proizvodnja in izvoz, velika izguba v l ovarni sladkorja v Ormožu so lansko leto dosegli izredno dobr^;; rc/uitatc proizvodnje. Obseg proizvodnje so povečali za 62.9 (.xistotka i; i/\o/pa kar/a 255.2 (odstotka, kljub terti^> ustvarili nad 206 milijonom dinanev izuubc. kar predslavlia 71 ^ n(lMia'uvlr\vii.^ konipcnzacijo.f-F; fEDNIK - maj 1985 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3 Maj je Titov maj ( lovcka sniri požunji', človc\ivii lu' "naprej : njim. kar jc sioril zanje, ho živfli! \.\clc/! (frvšeren) l^ilo je temne jesenske noči, leta 1942, ko sem se pnič srečal s partizani. Tedaj sem tudi sli^l za jj^n« l ito. Predstavljal sem si ga velikega moža, vojskovodja, si na tiho želel, da bi ga kje videl, srečal. To se žal ni zgodilo. >;aj zapišem, da sem tedaj živel s svojimi starši na Koroškem, sredi temnih lesov. |)ve leti pozneje sem postal partizan. Dobil sem titovsko s pe- tokrako zvezdo. In zopet sem na tihem upal, da se bom kje na svoji poti le srečal s Titom. Žal se moje tihe želje tudi tedaj niso uresničile. Spominjam pa se, da pa sem prvič slišal njegov glas po radio, ko je govoril v že osvobojenem Beogra- du. Tedaj sem bil kurir na komandi niesta v Ljubnem, ki je tudi že bilo osvobojeno. Prišla je težko pričakovana svoboda in moja želja, da bi videl Tita od blizu, se ml je naposled uresničila, ko je jeseni leta 1954 prišel na Ostrožno, kjer je govoril pred več kot 250 tisoč glavo množico. Bil Je v maršalski uni- formi, resničen vojskovodja ... In morda je pravzaprav ravno 19. avgust 19^. leta najlepši in najsrečnejši dan v mojem življenju, kajti tedaj sem se mu. bilo je v Velenju, lahko približal, ga v tre- nutku, ko je godba velenjskih ru- darjev igrala državno himno, celo fotografiral in nihče me pri tem ni ovir^. Iz Velenja ga je potem vo- dila pot med koroške jeklarje in fužinarje, kjer je bil prav tako pri- srčno sprejet kot so ga nasploh sprejemali kjerkoli se je pojavil in običajno se je vest o prihodu Tita med ljudmi kot blisk raznesla, vse ga je želelo videti, mu stisniti roko... In tretjič sem videl lita na Ptuju, /al mi ga tedaj ni uspelo f(»(ografirati, ker sem zamudil v stop na grajsko dvorišče, kjer seje l ito dalj časa zadržal v pogovoru s predstavniki družlKMio-politične- ga življenja ptujske občine. Te dni je minilo že pet let od trenutka, ko je v kliničnem centru v Ljubljani za vedno prenehalo biti njegovo herojsko in plemenito srce. Povsod po naši domovini so se od 15. uri in pet minut oglasile sirene in delovni ljudje po tovar- nah, kmetje na poljih so se za tre- nutek vzravnali, se v mislih spom- nili na njegov lik, vsem nam tako dobro znan in poznan in še ne moremo verjeti, da dragega Tita ni več med nami, nikoli več ga ne bo, a vendar je v mislih med nami in v nas. Neizprosna smrt nam je vzela človeka, ki so ga na vseh celina priznavali za največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni ju- nak, ki se je že pred vojno zavzemal za pravice, se skozi ljudsko revo- lucijo bojeval za srečo ponižanih in zatiranih. Po končani vojni pa organiziral vse narode in narod- nosti v močno državo. Njegova prva naloga je potem bila obnova porušene domovine. Postal je amba.sador miru, svobode. Zaradi njegove trdne odločnosti, zlasti v času informbiroja, so ga morali spoštovati celo sobražniki. Kljub temu je bil skromen, saj je večkrat dejal, da sadov doseženega ni treba prištevati samo njemu, pač pa vsej generaciji in da samo en človek ne more dosti narediti, naši uspehi so sadovi vseh skupaj. Resnica je in ostane, da je Tito s svojo mod- rostjo naredil največ, saj je kar 60 let vodil našo partijo. Tito je vse- skozi verjel v ustvarjalno moč de- lavskega razreda in delovnih ljudi. Našo družbo je gradil na dolgo- ročnih osnovah ter menil, da sta znanje in znanost temeljna kamna za dvig iz zaostalosti. Zavedal seje moči Jugoslavije v junaštvu, trdnosti in naši enotnosti ter verjel je v moč našega samoupravnega socializma — za človekovo sre- čo ... Čeprav vemo, daje Tito umrl, se nam dozdeva, da tak človek ne more umreti. Z resničnostjo se nioramo sprijazniti, kajti tudi ge- niji so fizično minljivi, vendar nji- hova dela, njih dejanja, besede ostajajo kot dragocena dediščina. Tito je človek stoletja, so pravili širom po .svetu, mnogi pa smo prepričani, da je bil Tito eden največjih ljudi, vizionarjev človeš- ke zgi^ovine, velik humanist in borec za pravice zatiranih in za mir v svetu. Morda tudi ni povsem slučajno in to je dano le redkim ljudem, da so se rodili meseca maja, maja pa je tudi umrl. Seveda 88 let pozneje, a nmogo, mnogo prezgodaj. Se danes bi moral živeti, nas voditi v lepšo in srečnejšo prihodnost. In mesec maj je mesec zelenja in cvetja, prešerne mlado.sti, je naj- lepši mesec v letu. Zato lahko z vso upravičenostjo zapišemo, da je mesec maj-Titov maj. Tekst in foto: Franjo Hovnik l ovariš Tito v Velenju (leta 1958) Osvoboditev z lastnimi silami Od konca aprila pa vse do 8. maja 1945 so se po cestah skozi Ptuj in naprej proti Mariboru valile kolone nemške sodalteske. Samo 3. maja so /abeie/ili kolono z okoli 200 tanki, ki seje pomikala od Ormoža proti Mariboru. Z Nemci so bežali tudi njihovi hlapci — vlasovci, ustaši in drugI izdajalci lastne domovine. l ako se je 2. maja pomikala skozi Haloze proti Poljčanam kozaška enota v nemški vojski na 42 vozovih. Vse tt) je kazalo na splošen umik nacistične vojske z bojišč na Hrvaškem in ob Muri. 1 udi morala med nemškimi vojakije povsem upadla, »Heim ins Rcch!« je bilo njihovo edino geslo. Štab neke enote, kije za nekaj ur počivala pri Markovcih, je zažgal v vasi svoj vojaški arhiv, odlikovanja in našitke nacističnih simbolov z uniform. V situacijskem poročilu Lackovega odreda je zapisano, daje 6. in 7. maja po cesti skozi Jiršovce šlo veliko artilerijskih enot, večinoma s topovi kalibra 10 in 15 cm. Kaže. da te baterije ščitijo umikajoče se nemške oddelke, ki se umikajo z ormoškega odseka fronte. Nadalje to poročilo navaja, da so gestapo, policija in orožništvo v Ptuju dobili nalog, da se do treh popoldne umaknejo iz mesta. To se je tudi zgodilo, le orožniška postaja pri Urbanu (Destrnik) ni bila obveščana o umiku. Kljub splošnemu razsulu nacistične vojske, ne le na našem obniočj u, temveč na vseh evropskih vojskovališčih, kljub položitvi orožja na posameznih frontah (V Italiji, na Danskem, Nizozemskem), so pri nas nacistični oblastneži in njihovi pomagači izvajali teror in zločine naprej. Na dan 1. maja 1945 je nemška graničarska enota odkrila v vini- čarski hiši v Goričaku v Hal '.ah terenska aktivista Franca Bratuša- Feliksa in Franca Letonja-Vojka. Nad 20 graničarjev je obkolilo vini- čarijo. Aktivistoma preboj ni uspel, čeprav sta se uspešno branila nekaj ur. Feliks je obležal mrtev. Vojko pa je bil težko ranjen in je čez nekaj ur umrl. Na Teznem pri Mariboru so Nemci 5. maja zadnjič organizirano streljali talce. Med njimi ustrelijo tudi Lucijo Drevenškovo, mlado učiteljico iz Lovrenca na Dravskem polju. V zadnjih dneh vojne so izgubili življenja v boju za svobodo še Janez Šegula s Polenšaka, Franc Murkovič iz Male vasi in Franc Muršec iz Slomov v Slovenskih goricah. Zadnje nemške oborožene enote zapustijo starodavni, močno po- rušen Ptuj, 8. maja 1945 ob treh popoldne. Za seboj so spustih v zrak oba mostova, železniškega in lesenega cestnega. Strahoviti eksploziji, ki sta (xijeknili druga za drugo, sta oznanili, da je za vedno konec 4-ietne nacistične okupacije in strahovlade v Ptuju. Okupatorji so za sabo razdejali železniško progo in razstrelili vse manjše mostove in prehode čez reke. Dotoke in ceste. Za njimi je ostajala ena sama ruševina. Čez Haloze so 9. maja že prodirale enote tretje armade JA. Pri Gradiščah v Halozah so se spopadh z umikajočim sovražnikom, kije bežal proti zapadu. V spopadu je padlo 7 borcev JA. Spopad pa je zahteval žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. Umrli so: Marija Te- tičkovič, Ivan Brlek in Ivan Jurgec. V Murski Soboti je bila 6. maja ustanovljena prva Prekmurska brigada, ki je imela izredno pomembno vlogo v naslednjih dneh pri osvobajanju Slovenskih goric, Maribora, Ptuja in drugih krajev. 8. maja zvečei so borci prvega bataljona te brigade po Ljutomerski cesti že vkorakali v Ptuj in s tem prehiteli bolgarski 28. pehotni polk. kije prodiral v Ptuj po Ormoški cesti. Borci prekmurske brigade so zastražili javne zgradbe in skladišča, da bi tako preprečih ropanje ljudske in zasebne imovine. Tudi z Bolgari, ki so se obnašali kot okupatorji, so imeli precej težav. Oblast v Ptuju je prevzel mestni odbor OF. Pod zaščito Haloške čete se je že 8. maja zvečer odpravil z Vildona v Kočicah proti Ptuju okrajni CenterzvodstvomOK KPS in Okrajnega odbora OF. Vendar po cesti ob Dravinji so se še valile nepretrgane kolone nemške in kvislinške soldateske, zato Dravinje 'n ceste niso mogli prečkati. V Ptuj so prišli šele 10. maja. O vsem tem vec wdrobnosti prihodnjič. FF Referendum v KS Heroja Lacka Rogoznica v nedeljo, 12. maja, se bomo v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica odločali za nadaljevanje krajevnega samoprispevka za na- slednjih pet let. V tem srednjeročnem obdobju, ki se izteka, smo sredstva samo- prispevka namenili za gradnjo vodovoda v KS, za asfaltiranje in vzdr- ževanje cest, za cestno razsvetljavo, za gradnjo trafopostaj in avtobus- nih postajališč, prispevali smo pri gradnji vrtca v Novi vasi in opravili še več manjših nujnih del. Program razvoja krajevne skupnosti v letih 1980—1985 smo v ce- loti uresničili s pomočjo sredstev samoprispevka, sredstev samou- pravnih interesnih skupnosti občine Ptuj, s pomočjo sredstev kraja- nov, ki so jih prispevali po posebnih pogodbah in z združevanjem osebnega dela krajanov, ter dela mladinskih delovnih brigad. Ob doseženih uspehih združevanja sredstev in dela pa nam je ostalo še veliko potreb in nalog neuresničenih. V letu 1984 smo pričeli aktivnosti za pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov v naši krajevni skupnosti. Izvedli smo široko javno razpravo preko zbo- rov krajanov, odborov vaške samouprave, komisije za plan in finance, sveta skupščine in krajevne skupščine. Na osnovi zbranih potreb na- daljnega razvoja posameznih območij v krajevni skupnosti sta komi- sija za plan in finance ter svet skupščine pripravila osnutek srednjero- čnega programa za obdobje 1986—1990, z elementi do leta 2000. Os- nutek programa razvoja je sprejela tudi krajevna skupščina. Program razvoja zajema naslednje objekte in dejavnosti za urejanje in izboljša- nje infrastrukturnega standarda v krajevni skupnosti: vodovodno omrežje, kanalizacija, vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest, ureja- nje avtobusnih postajališč, cestne razsvetljave, urejanje peš poti in pločnikov, električno omrežje in transformatorske postaje, telefonsko omrežje, regulacijo potoka in gradnjo trgovskega lokala. Po ocenitvi potreb v osnutku programa bi rabili za njegovo reali- zacijo 400.000.000 din. Iz sedaj znanih in možnih virov sredstev ni mogoče tako obsežnega programa realizirati v petih letih. Nekatere naloge bo potrebno prenesti v obdobje po letu 1990. Odstotek realizacije zbranih potreb je odvisen od naše pripravlje- nosti in sposobnosti združiti finančna sredstva v obliki samoprispev- ka, po posebnih pogodbah in v obliki lastnega dela. Delež sredstev SIS materialne proizvodnje bo znan šele po usklajevanju do konca le- ta 1985. Istočasno z nastajanjem osnutka srednjeročnega programa raz- voja krajevne skupnosti so tekle tudi javne razprave o uvedbi novega samoprispevka za srednjeročno obdobje 1986-1990. Letošnji zbori krajanov so pokazali, da večina krajanov kljub težji ekonomski situa- ciji še vedno razmišlja o skupnih nalogah in ciljih, ki jih želimo ures- ničiti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Mislimo in prepričani smo, da ni krajana, ki ni za lastni in skupni napredek, zato se na refe- rendumu. v nedeljo 12. maja, vsi odločimo ZA. Sloga in solidarnost vseh krajanov iz vseh sedmih vasi je trdno jamstvo razvoja celotne krajevne skupnosti. Le z /družitvijo sil in moči ter finančnih sredstev bomo uspešno izvedli svoj program. IŠ Študijski dan v politični šoli ZK J , »Josip Broz - Tito" v Kumrovcu že v zadnji štev. Tednika smo poročaH, da so slušatelji oddel- ka ZK Šole socialističnega samoupravljanja občine Ptuj imeli celo- dnevni zaključni seminar z obiskom Kumrovca in Politične šole ZKJ »Josip Broz-Tito«, in obljubili, da bomo o tem nekaj napi- sali v tej številki. To obljubo izpolnjujemo. Osemindvajsetim slušateljem oddelka ZK so se pridružile tudi 3 slušateljice mariborskega od- delka politične šole CK ZKS iz ptujske občine, nekaj predavate- ljev in članov predsedstva O K ZKS Ptuj. Tako je bil avtobus poln, ki je zgodaj zjutraj krenil iz Ptuja. Med udeleženci je bil tudi Janez Zemljarič, ki je pred dve- Tia letoma končal politično šolo ZKJ v Kumrovcu in je navzoče že med vožnjo seznanil z delom in življenjem v šoli. »Predavanja se začenjajo točno ob 8. uri in trajajo dopoldne«, je povedal in poudaril, »da ne smemo zamudi- ti«. No, kljub temu smo zamudili okoli 3 minute. Mokra cesta, ?ost promet in skrb šoferja za \arno vožnjo, so opravičljivi ra- zlogi za to zamudo. Pred ogrom- no Zgradbo šole nas je že nestrp- no pričakovala pomočnica direk- torja za program Božiča Blago- ^'ič, nas nadvse prijazno sprejela l^n kar najhitreje usmerila v veli- jo predavalnico, kjer je tako pre- davatelj in nad 250 slušateljev ^akalo na skupino iz Ptuja. Brž smo se posedli, se je predava- nje začelo, spremljano z diapozi- ll^i, enako kot večina drugih pre- davanj. Naj takoj zapišem, da je v se- d^nji generaciji šole skupno I 12 ''Ušateljev iz vseh krajev Jugo- slavije. Na ta dan pa je predava- je prisostvovala še precej števil- študijska skupina iz Beograda slu.šatelji šole notranjih zadev ' Zagreba. Ptujčani smo bili ta- ■ ® tretja zunanja skupina. Tako i spremljalo predavani? "ad 300 slušateljev, 'isti teden so bile na progra- teme s področja SLO. kon- j^^tno /a dan našega obiska pa sm^^ o specialnih vojnah. Zato bili nekoliko presenečeni, na M visoki stareši- no • predavanje o var- in družbeni samozaščiti, prvim odmorom smo "^'li, da je prišlo do spremem- ^^^ urniku predavanj. Kljub tc- /animivcMu predavanju den ' prisluhnili vse tri predvi- šolske ure. Predavanje je bilo spremljano z diapozitivi, in sicer jedrnato povzeta glavna vsebina predavanja. Tako ima vsak slušatelj možnost si sproti beležiti najpomembnejše, ne da bi bilo treba pri tem sproti oce- njevati, kaj iz predavateljevega izvajanja si zabeležiti. Seveda je to veljalo le za nas, zunanje slušatelje. Redni slušate- lji pa tlobijo /a vsako temo pisno gradivo, okoli 160 strani, ki ga delno pred, predvsem pa po pre- davanju individualno preštudira- jo, potem ob pomoči mentorjev preučijo v krožkih, sklepno delo pa je v pisni nalogi, ki jo mora opraviti slušatelj o vsaki temi. O vsem tem in o delu in življe- nju na šoli nas je po predavanju podrobneje se/naniJ direktor programa šole Ivica Račan. V se- danji generaci ji šole je med 112 slušatelji kar 70 odstotkov delav- cev i/ neposredne proizvodnje. Slušatelji i/ vseh krajev Jugosla- vije so tudi / različnimi življenj- skimi in delovnimi izkušnjami, /.lU) le i/rctliio pomembno men- torsko delo. mentorje določajo centralni komiteji Zk republik. Šola traja 10 mesecev (šolsko le- to). Program obsega osem temat- skih enot, vsaka enota pa je raz- deljena na deset in več podpo- glavij. Vse to obdelajo, poleg predavanj, knjig in drugega pis- nega gradiva, še v krožkih, semi- narjih, posvetovanjih, razpara- vah, okroglih mizah in oosobnih oblikah. V mesecu dni je treba prebrati tudi po 2 tisoč strani, razprave z mentorji pa se včasih zavlečejo tudi do polnoči. Med rednimi slušatelji šole vlada izredno tovarištvo. Ze dru- gi dan šole se začnejo ogovarjati s prijateljskim »ti«, po kakem mesecu dni pa med njimi izgine- jo tudi »republiške skupine« in postanejo v polnem pomenu be- sede Jugoslavija v malem. Prav t/iko tovariški odnosi so med slu- šatelji in predavatelji, teh pa je 60 rednih in K) dodatnih. Sluša- telji so tako partijsko kot samou- pravno organizirani, imajo pred- sedstvo zbora slušateljev in šest komisij. Redno ocenjujejo delo t-iko slušateljev kot predavate- ljev. Imajo tudi dežurstvo in vr- sto drugih nalog. Tudi za družabno življpnje in razvedrilo je v okviru šole pre- skrbljeno. Imajo svoj kino, gle- dališke predstave, možnosti za gojenje različnih športov, disko večere in podobno. Tako se ob študiju in družabnem življenju spoznavajo s tovariši iz vse Jugo- slavije, z njihovimi navadami in običaji. Ob tem velja po-ebej poudari- ti, da je celotno delo šole načrto- vano tako, da kar najbolj pristno gojijo in nadaljujejo Titovo delo. Mladim ljudem odpirajo perspe- ktive, jim vlivajo titovskega, kri- tičnega, vendar spodbudnega op- timizma. Tako se znajo potem pri praktičnem delu upirati kra- tkovidnemu pesimizmu in brezu- pu, ki ob sedanjih težavah mar- sikje prevzema posameznike. Politična šola CK ZKJ »Josip Broz-Tito« je tudi najtesneje po- vezana z oblikami idejnopoliti- čnega usposabljanja komunistov iz vse Jugoslavije. Podobno, kot je bilo na dan našega obiska v Kumrovcu, je tam skoraj vsak dan. Dnevno prihajajo študidj- ske skupine iz raznih krajev Ju- goslavije, vsako skupino prija- zno sprejmejo, jim pokažejo in povedo vse, kar jih zanima. Ima- jo pa tudi stike z drugimi komu- nističnimi partijami, posebno pristne s KP Romunije in KP Ki- tajske. Po razgovoru v šoli smo obi- skali še rojstno hišo tovariša Ti- ta, kroniko Brozove rodbine in kovačijo Brozovih, ki priča, daje bilo kovinarstvo glavni poklic več generacij Brozovih. Obisk v Kumrovcu nas je pre- pričal, da je Politična šola C K ZKJ »Josip Broz-Tito« veliko več kot običajna šola, da je to šo- la, v kateri vlada demokratični duh odgovornosti in tovarištva, Titov vzor presojanja položaja in odločanja za akcijo, njegove kri- tične ocene poteka dogodkov in optimizem. Ta Titov odnos sku- šajo vcepiti slušateljem šole z na- menom. da ga prenesejo v svoje okolje, predvsem še na mlade ljudi. pF Del ptujskih udeležencev študijskega dneva pred Politično šolo ZKJ »Josip Broz-Tito« v Kumrovcu Foto: F. Bagar 4 - DELEGATSKA SPOROČILA - TEDNIK LETOS PODELJENIH 16 SREBRNIH ZNAKOV OF žirija /a potic!ie\anjc pri/nanj pn občinski konierenci S/l)l. \ Ptuju jc letos oilločila. cia ho na osno\i 2t> predlogt>\ i/ krajev nih kontcrenc. krajevnih skupnosti, društev in organizacij, podelila 16 Nrehrnih /nakov Of- sloven- skega naroda. Obrazložitev je prebrala predsednica žirije Dra- gica Novakova, priznanja pa so letos prejeli: I RANC TKALCI^C iz KS C irkulane, ki je član KZ od leta 1947, od takrat pa tudi izredno aktiven v krajevni samoupravi in v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, v gasilskem dru- štvu in lovski družini, kjer je bil tudi starešina. IVAN BEVK iz Lasigovc v KS Polenšak, je aktivni udeleženec NOV in tudi po vojni stalno pri- soten v delu krajevne samoupra- ve. Je predsednik KO ZZB NOV in aktivno sodeluje v prenašanju tradicij NOB na mlade rodove. Aktivno je deloval tudi v organih za notranje zadeve. MARTIN KOREZ iz Stoperc, se je leta 1944 vključil v NOV v Šercerjevo brigado in po osvobo- ditvi v bataljon 14. divizije. Vrsto let je bil inštruktor predvojaške vzgoje in v organih krajevne skupnosti. Trenutno je predsed- nik KO ZZB NOV in član skup- ščine krajevne skupnosti. PROSVETNO DRUŠTVO VI- TOMARCl — je bilo ustanovlje- no leta 1945 in je danes v njem 60 pretežno mladih članov. V njegovem okviru delujejo knjiž- nica. dramska in tamburaška skupina ter mešani pevski /bor. Sekcije ilruštva so vključene v celotno krajevno življenje, sku- paj / gasilci pa si prizadevajo, da dobijo tudi ustrezne prostore za delovanje. 1 RANC STOJNŠhK iz Nadol v KS Žetale, je leta 1945 prevzel mesto tajnika v Žetalah in akti- vno sodeloval v številnih akcijah, kot član sveta KS pa je odgovo- ren za kmetijsko področje. Je predsednik socialne komisije v KS in njen član pri OK SZDL, sodnik porotnik, vrsto let pa je tudi predsedoval krajevnemu po- ravnalnemu svetu. MARIJA KORPAR iz Ptuja, je učiteljica v OŠ Olga Meglič, vestna in požrtvovalna delavka, ki se s svojo prizadevnostjo odli- kuje tudi pri delu Rdečega križa in v širjenju Prešernove knjige med učenci in občani. Je tudi predsednica KO za socialistično solidarnost pri predsedstvu OK SZDL. GASILSKO DRUŠTVO DE- STRNIK — je med najaktivnej- šimi društvi v ki že vrsto let skrbi za podmladek in za sodob- no tehnično opremo društva. Zgradili so svoj gasilski dom, so pa tudi odlični organizatorji ra- zličnih prireditev in srečanj. Aktivno delujejo v krajevni sa- moupravi in nesebično pomaga- jo krajanom z dova/anjem vode v sušnih obdobjih. MAR 1 IN ( ANJKO iz Me- /govec v KS Dornava, je aktivno deloval v NOV od leta 1943 dalje in se tudi po vojni vključil v ob- novo porušene domovine. Poleg aktivnega dela v krajevni samou- pravi je dolga leta vodil gasilsko društvo v Mezgovcih, bil je po- veljnik okrajne gasilske zveze, predsednik KO ZZB NOV in- stalno prisoten v krajevnem družbeno političnem življenju. IVAN ZUPANiC iz Gerečje vasi, KS Hajdina, se je že kot mladinec na kmetijski šoli vklju- čil v družbenopolitično delo. Na- to je bil aktiven na področju tele- sne vzgoje, v vaški in krajevni sa- moupravi. Danes je predsednik skupščine KS, kmetijske zemlji- ške skupnosti, aktiven v lovski družini — skratka priljubljen in spoštovan krajan, dober delavec. FRANC HOLC iz Zagorc, v KS Juršinci sodi med napredne kmetovalce in poleg trdega kmečkega dela najde še čas za delo v krajevni samoupravi. Več let je vodil poravnalni svet. je predsednik vaškega odbora SZDL in član komisij in odbo- rov. KATARINA RAKOVEC iz Zg. Leskovca, je aktivna v raznih društvih in organizacijah, zlasti v KO RK, ki jo tudi več let vodila. Tako je aktivno skrbela za krvo- dajalstvo in srečanja starejših krajanov. Je tudi aktivna gasilka, delegatka v SIS. ŠfEFAN CVAHTE iz Maj- šperka, je ravnatelj tamkajšnje OŠ in aktiven v krajevni samou- pravi, ZK in krajevni skupnosti. Trenutno opravlja več pomemb- nih predsedniških funkcij, med drugim je tudi podpredsednik skupščine KS ter v Partizanu in pri Svobodi. OSKAR LUKEZIČ iz Podleh- nika, udeleženec NOB od leta 1944, član ZK od leta 1946. Bil je predsednik PD, tajnik ZRVS v KS, aktiven v strelski družini in krajevni skupnosti, pri gasilskem društvu — skratka povsod je vi- den njegov vpliv in rezultati nje- govega vestnega dela. STANKO DEBELJAK iz Ptu- ja, je preosednik skupščine po- žarne skupnosti in je v zadnjem obdobju veliko prispeval k raz- voju gasilstva v ptujski občini in s tem večje požarne varnosti. Je član OŠ CZ, v komisiji za inova- cije pri OSS, bil je predsednik 10 raziskovalne skupnosti, predsed- nik društva inženirjev in tehni- kov. Vse svoje dolžnosti je opra- vljal vedno vestno in uspešno. DUŠAN RADOVANOVIČ iz Ptuja, je sekretar OO ZKS v KS Ivan Spolenak, predsednik ko- miteja za SLO in DSZ in aktiven v delu in življenju krajevne sa- mouprave. Skrbi za ohranjanje tradicij NOB, predvsem pa za ideje bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. JOŽE NOVAK iz Ptuja, je upokojeni miličnik. Leta 1944 se je vključil v NOB in po osvobo- ditvi aktivno delal v OF, nato pa v SZDL. Je član skupščine KS Jože Potrč, predsedstva KK SZDL, vodja delegacije za SIS invalidsko-pokojninskega zava- rovanja, predsednik komisije za skrb borcev, vključen pa tudi v druge organizacije in društva. Dobitnikom priznanj tudi naše iskrene čestitke! mš Letošnji dobitniki srebrnega znaka OF slovenskega naroda iz ptujske občine. Foto: S. Kosi Priznanja tudi sindikalnim delavcem in organizacijam Prijeten je občutek — kadar se občana, delavca in sindikalnega aktivista spomnijo tisti, ki predla- gajo in tudi odločajo o takih ali drugačnih prizna- njih. Še prijetnejši pa, če tako priznanje dobiš vpričo deset tisoč ljudi. To se je zgodilo 27. aprila - na dan OF slovenskega naroda v Mostju, na ve- liki spominski slovesnosti, ko je 15 sindikalnih de- lavcev in aktivistov ter pet sindikalnih organizacij prejelo srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Za nesebično in požrtvovalno delo v sindikalnj organizaciji so bili nagrajeni Vera GOLOB iz OŠ Olga Meglič, J.nkob HUDŽAR iz uprave za druž- bene prihodke SO Ptuj, Alojzija MERC iz OŠ Podlehnik, Avgust LAH iz K K TOZD Mlekarna Ptuj, Zvone ZINREICH iz postaje milice Ptuj, Franc KUMER iz TGA BORIS KIDRIČ DS Skupnih služb, Silva ILEC iz DES TOZD Elektro Ptuj, Marjan IRGL iz TSM Maribor, enote Ptuj, Momčilo SAVIC iz Agisa, Zinka TOŠ iz GG TOZD Gozdarstvo Ptuj, Aleksander PODKRIŽ- NIK iz MI PA TOZD Maloprodaja, Jožica VRABL iz MI PA DS Skupnih služb, Andrej FE- KONJA iz SŠC TOZD dom učencev, Ivo TUŠEK iz TGA Boris Kidrič Kidričevo TOZD Proizvod- nja aluminija in Marica ZUPANIČ iz ZC TOZD Bolnica Ptuj. Srebrni znak ZSS pa je letos v ptujski občini prejelo pet sindikalnih organizacij: ZC TOZD Zo- bozdravstvena služba Ptuj, OŠ Olga Meglič, KB Maribor — enota Ptuj. Metalka Ljubljana — pro- dajno skladišče Ptuj in Agis — TOZD Vzmetarna Formin. Čestitamo! mš Dobitniki srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Foto: S. Kosi. 8. MAJ - MEDNARODNI DAN RDEČEGA KRIŽA v spomin na rojstvo ustanovitelja Rdečega križa Henrija Dunanta praznujemo vsako leto 8. maja mednarodni dan Rdečega križa in Rdečega polme- seca. Od 8. do 15. maja pa po vsej Jugoslaviji praz- nujemo teden Rdečega križa. Mednarodni dan in teden Rdečega križa sta letos, ko proslavljamo 40. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, posvečena mladini. Letošnji 8. maj praznujemo pod geslom: »MLADINA, SODELOVANJE, RAZVOJ, MIR«. Liga društev Rdečega križa in Rdečega polme- seca je to temo izbrala z namenom, da se pozor- nost mladine usmeri v aktivnost Rdečega križa, pa tudi zato, da bi organizacije Rdečega križa obele- žile leto mladine 1985, ki gaje že leta 1979 progla- sila Genera']na skupščina Združenih narodov. Na 11. svetovni konferenci Rdečega križa o mi- ru, kije bila lani na Finskem in Švedskem, so dele- gati nacionalnih društev Rdečega križa posvetili pozornost tudi delu in vlogi mladine Rdečega kri- ža. Delegati so sprejeli smernice za izvajanje kon- kretnih nalog mladine, še posebej pa so ob tem poudarili potrebo po vzgoji o miru. Ker je minilo 120 let, odkar je 12 evropskih dr- žav podpisalo I. ženevsko konvencijo o zaščiti bol- nih in ranjenih vojakov, je prav, da se spomnimo tovariša Tita, ki je leta 1963 med drugim dejal: »Ideali miru, ki jih je tudi Rdeči križ začel razvija- ti pred sto leti, so postali odsev prizadevanj vseh naprednih sil sveta in imperativ časa, v katerem ži- vimo«. Mednarodna humanitarna skupnost — Rdeči križ - združuje 135 držav, med temi je tudi Jugo- slavija, združuje 250 milijonov ljudi različnih sta- rosti, ras in narodnosti. Kljub velikim razlikam v političnih, socialnih in ekonomskih razmerah, ki danes vladajo po svetu, se ideja Rdečega križa kre- pi. razvija in v čedalje večji meri postaja vez med narodi, ne glede na vse razlike, ki delijo ljudi. Za- lo ni naključje, da seje Rdeči križ naglo ra/vijal in postal simbol miru, človečnosti. Nimbol milijonov ljudi, ki jim je kaj do tega. da bi.ljudje živeli složni in združevali svoje umske sposobnosti v korist člo- veštva. Vsebinska in organizacijska usmerjenost Rdeče- ga križa Slovenije kot najširše družbene in huma- nitarne organizacije in njena vloga /a napredek zdravstveno socialne kulture zdrav način življe- nja. ter prizadevanje za mir in sožitje med narodi. ji nalaga tudi polno zavzetost in vzgojo mlade ge- neracije. _ Med 250 milijoni članov deluje veliko mladih ljudi, ki z izpolnjevanjem svojih določenih nalog pomagajo, da bi ljudje živeli lepše in bolje. Mladi so sestavni del organizacije Rdečega kri- ža Jugoslavije in Slovenije. Spodbujamo jih, da bodo vedno negovali in razvijali bratstvo in enot- nost naših, narodov in narodnosti, da bodo pogla- bljali humane socialistične medčloveške odnose. Akcije mladih članov in mladine Rdečega križa na osnovnih in srednjih šolah imajo široko delovno področje ter omogočajo vključitev in delo vsem učencem. Rdeči križ vlaga napore, da se osnovni principi, kot so humanost, nepristranost, neodvisnost, pro- stovoljnost, enotnost in univerzalnost, še bolj pri- lagodijo razmeram in potrebam sedanjega časa, zlasti pa da se uveljavljajo in uresničujejo. V povojnem obdobju je Rdeči križ opravljal šte- vilne naloge iz katerih so se razvili razni programi za delovanje zdravstvene in socialne službe, brez katerih si danes ne moremo zamisliti učinkovite skrbi za človeka. Z razvojem družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pa je Rdeči križ osredotočil svoj program in delavanje na zdravstveno in socialno vzgojo prebivalstva, na ustanavljanje in usposabljanje ekip za prvo medi- cinsko pomoč, ekip za socialno delo, higienskih aktivov, na usposabljanje ekip za nego bolnika, nego matere in otroka, organiziranje pomoči sta- rejšim - osamljenim ljudem, invalidom, sosedsko pomoč, razvijanje prostovoljnega krvodajalstva, na priprave za primer naravnih in drugih nesreč ter ostala področja za krepitev ^nanj in spretnosti za SLO in DS. V programih in akcijah Rdečega križa je veliko raznoterosti in pestrosti, saj zajema njen program pomembna vprašanja iz človekovega življenja in dela. Zato je vse več ljudi, ki sodelujejo z Rdečini kri- žem tako, da darujejo svoj čas. znanje in material- na sredstva, mnogi pa so krvodajalci. Povsod ji? vse bolj živa zavest, da lahko tudi z uresničeva- njem programa Rdečega križa vsak človek prispe- va svoj delež k napredku zdravstvene in socialne kulture in s tem k stabilizaciji gospodarstva in kva- liteti življenja nasploh. Janko Korpaf f EDNIE - 9- SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 NACISTIČNA ZASTAVA NA MESTNEM STOLPU V PTUJU Bilo je spomladi leta 1938, ko nam jutro povedo, da z niestnega stolpa v Ptuju, ki služi tudi za zvonik, visi dolga nacis- tična zastava s kljukastim križem. Zavedni Ptujčani smo se zgražali in radovedni ugibali, kaj to po- iTieni. Končno zvemo, da je 20. april in da so ponoči ptujski kul- turbundaiji izobesili to zastavo v iast njihovega ftihreija. Koliko časa je ta zastava visela na mestnem zvoniku se točno ne spomnim, vem le, da precej ur. Slišala sem tudi, da so o tem na jiroko razpravljali in se prepirali, Icdo bo snel zastavo. Hitlerjeva zastava je bila pritrjena visoko v lini zvonika in je bilo nevarno se povzpeli do tja. Ker tako zastave nihče ni upal (morda tudi ni hotel) spraviti s stolpa, je sreski načelnik v Ptuju, gospod Vidic, dal nalog, da naj hitleijevo zastavo snamejo s stolpa gasilci. Znano je, da gasilci povsod v sili pomagajo in često v nevarnih okoliščinah rešujejo težke pro- bleme. Vemo, da bi gasilska društva morala biti humana organizacija, zato v njej ne bi smelo biti razrednega razlikova- nja in političnega sovraštva. Pri odstranjevanju hitlerjeve zastave pa seje zataknilo. Ptujski gasilci so odpovedali. Na telefonske klice sreskega načelnika se enostavno niso odzvali. Odzvali se niso na večkratno osebno intervencijo sreskega načelnika Vidica. Izgle- dalo je kot da mesto Ptuj ne pre- more niti enega gasilca. Razumljivo je, da se ptujsko gasilsko društvo ni odzvalo, saj je bilo krepko v rokah nemčurjev, p(xlobno kot marsikje dru^e na slovenski Štajerski, fiačelnik ga- silskega društva v Ptuju je bil od leta 1937 Nemec, s priimkom Schteude. Osebno .sem ga pozna- la, saj smo bili z njim v Ptuju okoh 20 let sosedje. Znano je, da je takrat imelo gasilsko društvo v Ptuju še ne- mško komando. Tako je bilo tudi ' v marsikaterem vaškem gasilskem društvu, čeprav je Jugoslavija obstajala že skoraj 20 let, je bilo v gasilskih društvih še vedno slišati nemške besede in nemško ko- mando. To je bila dediščina ne- kdanje Avstro-Ogrske, ob na- stanku nove države Jugoslavije pa temu vprašanju niso posvečali dovolj pozornosti. Bih so premalo budni, pustih so nemčurjem pro- ste roke v mnogih gasilskih druš- tvih tako v mestih kot v trgih in na vaseh. Stari nemčurski člani marsikje tudi niso marah sprejeti v svoje vrste mladih zavednih Slovencev. To nebudnost so znale krepko izkoristiti revanšistične sile ne- mške manjšine pri nas, ki nikakor ni mogla preboleti poraza, izgube prve svetovne vojne in propada Avstro-Ogrske, s tem pa tudi možnosti nadaljnjega ponemče- vanja slovenskih ljudi na Štajer- skem. S svojimi nemčurskimi ti- palkami so zastrupljali svoje po- drejene v gasilskih društvih in preko njih uspešno vodih svojo petokolonaško propagando tako v mestu kot na podeželju. Spominjam se, da so v Ptuju dobili člani Sokola nalogo, da se morajo vključiti v gasilsko druš- tvo, toda od vodstva društva niso dobili niti odgovora. Dokaz, kako težko se je v stari Jugoslaviji vključil med gasilce zaveden slo- venski človek. Tako je v marsi- katerem gasilskem društvu ostalo do vdora okupatorja leta 1941. Zaradi tega ni čudno, da je peta kolona imela razmeroma lahko delo. Posledice 21-letnega delo- vanja pete kolone na območju slovenske Štajerske so med NOB krepko občutih aktivisti OF. Povrnimo se spet k tisti nacis- tični zastavi, ki je 20. aprila 1938 tako izzivalno plapolala s svojim kljukastim križem. Okrog stolpa seje zbiralo vedno več y udi, bili so hitleijanci in nemčurji, ki so se režali na vsa usta, bili pa so tudi Slovenci, ki so jezno gledali to izziV&nje. PoHcija je odganjala radovedneže in izzivače od stolpa m čakala, da pridejo gasilci. Sreski načelnik je ob tem besnel, vrtel telefon, toda gasilci se niso oglasili. Končno načelniku ni preostalo drugega kot da je dal nalog orožnikom in f)oliciji, da snamejo zastavo. Po dolgem obotavljanju in trudu jim je kon- čno le uspelo, da so sneli tisto zastavo in jo odnesli na orožniško postajo. Naslednji dan smo zvedeli za ugotovitve preiskave. Nacistično zastavo s kljukastim križem so v nočnih urah obesili na mestni stolp ptujski hitlerjanci. Akcijo je vodila dijakinja ptujske gimnazi- je, hčerka Hutteija, industrijalca žganih pijač v Ptuju. Njeni po- magači pri izobe.šanju zastave so bili njeni sošolci iz gimnazije, si- novi ptujskih hitleijancev in kul- turbundovcev ter znani nacist Mrssel, trgovski pomočnik z Bre- ga pri Ptuju. 2al pa nam ni bilo znano, če je zaradi izobešanja nacistične zas- tave profesorski zbor gimnazije v Ptuju izrekel kakršen ukor ah kazen storilcem tega dejanja. In to navkljub temu, da je bilo stoodstotno ugotovljeno, to smo vedeli tudi vsi Ptujčani, da so hitlerjevo zastavo na stolp obesili dijaki ptujske gimnazije, ki so bih obenem tudi člani kulturbunda in pete kolone v Ptuju. Tudi ni bilo slišati, da bi bil sreski načelnik Vidic dal nalog orožnikom za hišne preiskave na domovih teh hitlerjancev. Če bi to bili opravili, se bi jim prav gotovo izplačalo, saj bi bili našli veliko protidržavne nacistične literature. O tem so že vrabci na strehah čivkali, da so ti hitlerjevi nacisti zakleti sovražni- ki, ne le slovenskega, temveč vseh jugoslovanskih narodov. To smo po vdoru okupatorja in potem še v.sa4 leta krvave borbe, ko je šlo za biti ali ne biti. doživljali in krvavo občutili na svoji lastni koži. Pri hišnih preiskavah na do- movih ptujskih hitlerjancev bi orožniki prav gotovo našli veliko več protidržavne literature in propagandnega materiala, kot so ga našli ob preiskavah pri komu- nistih in skojevcih. Tem je sreski načelnik Vidic pogosto pošiljal orožnike delat hišne preiskave. Vprašujem se, kaj bi le bilo s ptujskimi gimnazijci, člani KP in SKOJ, če bi bili ti leta 1938 ah 1939 na ptujskem stolpu izobesili rdečo zastavo s srpom in kladi- vom, recimo 22. aprila v čast roj- stnemu dnevu Lenina? Sreski načelnik Vidic bi gotovo orožni- kom dal nalog, da takoj narede racijo in polove gimnazijce, ki bi bili osumljeni dejanja. Pri kul- turbundovskih petokolonaših pa tega ni napravil. Se več, pri ko- munistih bt gotovo takoj napravih hišne preiskave, kjer bi isl cali m tudi podtikali rani obtežilni ma- terial za obtožnico. Komuniste in skojevce bi prav gotovo obsodih in bi jih še okupator našel v zaporu ter se na pobudo ptujskih kultur- bundovcev nad njimi krvavo maščeval. Vprašujem se tudi, kaj bi nare- dil takratni profesorski zbor na ptujski gimnaziji, če bi njihovi dijaki izobesih na mestni stolp rdečo zastavo s srpom in kladi- vom? Gotovo bi takoj ukrepah tako kot so ukrepali leta 1934. Takrat je profesorski zbor gim- nazije v Ptuju po provokatorju zvedel le za imena gimnazijcev članov KP in SKOJ, ki so sode- lovali v znani listkovni akciji, in jim izrekel najstrožje kazni. Ne samo izključitev iz ptujske gim- nazije, temveč jim je onemogočil vsak nadaljnji študij v katerikoh šoli v Jugoslaviji. Taka je bila nekoč usoda gim- nazijcev v stari Jugoslaviji, če so bili člani KP in SKOJ in če je oblast zvedela za nj ihova imena in njihova dejanja. Do kulturbun- dovskih petokolonašev pa so imeh povsem tolerantni odnos, kar najbolj zgovorno dokazuje primer z izobešanjem nacistične zastave na mestnem stolpu v Ptuju. Novi odlok skupšoine občine Ptuj o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne (I. nadaljevanje) Enako vsebino kot točka I, 2. 3 in 5 iz 2. čl. sedanjega Odloka je imel v 3. členu tudi stari Odlok iz leta 1978 točka 4 drugega člena se- danjega Odloka pa se razhkuje od četrte točke 3. člena starega Odloka po tem, da določa čas vstopa v NOV najkasneje do 31. decembra 1944, dočim pa je v starem Odloku čas vstopa v NOV bil določen do 15. maja 1945. Tretji člen Odloka pa se glasi: »Izjemoma se lahko prizna pravica do pri- znavalnine: 1. Aktivnim udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki imajo po predpisih o po- kojninskem in invalidskem zavarovanju pri- znano v času narodnoosvobodilne vojne pc)- sebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami. 2. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodno-osvobodilni boj po L januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki imajo po predpisih o po- l^ojninskem in invalidskem zavarovanju pri- znano posebno dobo med narodnoosvobodil- no vm no v dejanskem tra janju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo po- Sojev za uveljavitev statusa upravičenca po Zakonu o civilnih invahdih vojne. Kot vidimo iz, uvodnega stavka 2. člena so v 'em členu naštete osebe upravičene, kar po- '^•eni, da imajo pravico, do občinskih prizna- j^alnin, če izpolnjujejo še druge v Odloku do- ločene pogoje, o katerih bom pisal v nadalje- vanju tega sestavka. . Osebe naštete v 3. členu Odloka take pravice "iiiiajo, vendar jim lahko, če izpolnjujejo v l^loku določene pogoje, komisija za vprašanja "^rcev NOV pn Občinski skupščini izjemoma pravico do priznavalnine. K žrtvam 'ašistifnega nasilja iz 4 točke 3. člena se lahko ^^rstijo tiste psebe, ki so postali invalidi v za- P^'"''!, intcrnacij'i,' na prisilnem delu in po- dobno. Sem spadajo tudi tkz. »ukradeni otroci.« B PREMOŽENJSKO STANJE ^eti člen Odloka vsebuje tkz. premoženjski P^^goj m določa: 1) da im:iin iiilt-lp^pni i NOV 17 1 2 in 3 točke 2. člena pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so prido- bitno nezmožni po predpisih iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno po- kojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. Po prvi letošnji uskladitvi pokojnin bo ta znašala 20.039 din (glej Večer z dne 10/4-1985) 2) da imajo udeleženci NOV iz 4. in ude- leženci drugih vojn iz pete točke 2. člena pra- vico do stalne priznava nine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Isti premoženski pogoj kot upravičenci na- vedeni zgoraj pod točko 2) morajo izpolnjevati upravičenci iz 3. člena Odloka in šele potem lahko pridobijo priznavalnino, če komisija na vprašanja borcev NOV oceni, da so do pri- znavalnine upravičeni glede na njihovo so- cialno in zdravstveno stanje (glej 6. člen Odloka). Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine iz tistih pre- jemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoš- tevajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosu se šteje trikratni katasterski dohodek iz pretekle- ga leta. Če je zemljišče oproščeno davka iz kmetijske dejavnosti se ta dohodek praviloma ne upošteva (glej 7. člen Odloka). Čeprav Odlok govori le o zakoncih, pa bi, f)o mojem mnenju, bilo prav, da bi se v praksi enako kot pred matičarjem sklenjen zakon tretirala tudi tista življenjska skupnost, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pra- vnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je v glavnem zakonsko zvezo in izvenzakonsko skupnost izenačil. Kot družinske člane, ki so pridobitno ne- zmožni po predpisih o pokojninskem in inva- hdskem zavarovanju — tako besedilo vsebuje 5. čl. odloka in je, po mojem mnenju treba smatrati družinske člane (otroke, starše, brate in sestre itd.), kijih reflektant za priznavalnino, preživlja. Natančnejše pogoje kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja svoje družinske člane pa je s tozadevnim sklepom sprejela tudi Skup- ščina občinske zdravstvene skupščine Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 15/83). Po starem Odloku pa se ni smelo presegati vsa- koletnega mejnega zneska najnižjih pokojnin- skih prejemkov, ki ga je določila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se je štelo 40 % katastr- skega dohodka iz prejšnjega leta. VRSTE IN VIŠINE PRIZNAVALNIN a) stalna priznavalnina Upravičenci iz 2. in 3. člena, če izpolnjujejo v Odloku določene pogoje prejemajo stalno priznavalnino, ki znaša za upravič-^nca iz 1,2. in 3. točke tretjega člena Odloka največ 100 % zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa največ do 80 % zneska, najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Izje- moma je najvišja stalna priznavalnina lahko tudi večja Upravičencem do stalne priznavalnine, ki jim je zagotovljena oskrba v domovih oskrbo- vancev se lahko prizna za osebne potrebe do 10 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne pri- znavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Upravičenec do stalne priznavalnine je dol- žan sporočiti vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine oziroma na njeno višino Občinskemu komiteju za družbenoe- konomski razvoj in planiranje. Nadaljevanje in konec prihodnjič! Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholikov? 3. nadaljevanje Alkohohk si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo, nihče m u ne more pomagati, če si noče pomagati sam ... 5. IZGUBLJA ČUT ODGOVORNOSTI Čedalje bolj mu krni čut, ki je za človeka tako značilen. To pro- padanje postaja očitno povsod. V službi in pri delu. Se mnogo bol) pa doma v odnosu do žene, otrok, ostarelih staršev. Če pomislimo na ljudi, ki znajo sredi dela najti luknjo, da gredo v bife pit, najdejo morda skrivališče, da zaspijo na delovnem mestu, in vse popoldne preždijo v gostilni, zaradi tega njihove otroke vzgaja cesta, zagrenijo življenje zakoncu in povzročijo še toliko drugih nesreč ..., potem ni treba pod- robneje opisovati odmiranje čuta za odgovornost. Prva odgovornost je odjgovornost do sebe in za sebe, človeku je prirojena. Alkoholik jo utaplja tako kot odgovornost do vsega drugega. 6. LAŽE, DA VERJAME SAM SEBI _ Ena značilnih zveriženosti značaja pri alkoholiku je n^menje k lažem. V začetku porajajoče se alkoholne odvisnosti lah£o bolj ali m:uij vešče laganje alkohohku koristi, ke- mu omogoča, da pride do alkohola, )a tudi da skriva neugodna dejanja, stoijena v pijanosti. Postopoma se aganje ukorenini, alkohohk laže kar iz navade, brez dejanske koristi in potrebe. S tem se pri alkoholiku začno spreminjati kriteriji za ponos, dostojanstvo, pravičnost in čast. STISKA ZARADI STOPNJEVANJA ODVISNOSTI GA PRIVEDE DO DVOJNE MORALE. Prva vrsta moralnih norm velja zanj. Z njimi opravičuje vsa svoja ravnanja, laži, nezvestobe, pa tudi tatvine. Drugo vrsto moralnih norm, ki so strožje, uporablja za druge ljudi. Pravimo, da je laganje posledica pogojnega refleksa, kjer je pogojni stimulans dolga in pogosto uporabljena laž, ki nujno spremlja uživanje alkohola ah paje laganje posledica brezpogojne mikavnosti, tako da za nekatere alkohohke pomeni laž tudi v fazi abstinence občutek zadovovoljstva in uživanja. Tako pravijo v strokovni hteraturi. Ljudje dobro vedo, da »pijanec tako laže, da sam sebi veijame«. Zato govoijenja alkoholika ne jemljejo resno, ampak se ob kakih domiselnih lažeh smejejo in zabavajo, včasih pa se grdo izživljajo nad alkoholikom, ki ga imajo za »dvornega norčka«. 7. OTOPEVAJO MU ČUSTVA Omamljen človek je otopel, brezčuten. Samo nekohko je treba opazovati pijanega človeka in uvidimo, kako ne ve niti zase, niti za ljudi okrog sebe kaj čutijo. Rine naprimer v skupino ljudi in na vsak način hoče, da bi z njim peli. Pri tem niti ne opazi, da so pogrebci, žalno oblečeni s sledovi solza na obrazu, ki so prišh po pogrebu na »pogreb- ščino« v vaško gostilno. Če pa opazujete njegov izraz, ko »poje« veselo pesem, ne izraža nikakršnega veselja; v njegovem glasu in na obrazu sploh ni čustev. Alkoholizem zlagoma človeka tako čustveno otopi, da v sebi ne zaznava niti veselja, žalosti, niti svetlih niti temnih čustev. V njem nastane mrtva praznina, ki jo čuti kot težko mrtvilo in ubijajoče osam- ljenost. To čustveno brezvetrje je bolj moreče, kot bi bila moreča boleča ali žalostna čustva. Tudi zato je alkoholik malodušen in medel kot »megla brez vetra«. Navidez pa se alkoholik mnogokrat kaže zelo čustveno razgiban; je ljubezniv, se dobrika, šali in dvori, strasno objema, žaluje nad seboj, z vso ihto obljublja sebi in okolici, da bo začel znova in drugače, jezi se in strastno razburja. Toda to niso pristna čustva, ki bi prihajala iz srca, kjer bi jih sprožila ustrezna zunanja spodbuda ah notranji gon. To je le videz čustev, »čustvena telovadba«, ki je v resnici le del akoholne obrambe. Pristna čustva so prvinski most med ljudmi; brez njih r^ globljih med- sebojnih odnosov. Alkohohk tudi zaradi otopljenih čustev izgublja čut za druge. Med ljudmi se čuti osamljenega in ogroženega. Večkrat kuje maščevalne načrte proti okolju. Najpogostejša tarča njegove brezčut- nosti so ljudje, ki ga obdajajo in so mu najbližji. VSAKDO, KI ČEZMERNO PIJE, BO POSTAL TAKŠEN ZATO, KRR PIJE: ČE NE BI PIL. VERJETNO NE BI BIL TAK. SVOJO ČLOVEŠKO PODOBO, OSEBNOST IN SVOJ ZNAČAJ ZAVRŽE PO NEPOTREBNEM! Nadaljevanje sledi! Dr. Z. I. Kako naprej? Delavci knjižnice že vrsto let opozatjamo, da nas pestijo hude kadrovske težave, saj nam za naše delo že nekaj let primanjkuje kadrov. Za ilustracijo le podatek, daje knjižnica zadnjič zaposhia novega delavca v letu 1977, ko seje kadrovsko okrepila s 13 na sedanjih 14 zaposlenih, s tem daje bilo v knjižnici že pred dvajsetimi leti, torej leta I965,^deset zaposlenih. Obseg dela paje v vsem tem času iz leta v leto naraščal in bo rasel jx) vseh pokazateljih tudi še naprej. Se posebej velik interes bralcev za knjižnico smo zabeležili pri pregledu dela v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko smo v vseh oddelkih naše knjižnice zabeležili rekorden obisk bralcev, pa tudi re- kordno število izposojenih knjig. Najbolj skokovito je narasla izposoja v mladinskem oddelku, kjer je položaj že skoraj kritičen. V prvih treh mesecih letošnjega leta je mladinski oddelek naše knjižnice obiskovalo 1539 aktivnih mladih bralcev, ki so knjižnico obiskali 5428-krat in si izposodih 10.345 knjig. Leta 1984 je bilo v tem oddelku 1223 aktivnih bralcev, ki so knjižnico obiskali 3844 krat in si izposodili 7749 knjig. Podatek je torej več kot zgovoren. Povprečno je mladinski oddelek v tem letošnjem prvem tromesečju obiskalo 80 mladih bralcev dnevno, v vsega šestih urah izposojevalnega časa, ki so si izposodili dnevno povprečno 152 knjig. Ena sama delavka, ki dela v izposoji v mladinskem oddelku, delo že komaj zmaguje, še posebej ob dejstvu, da mora poleg rednega dela z izposojo opravljati tudi vsa manipulativna dela pri izposoji, sama pospravljati in urejati knjige, veliko dela pa ima tudi pri organiziranih skupinskih ogledih oddelka, saj za vsako skupino porabi najmanj eno šolsko uro. V prvih treh mesecih pa je oddelek obiskalo 630 učencev osnovnih šol in cicibanov iz ptujskih vrtcev Kvaliteta dela v izposoji zaradi vsega tega gotovo v vseh oddelkih, še posebej pa v mladinskem, pada, sa_) zaradi časovne stiske in pre- obremenjenosti izposojevalcev o vzgoji mladih bralcev in strokovni pomoči bralcem sploh ne moremo govoriti. Zaradi vedno večjega števila bralcev in vedno večje izposoje bi bilo nujno, da preidemo na celodnevno izposojo tudi v ljudskem in mla- dinskem oddelku, kakor je to že nekaj let uvedeno v študijskem oddelku. Opravljanje del v izposoji predstavlja v naši knjižnici vehkokrat že zgornjo mejo človeških zmogljivosti. Problem bi lahko rešili le z novimi zaposlitvami. Zavedati se namreč moramo, da je naše poslanstvo predvsem v tem, da vzgajamo naše mlade bralce, da jim čim lepše približamo knjigo in vse bogastvo, ki ga knjige prinašajo, da nudimo mlademu bralcu, ki šele vstopa v življenje, še kaj več kot zgolj golo izposojo. Prav zaradi kadrovskih težav (po minimalnih standardih, ki veljajo za knjižnice v Sloveniji, nam ta trenutek manjka 10 ljudi) ne moremo izvajati ne organizirane vzgoje mladih bralcev ne pravljičnih ur in drugih oblik dc!a z mladimi, pomanjkljiva je strokovna pomoč pri izbiri gradiva itd., itd. Na.ša odgovornost do rodov, ki prihajajo, paje izredno velika in ne da seje preložiti na boljše čase nekje v bodočnosti. 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 9. maj 1985 - TEDNIK Predsednik zveze društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije Slavko Glinšek podeljuje priznanje Matku Zemljiču (levo) Tri desetletja krivice zemlji Matko Zemljič, inženir agronomije, že dolga leta živi v Ptuju, rojen pa je bil leta 1913 v Radencih. Od leta 1978 je upokojen, zadnja delovna leta je preživel v kmetijskem kombinatu Ptu| Čeprav že sedem let ni več v službi, ga je doma zelo težko najti, nenehno je na »terenu« in zanj resnično velja pozdrav upokojencev: »Nimam časa!« Inženir Nlatko Zemljič je dolgoletni in aktivni član društva kme- tijskih inženirjev in tehnikov v Ptuju. Sam pravi, daje bilo to društvo pred leti zelo aktivno, daje pozneje delo malo zamrlo m daje danes društvo spet med najbolj aktivnimi in uspešnimi v Sloveniji. Dokaz za to je tudi zaupanje organizacije letošnjega posveta o slovenskem kmetijstvu leta 2 tisoč in volilne konference zveze društev kmetijskih inženinev in teh- nikov. Matko Zemljič je bil na tej skupščini eden izmed dobitnikov priznanj Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije. »Po nek^ letih je to že drugo priznanje, ki sem ga prejel za svoje delo v vrstah kmetijskih inženirjev in tehnikov. Zelo sem ponosen na priznanje, pbeneni pa čutim dolžnost, da še naprej vse svoje moči namenjam izboljšanju stanja v našem kmetijstvu. Nase društvo ima pri tem velike možnosti in seveda tudi obveznosti!« Kakšna je bila delovna pot inženirja Matka Zemljiča? Po kmetijski šoh v Mariboru je nadaljeval šolanje v Križevcih ter tam končal srednjo kmetijsko šolo. Prvo zaposlitev je našel leta 1936 v Slavoniji in tam spoznal za takratne razmere napredno kmetovanje na velikih posestvih. Leta 1945 se je vrnil v Slovenijo in prevzel mesto kmetijskega referenta v Gornji Radgoni, po krajšem obdobj u pa je prevzel upravniške posle na posestvu v Apačah. To je bilo že urejeno, lahko rečemo napredno kmetijsko posestvo, za takratne razmere z visokimi hektarskimi prmelki. Poleg napornega dela, kije v sezoni mnogokrat"trajalo od jutra do večera, seje Matko Zemljič lotil še študija. Buje med prvimi slušatelji višje agronomske šole v Mariboru, ki jo je konč^al leta 1963. V Ptuj je prišel leta 1955 z nalogo, da poleg nekaj drugih strokov- njakov uvede sladkorno peso v naše kmetijstvo. Ze takrat je bila namreč načrtovana tovarna sladkorja v Ormožu. Takratne razmere so bile seveda še povsem drugačne od današnjih. Kljub temu je uspelo slad- korno peso uvesti tudi v našem prostoru, vendar do gradnje tovarne v Ormožu ni prišlo. Tako je Matko Zemljič leta 1961 nadaljeval svojo delovno pot v Kmetijskem kombinatu, kjer je vodil poljedeljstvo, vse do upokojitve. Danes opravlja sodne cenitve zemljišč in ostalega, doma ga je mogoče najti le redkokdaj. In kaj meni Matko Zemljič o našem kmetijstvu? »Tri desetletja smo mu delali krivico, na račun zemlje smo gradili tudi tako industrijo, ki nam sedaj povzroča težave, nam dela sive lase. Šele v zadnjem desetletju smo se znova obrnili k zemlji m s sedanjimi uspem moramo nadaljevati. Ne smemo pa ob tem pozabiti na naše sadjarstvo in vinogradništvo, ki stagnira .. . . Vsozemljo.kišeioimamo.moramošeboljeizkoristiti,sicer bo kmalu primanjkovalo kruha!« J. Bračič Kaj in koliko v Kmetijskem kombinatu v kmetijskem kombinatu Ptuj so letošnjo setev sladkorne pese opravili na 581 hektarih v razmeroma dobrih pogojih. I ako pričakujejo, da bodo pridelki te kmetijske kulture podobni lanskim, to je okoh 45 ton na hektar. To je pridelek, ki zagotavlja rentabilno pridelovanje, medtem ko .so pred leti zaradi nujnosti izpolnitve plana posejali peso na večjih in nianj primernih površinah ter zaradi nizlcih donosov pridelali izgubo. Nekoliki več težav povzroča vreme setvi koruze, ki jo bodo letos pridelovali na nekaj nad 1900 hektarih, od tega bo na n28 hektarih koruza za zrnje in 577 hektarov koruze za silažo. Tudi pri koruzi piiOakujejo podobne pridelke kot lani, to je okoli 7 ton zrnja na hektar. oda"želijo da bi bili pridelki še večji, zato nenehno izboljšujejo ici.nniogijo pridelovanja. (ilinii rcpico so jeseni posejali na 260 hektarih in pričakujejo da t udo d< »segli približno enak pridelek kot lani. to je 2.900 kilogramov na < iiii'o rcpico sejejo na novomeliorirane površine, tako znatnega i>u\i.v.tiij 1 I n iciKa ni pričakovati. Razmeroma dobro kažejo tudi po- ..-\ki pšci.:. - i i I ^()0 hektarih. Tudi tu pričakujejo pridelke na lan- skidciiii raMii. !.> ).. \ povprečju 5.400 kilogramov pšenice na hektar. liiiicIjišOa Uhlju \ ki: -tiiskem kombinatu na 145 hektarih. Lani so dosegli di>sicj njiht lj^o l.cKtarske donose, ki jih bo letos težko ponoviti, poskušali pa bodo ^t'•riti \ saj nenehno izboljšujejo tehnologijo. Potrebno je dodali. d,i v kmetijskem kombinatu nimajo težav z mineralnimi snojih, niti n pomanjkanjem zaščitnih sredstev ali pogon- skega goriva, kar je()viraU> nemoteno delo nekaj let nazaj. Seveda pa je rentabilnost kmetijske proizvodnje vprašljiva zaradi divje rasti cen reprodukcijskega materiala. Že d^oslej, posebno pa letos, dajejo zemlji le tolikt). kot resnično potrebuje. Tako se vključujejo tudi v gibanje in- tegralnega varstva naravo, ki so zelo aktualna na zahodu. IR V SKUPŠČINI SRS O POLOŽAJU KMETIJSTVA Pričakujemo ukrepe za odpravo posledic Zbori slovenske skupščine so v sredo, 17. aprila, obravnavali problematiko na področju kmetijstva in o spremembah ter dopol- nitvah kmetijske zakonodaje. Pred tem je bila izdelana posebna analiza uresničevanja politike razvoja kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije v Sloveniji. Pripravljene so bile tudi teze za izdajo zakonov o spremembah in dopolnitvah kmetijskih zakonov. O obeh dokumentih je bila tako v ptujski občini kot tudi povsod drugje v Sloveniji organizirana razprava, kije opozorila na vrsto konkretnih problemov glede gospodarjenja in poslovanja kmetijskih OZD in kmetijskih zadrug, torej delavcev in kmetov, ki so neposredno po- vezani s kmetijsko proizvodnjo. V zboru občin skupščine SRS je o položaju kmetijstva v ptujski občini razpravljal delegat Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj. Z vsebino njegove razprave so bili na zadnji seji sezna- njeni tudi delegati vseh treh zborov SO Ptuj, ki so jo enotno podprli. Prav tako so soglasno podprli predlagane spremembe in dopolnitve k tezam za izdajo kmetijskih zakonov, kijih je pripravil izvršni svet SO Ptuj. O vsebini teh stališč smo podrobneje poročali v predzadnji številki Tednika. Danes objavljamo razpravo tov. Franca Tetičko- 1 udi v ptujski občim smo se temeljito vključili v razpravo o analizi in o predlogih za izdajo zakonov o spremembah kmetij- skih zakonov. To toliko bolj, ker sama struktura gospodarstva v občini v mnogočem zavisi od kmetijstva in je tudi v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj v občini od kmetijstva. Zato smo toliko bolj zainteresirani, da se eko- nomska, kmetijska, denarno-kre- ditna, pa tudi socialna poUtika, sprejeta s sedanjim srednjeročnim planom, izvaja. Hkrati pa smo tudi zainteresirani, da se sprejme ustrezna politika tudi za naslednje srednjeročno obdobje. V ptujski občini je dokaj razvito družbeno m zasebno kmetijstvo. Od nekaj čez 18.000 gospodinjstev je 4.760 čistih kmečkih; v strukturi prebivalstva predstavlja kmečko prebivalstvo 23 %. V družbenem sektorju kmetijstva in v dejav- nostih, ki so vezane na to. je za- poslena ena petina vseh zaposle- nih v občini. V ustvarjenem družbenem proizvodu v občini je prav tako udeleženo kmetijstvo z eno petino. Kmetijstvo ptujske občine je pomemben proizvajalec blagovnih viškov, ki se pojavljajo na slovenskem, jugoslovanskem in zunanjem trgu. DOSEGLI SMO DOBRE REZULTATE Na kratko želim posredovati nekaj osnovnih dosežkov. V občini je razvita živinoreja in to govedoreja, prašičereja in perut- ninarstvo. V živinoreji smo do- segli na družbenih farmah in na preusmerjenih kmetijah pomem- )ne kohčinske in kakovostne rezultate, kar potrjujejo tudi po- datki o stopnjah fizične rasti v kmetijski proizvodnji. V prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja je fizična rast bila med 2 in 2,6%, v letu 1984 pa smo dosegli 12 % fizično rast tako, da pred- stavljajo ptujski tržni viški pri prireji prašičev. 14,4 %, pri klav- nem govedu 5,5 %, pri perutnini pa 57,2 % celokupnega sloven- skega odkupa. Pri prireji mleka smo imeli za 24 % višjo rast kot leta 1983. V poljedelski proizvodnji smo dosegli 9 % fizično rast v letu 1984, pri pšenici smo dosegh 13,2 %, pri koruzi 44,2 % slovenskega odkupa; pridelek sladkorne pese pa predstavlja 12 % slovenskega celokupnega pridelka v letu 1984. Tudi v sadjarstvu so bili do- seženi dobri rezultati, predvsem v intenzivnih sodobnih sadovnja- kih v družbenem sektorju, kar potrjuje tudi, daje bila usmeritev posameznih organizacij združe- nega dela in kmetov, ki so se usmerjah v posodabljanje in obnavljanje sadovnjakov pravil- na, čeprav ta panoga ni bila med prioritetnimi kmetijskimi pano- gami. V vinogradništvu predstavlja občina 15 % delež v skupni pri- delavi grozdja za predelavo. Vi- nogradništvo je pomembna gos- podarska panoga, saj od dohodka te dejavnosti živi precejšen del prebivalstva Haloz in slovenskih goric. Ti dve območji sta tudi v družini manjrazvitih območij Slovenije. Ob tej priliki moram opozoriti tudi na hude posledice zimske pozebe, ki je po ocenah strokovnih komisij uničila vinsko trto do 80, pa tudi 100%. Posledice bodo ekonomske, socialne in to večletne v družbenem in zaseb- nem sektoiju. Pozeba je zajela tudi sadovnjake, ki so v precejšnji meri prizadeti. Podatke, ki jih navajam za kmetijstvo ptujske občine, nava- jam zaradi podkrepitve ugotovi- tev v analizi, ki govori o tem, da smo v tem srednjeročnem obdobju dosegli dobre, ponekod pa tudi vzorne fizične rasti prireje živine in pridelave kmetijskih pridelkov, pa tudi ustrezne eko- nomske in finančne rezuhate. Menimo, da so bili doseženi za- radi tega, ker je kmetijstvo bilo podprto z vsemi ukrepi, ki jih je določal srednjeročni plan, kot tudi z dodatnimi intervencijskimi ukrepi. S tem je bilo kmetijstvo uvrščeno v enakopravnejši eko- nomski položaj z drugimi dejav- nostmi. Rezultati so bili doseženi s pomočjo celotne družbe, zaveda- joč se, da je proizvodnja hrane primarna nujnost. Rezultati so tudi dokaz, da ob ustreznih ma- terialnih, ekonomskih pogojih, s vključitvijo stroke, znanosti in prakse pa tudi s vključitvijo sub- jektivnih sil lahko dosežemo dobre rezultate. Tudi v občini smo dosegh ugodne fizične rezultate, na osnovi strokovnega dela, pa tudi s pridobivanjem novih zem- ljišč s hidro in agromelioracijami, z odkupom zemljišč in za vse to je bilo vloženih precej družbenih sredstev. Zato tudi v bodoče ni mogoče zanemariti teh potencia- lov, ampak bodo morah biti akti- virani, zlasti za intenzivno kme- tijsko pridelavo in prirejo, v kar se bo morala vključiti tudi sodobna agrotehnična in biotehnična zna- nost. Danes niso ustrezni pogoji za to; v analizi so obdelani tudi vz- roki za tako stanje. Marsikaj je objektivnega značaja; moramo se pa hkrati vprašati ali ne bomo imeH prehudih posledic v bodoče, če ne bomo pravočasno preprečih to z ustreznimi ekonomskimi kreditnimi, fmančnii..i ukrepi. Najbrž je potrebno razmisliti tudi o tem, ali nas trenutno zmanjšaiio povpraševanje po nekaterih kmetijskih pridelkih oziroma mesu, ne bo zavedlo, da imamo zagotovilo za tržne viške tudi že za naslednje leto, zlasti pri prireji mesa, kjer so proizvodni ciklusi vezani na biološke cikluse, kate- rih pa vsaj za enkrat ne moremo spreminjati. Verjetno smo imeli že v dosedanjem razvoju kmetijstva, zlasti živinoreje, do/olj izkušenj, saj tovrstna kriza ni prvič. STROŠKI PREVEČ NARAŠ- ČAJO Ekonomsko finančni položaj organizacij združenega dela in kmetijskih zadrug v ptujski občini so zaskrbljujoči, na kar nas opozarjajo rezultati po lanskolet- nih zaključnih računih. Osnovna ugotovitev, ki jo pravzaprav v zadnjem času slišimo povsod na splošno je naslednja — vse preveč rastejo cene reprodukcijskemu materialu, surovinam, mehaniza- ciji itd, kijih kmetijstvo potrebuje in tako stroški naraščajo, ne da bi jih lahko pokrivah s cenami kmetijskih pridelkov in živine. Stroški na račun obresti se bis- tveno povečujejo tako za investi- cijska kot za obratna sredstva. Cena denarja je previsoka, ki je kmetijstvo glede na specifičnost proizvodnih ciklusov, ne prenese. Kmetijske organizacije združe- nega dela in kmetijske zadruge opozarjajo tudi na druge obvez- nosti, pa čeprav samoupravno dogovorjene, do svojih dobavite- ljev reprodukcijskih sredstev. Hkrati opozarjajo, da nekatere organizacije združenega dela na katere so kmetijske organizacije vezane zaradi reprodukcijskega materiala tudi izkoriščajo svoj položaj, kar se odraža pri teh organizacijah na precejšnji aku- mulaciji. Ali gre /a objektivne razloge pri tem. ali gre /a dopus- tni) prerazporeditev dohodka i/ primarne v sekundarne dejav, nosti? Ptujsko kmetijstvo izkazuu nizko akumulativnost, saj je pad j akumulacija v primerjavi z letorti 1983 za dve tretjini nominalne vrednosti. Padec akumulativnosij in reprodukcijske sposobnosti jf precejšen. Pojavljale so se tudj izgube v živilski industriji, zaradj česar smo morali preusmeriti proizvodnjo in delavce. Posledice ki so že prisotne zaradi nizltj akumulacije, so na naslednjijj področjih: investicije v kmetijstvo so vprašljive, ker poleg tega, da denarja ni dovolj, je ta predrag, cene proizvodnja ne prenese; precejšen del akumulacije s« usmerja v lastna obratna sredstva; marsikatera organizacija združe. nega dela ne bo zadostila predpj. som za investicijsko sposobnost; vprašljive so tudi nadaljnje in. vesticije v kmetijske zemljiške operacije; v zasebnem sektorju padajo hranilne vloge v HKS; stojišča za pitanje goved, v katera je bilo vloženih precej sredstev so prazna — primer KZ Ptuj 2000; pada stalež v prašičereji; marsikje je vprašljivo zaupanje do zadruge; ponekod tudi pospeševalec ni ve( dobrodošel, skratka zaupanje pada. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE V razpravah o analizi so bili podani predlogi, ki jih tudi po- sredujem: 1. Da se interventni zakoni ins tem tudi interventna sredstva za kmetijske zemljiške operacije in za pospeševanje proizvodnje hrane podaljšajo tudi v nasled- njem srednjeročnem obdobju 1986—1990 in se tako zagotovijo realno višja interventna sredstva, Interventna sredstva naj bi bila namenjena tudi za ureditev na- makalnih sistemov in za reševanje najtežjih ekoloških problemov pri največjih živinorejskih farmah; 2. Podpiramo predloge Zad- ružne zveze Slovenije, ki jih opredeljuje v svojem poročilu in stališčih o analizi in sicer: a) da se zagotovi regresiranje nabave kvalitetnih semen, b) da se zagotovi regresiranje mineralnih gnojil, zaščitnih sred- stev, goriva in maziva. c) zagotovi zadosten obseg reeskontnih kreditov z obrestno mero največ 20 % za končne po- rabnike d) zagotovi zadosten obseg sredstev za naložbe v kmetijstvo fK) največ 15 % obrestni meri; 3. V večji meri pospeševali razvoj kmetijstva na manj razvitih območjih tudi z intervencijskiin' sredstvi; aktivirati neizkoriščen« možnosti kmetijske proizvodnja in okrepili povezavo med potro^ nimi središči in območji, ki pri' deluiejo hrano; 4. Podvzeti vse možne ukrep"^ za ublažitev katastrofalnih posle- dic hude zimske pozebe v vino- gradništvu in sadjarstvu v SR Sloveniji. Zimska pozeba n' predmet zavarovanja, ima p^ obseg naravne nesreče, saj so vi- nogradi zmrznili do 80 100% ^ Halozah in Slovenskih goricah Intervencije naj binio hitre učinkovite, da preprečimo še večje ekonomske m socialne p«'' sledice. Pripravil: I Večbrazdni plug vleče moč tristotih konj Novo avjjenje Turističnega društva l^jska gora že ob koncu preteklega leta je predsedstvo mladine na Ptujski gori dalo pobudo za oživitev dela turističnega društva, kije bilo ustanovljeno leta 1968, z delom pa je prenehalo v letu 1982. Datum ponovne oživitve je 19. april 1985. Takrat so se namreč sestali predstavniki krajevne skupnosti, zveze socialistične mladine, občinske turistične zveze; skratka vsi, ki od aktivnega dela društva pričakujejo večjo turistično uveljavitev kraja in okolice. Ob tej priložnosti so tudi izvolili novo vodstvo: za predsednika l:rnesta Likavca in za tajnico Marjetko Eberl; pomladili pa so tudi upravni odbor društva. V program dela so zapisah. da bodo ob sobotah m nedeljah uvedli dežurstvo v kiosku na trgu, kjer bodo prodajali razglednice in spominke ter po potrebi dajali turistične informacije. Računajo, da bodo povečali število članov in da bodo prek povezave s planinskima društvoma Ptuj in Majšperk uveljavili svoji postojanki na haloški planinski poli: Janški vrh m Bolfcnk. Aktivno bodo pristopili tudi k ureditvi kmečkega turizma. Postopoma pa bodo urejali cxlprta vpra- šanja varstva okolja. Predlagajo ludi, da se sanira lipa na trgu in zaščitila kovačija in mlin na Dravinji v Stogovcih. Na tem /boru so rešili tudi nekatera druga vprašanja, pomembna za vsebinsko in organizacijsko delovanje društva m se odločili, da bo letna članarina 2 Vika Beseda mama mi pomeni največji zaklad na svetu. Mama mi Domeni svoj topli dom, ki gaje ona ustvarila. Darinka tieseda mama mi pomeni največji zaklad na svetu. Mama mi pomeni topli dom, ki mi ga je ustvarila ona. Lidija Mama je največji zaklad na svetu. Če ne bi imela mame, tudi mene ne bi bilo na svetu. Mama poskrbi zame, mi vse kupi in da. Irena Vsak ima svojo mamo. Če ne bi imel mame, ne bi prišel na svet. Z mamo se igraš ali učiš. Mamo imam rad. Trajče Mamo imamo radi. Onaje tista, ki nam pere, kuha, čisti vse. Zato je ne jezimo, seji ne pregovarjamo, ona ni za okras. Sandra Mama mi pomeni sonce. Ustreže mi vsaki želji. Če sem bolna, mama naredi vse, kaj mi srce poželi. Imamo jo vsi zelo radi. Irena Mama mi pomeni zaupnost. Mama mi pomeni azil. Mojca LEPOTA Lepota je videz človeka. Kdor ima lepoto, zanj ne velja, daje grd. Lep lahko postaneš na lahek način, če se umivaš, oblačiš in neguješ telo. Toda, to še ni prava lepota. Marko Lepota je obraz, ki ga ne pozabiš; je cvet češnje, ki pomladi razcveti. Aleš Zame je lepota nekaj čudovitega. Lepoto dobi vsak otrok, ko pride na svet. Če človek ne bi imel lepote, ga ne bi imeli radi. Z lepoto preživiš slabe dni. ' Trajče Lepota je čar vsakdanjega življenja. Alen Lepota je zrcalo, v katerem stoji naša podoba. Lepota je vehk del življenja. Lepota mi pomeni dečka, v katerega sem zaljubljena. Vika Lepota je življenje, svoboda, sreča, veselje. Lepota je narava, kije. urejena. Irena Lepota je naključje, ki ni pri vseh ljudeh. Lepoto je videti v naravi, na travniku, gozdu, polju. Vsepovsod je lepota. Vsak človek vidi na sebi drugačno lepoto. Roman Kadar izgovorim besedo lepota, m. .i .spon ^nja na planinske pašnike, gozdove, visoke gore, ki so še po:. ■ '<. zgodaj zjutraj, ko začne sonce vzhajati, in zvečer, ko začne zahaj-u. Sandi Kadar imam v mislih lepoto, se spomnim na svojega luštnega fanta. Tudi v akvariju imam dvanajst lepot in enega lepotca — ribe in želve. Živa Lepota mi pomeni mater. Lepota mi pomeni otroštvo. Lepota mi pomeni tudi tovariša Tita. Mojca ROKI Moje roke so delovne. Z rokama igram rokomet ali košarko. Z njo pišem domače naloge. Če ne bi imel roke, bi bil žalosten. Z rokama si pomagam. Ce me kdo napade, se lahko branim. Trajče Roka je naša največja pomočnica. Če ne bi imeli rok, ne bi pisali, ne delali. Z roko pišem, rišem in doma mami pomagam v gospodinjstvu. Darinka , Roka je del človeškega telesa. Če ne bi imela roke, ne bi mogla delati. Irena Roki sta zelo potrebni. Z njimi napišem nalogo! lahko naredim, kar hočem. Irena Roko uporabljam pri delu. Roka zmore vse, kar človek želi. Piše, riše, dviguje in še mnogo drugih stvari. Če človek ne bi imel roke, ne bi mogel spreminjati okolja. Roman ALI .JE BARV A KOŽE RES POMEMBNA? Svoboda kako lepa m široka beseda, toda še vednoje ne čutijo vsi ljudje Sonce sije povsod, toda sonce svobode še m posijalo slehernemu človeku na zemlji. Še vedno so razlike med ljudmi. Razlikujejo se po barvi kože, ven. po gospodarski razvitosti. Ni še tako d(>lgo. ko je belec zagospodaril po Afriki, Indiji, ko je staroselce potisnil na rob in jim začel vsiljevati svojo vero, svoje narode. Zagospodaril je nad temno ra.soje podjarmil in prisilil, daje začela delati /a njegov blagor. Izkoriščal je njihovo delo, jih slabo plačeval, sam pa tlačil v žep ogromna b<)gastva. Niso mu bile mar solze, človeška stiska, jok žensk in otrok. Ljudi zdrugačno poltjoje smatral za manj vredne, vzel jim je vse pravice, prisilil jih je, da so delali najtežja dela. Ali je barva kože res pomembna, da bi ljudje živeli v miru in slogi? Pod vsako barvo se skriva človek. Ni važno kakšen je kdo, važno je samo, kaj nosi v sebi, ali je pripravljen pomagati sočloveku aR je za mir, ali je za sožitje med ljudmi. Ko bo človek videl v človeku samo človeka, ko bo vsak pripravljen pomagati drugdrugemu, ko se bodo vsi ljudje med seboj sporazumeli, ko bo vsak drug drugemu brat, bi zavladal na svetu mir, svoboda, enako- pravnost, ne bomo razlikovah belih in temnih ljudi, ampak samo ljudi, ki se borijo za svobodo, mir in enakost. Alenka Kondrič 6. a OŠ »dr. Pranja Žgeča« Domava zvonCek je zazvonil Gin, cin pozdravljeni! Ime mi je zvonček, ampak ne navadni zvonček, temveč prvi pomladi zvonček. Stanujem na vrtu tete Ane, ki lepo skrbi zame in za moje prijatelje. Vsak dan pogleda, Ce je že pokukal kak žafran ali kakšna trobentica. Puli tudi nadležno tra- vo, ki nam jemlje hrano in prostor. Teta Ana nas ima vse zelo rada, najraje pa ima tistega, ki pr- vi pokuka iz zemlje. Vsi se zelo trudimo, da bi bili prvi, vendar ima vsako leto drug to srečo. Takrat je zelo vesel. Lani je bila ta srečnica trobentica Trobilka. Toda letos, letos je bila ta sreča namenjena prav meni. Ker je bila zelo dolga zima, sem se lahko dosti naspal in s tem, ko sem spal, sem se tudi dobro odpo- čil. Prebudil sem se že pozimi, vendar ko sem začutil, da je še zemlja zelo trda in mrzla, sem ta- koj zaspal nazaj. Znova sem se prebudil nekega dne in ko sem začutil, da me grejejo sončni žarki, sem sklenil, da bom pogledal iz zemlje. Začel sem se pripravljati. Iz omare sem vzel kovček in ga napolnil z oblekami in toaletnimi potrebščinami. Vzel sem si še vrv, da bi lažje plezal. Nato sem si oblekel zelen triko, na glavo pa da: čelado bele barve. Odpravil sem se na pot. Plezanje mi je šlo od rok, saj sem bil že na Triglavu in drugih visokih gorah. Ko sem prišel do vrha, sem slekel triko in odložil čelado. Hitro sem se preoblekel in pokukal ven. Ko sem videl, da sem edini, sem se zelo razveselil, saj sem vedel, da me bo imela teta Ana najraje. Začel sem s tihim glaskom cinglja- ti: ,,Cin, dn, zaspance budim!" Teta Ana je ravno prišla na vrt, ko me je zagledala, se je razveselila in mi pomagala posfffaviti prtlja- go. Čez nekaj dni je pokukala tudi trobentica, za njo pa tudi druge rože in rastline. Teta Ana je skr- bela zame pa tudi za druge. Sam pa sem si zaslužil čast, da sem bil prvi. Sonce je toplo sijalo, mi znanilci pomladi pa smo se veselili in vese- lo rajali v topli pomladi. Suzana Koren, 6/b OS Cirkovce Mednarodno leto mladih je. Kar cek) teto so namenili nam mladim. Koliko pozornosti smo deležni, kako lepe so nekatere besede: Na mladih svet stoji. Otroci so naSe bogastvo... Pomislite pa, kako je pri duši mlademu, življenja polne- mu človeku, ko zre v bodočnost s strahom in negotovostjo namero s svetlim upanjem in optimizmom. Vprašuje se, ^i nI mogoče daleč dan, ko ne bo več nobenih preprek pred uničenjem sveta. Še zlasti mu je težko ob misli, da velesili ve- nomer tekmujeta, katera ima boljše orožje za pobijanje in uni- čevanje. Kako je mogoče, da je v svetu na eni strani vsa napredna znanost in razkošnost modernega sveta, na drugi pa stradanje in pomanjka- nje? Kolikokrat je bilo že rečeno, da bi raje dajali sredstva za obo- roževanje lačnim ljudem. Ampak to so le besede, kot pravi Svetlana Makarovič: »nabralo se nam je preveč besed ... zmetali smo v veter nešteto besed.« Zato si mladi želimo narediti nekaj, kar bi svet spreminjalo na boljše. Ne potrebujemo orožja, ne sovraštva in nevoščljivosti, na tekmovanja med velesilami. Jedli ne bi samo tisti, ki imajo vsega dovolj, temveč bi si hrano razdelili med seboj. Svet pretresajo še drugi pro- blemi, segajoči daleč v zgodovino: rasna diskriminacija, versko pre- pričanje in razlika med spoloma. Ali je res tako pomembno, kdo si in kakšen si? Ali si bel ali črn? Tu zares ne vidim nobene razlike. Tudi cvetje je različnih barv, pa vendar ima vsak cvet svoj čar. Ne . razumem, zakaj ne bi smel vsak človek misliti po svoje in biti na- vdušen nad tistim, kar ga v resnici veseli. Čisto nič ni potrebno, da mu drugi vsiljujejo svoje mišljenje in prepričanje. Tudi ženske se še morajo boriti za enakopravnost z moškimi. Vse to teži naša mlada srca v . mednarodnem letu mladih. Želimo si zgraditi mostove do srca sle- hernega bitja na Zemlji s prijate- ljstvom, tovarištvom, »s tistimi pravimi rečnu, ki se sploh ne dajo lH>vedati z besedami.« Danica Roškar 8. a C^Š »dr. Franjo Žgeč« Domava TEDNIK - 9- maj 1985 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Podelili Bloudkove značke v ponedeljek dopoldan je bila desela seja obeh zborov skupščme l elesnokulturne skupnosti občine Ptuj z dokaj poprečno udeležbo za to pt)dročie družbenih dejavnosti. Uvouni del so namenih svečani izročitvi Bloudkovih značk zas- lužnim telesnokulturnim in Športnim delavcem, ki sta jih izročila predsednik skupščine 1 KS Valter PliberSek in predsednik izvrSnega odbora Z1 KO dr. I.ojze /^rko. Bronaste značke inženiija StankiBloudka so prejeli MILAN BAKLAN, FRANC BEDRAČ, VLADO CUŠ, JOŽE DOKL, IVAN EMKRŠIČ, MARJAN GAJZER, TATJANA ŠIREC, ALOJZ TUSEK in TATJANA VAUPOTIČ—KOŠANSKI; srebrne HEDA KREUTZ, IVO KRNJIČ, ADOLF MIHELAČ, MARJAN OSTROŠKO, STANKO SKOK, MILAN SERUGA in MILAN ZUPANC, zlato značko pa KONRAD KRAMBERGER in JANKO VOGRINČIČ. Bloudkove značke so zahvala za opravljeno in hkrati spodbuda ' za nadaljne delo na telesnokulturnem in š|rartnem področju, ki so mu nagrajenci zvesti desetletja. Vsem prejemnikom tudi naše is- krene čestitke! Desete seje skupščine telesno- kulturne skupnosti se je v zboru uporabnikov udeležilo 25 dele- gatov (od 42 mest), v zboru izva- jalcev pa 9 delegatov od 16 mest. Po potrditvi zapisniki prejšnje seje so delegati brez bistvene razprave potrdili poročilo o delu skupnosti v letu 1984, izvedbo finančnega programa, poročilo o lanskem delu skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in poročilo odbora sa- moupravne kontrole. Bolj živahno je bilo ob obrav- navi finančnega načrta skupnosti za letos. Tako je bila beseda o zagotavljanju denarja za del vzdrževanja nove večje telovad- nice pri Srednješolskem centru Dušan Kveder, delitvi sredstev za izredne dosežke in rezultate, ka- tegorizaciji športnikov in špor- tnem dodatku ter potrebi, da se vsi telesnokulturni delavci v svojih sredinah vključijo v prizadevanja, da bi to področje tudi pri višini prispevne stopnje dobilo še večjo družbeno veljavo. Del tega je do- sežen že letos, vendar telesnokul- turni delavci menijo, da to glede na širino dela in potrebe §e vedno ni dovolj. Finančni načrt skup- nosti za letos je sprejet, zato lahko -sedaj Zveza telesnokulturnih organizacij (ZTKO) na seji svoje skupščine opravi podrobnejšo razdelitev sredstev za posamezna področja. Največ sredstev bo tudi letos namenjeno dejavnosti. vzdrževanju objektov in samo- upravni organiziranosti ter stro- kovni službi. V občini bomo iz brutto osebnih dohodkov po pri- spevni stopnji (0,29%) letos pora- bili 34 milijonov dinarjev. Ob obravnavi elementov za srednjeročni plan do leta 1990 so največ besed namenili vzdrževa- nju objektov. Prav je, da v kra- jevnih skupnostih s samoprispev- ki in prostovoljnim delom gradijo in zgradijo telesnokulturne objekte. Vendar nato nastanejo težave z vzdrževanjem. Delegati so v nadaljevanju sprejeli pravilnik o razvrstitvi te- lesnokulturnih panog v občini in merila za financiranje tekmoval- nega športa. Toje bistveni korak k pravilnejšemu vrednotenju dela in dosežkov v športu, razdehtev za letos pa bo že narejena po tem pravilniku. Tudi tokrat smo shšali mnenje, da bi se v občini morah dogovoriti za prednostne športne janoge. Na ta način bi dosegali )oljše tekmovalne rezultate in pridobili veliko več gledalcev. V Zvezi telesnokulturnih organiza- cij menijo, da večje kakovosti ne bo brez ustreznega strokovnega kadra. Zato se vedno bolj usmer- jajo na to področje, del tega pa prinaša tudi osnutek meril za na- grajevanje pogodbenih trenerjev, kibovjavni razpravi do 15.jumja. Ob koncu seje je delegat aero- kluba obvestil prisotne, da bo zaključek letošnjega zveznega aerorallija za pokal maršala Tita 8. septembra na letališču v Moš- kanjcih. 1. kotar Zmaga Borisa Krabonja v republiški reprezentanci „iladince\. ki jc nastopila n,i tra- jjcionalnein troboju atletskih re- prezentanc avstrijske Štajerske, /cle/ne županije in Slovenije sta ij>pošno nastopila tudi atleta iz Ptuja Kristijan Kosač in Boris |,^rabonja. Krabonja je dobil tek 400 metrov, ki jih je pretekel \ 50,40 sekundah, Ko\ač pa je \ skoku \ višino drugi z rezul- (;itom 201 centimeter. I.k. Visoka zmaga Petovije članice namiznoteniškega klu- ba Petovija so gostovale v Banja Luki in se pomerile z domačo ekipo Rade Ličina. Ptujčanke so srečanje dobile kar z 9:0 in si s tem praktično zagotovile obsta- nek v medrepubliški ligi. I.k. Šah za pokal Maršala Tita Na Bledu je bilo finalno repu- bliško tekmovanje ekip v šahu za pokal maršala Tita. Med moški- mi ekipami je bila ekipa šahov- skega društva MIP tretja, med ženskami je dosegla delitev pete- ga mesta, pri mladincih pa je sa- ma na petem mestu. Nobeni od ptujskih ekip se ni posrečila uvr- stitev v zvezni finale. I.k. Dravi igra. Aluminiju točki Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 300, sodnik Žibrik (Mu -ska Sobota); Strelec: Žitnik (84. minuta) Aluminij: Klajnšek, Steiner, Zupanič, Jauševec, Panikvar, Letonja, Glažar (Fruk), Koren, Nikolič, Bek (Muratovič), Žitnik; Drava: Majcenovič, Hameršek, Kodrič, Korošec, Malek, Kmetec (Kralj, Ramšek), Glažar, Kozenburger, Krajnc, Hvaleč, Ljubeč. \'erjetno se bo večina gledalcev, ki so se v nedeljo v hladnem vremenu zbrali na stadionu Aluminija v Kidričevem, strinjala z našo ugotovitvijo, zapisano v naslovu. Drava namreč že lep čas ni Aluminija nadierala na njegovem igrišču. Tokrat ga po oceni prisotnih je, vendar brez haska, saj je novi točki vknjižil Aluminij. Kaže, da so na takšen potek srečanja v vodstvu domačinov računah in niso se ušteh. Lahko pa bi se, če bi Ptujčani pri zaključnih strelih bih bolj prisebni. Res paje tudi, da se je podobno, sicer manjkrat, godilo na nasprotni strani, pred vrati Drave. Aluminij je Dravi prepustil igro, njegovi igralci pa so prežali na nasprotne napade. Vendar so morali domačini dolgo čakati na uspešni zaključek enega takšnih napadov. V 84. minuti je vratar Klajnšek žogo hitro podal na nasprotno polovico igrišča do Nikoliča. Ta je podajo prek Maleka podaljšal do Žitnika, kije bil hitrejši od vrataija Majcenoviča in Aluminij je povedel. Do konca srečanja so Dravaši zamudih eno. Alu- minij pa dve lepi priložnosti. S to zmago je moštvo iz Kidričevega ostalo med kandidati za prvo mesto, Drava pa je na koncu lestvice skupaj z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. V nedeljo se bo Drava doma pomerila s Steklarjem. Aluminij pa v gosteh z Nafio. Za obe ekipi sta srečanji pomembni. Včeraj paje bilo v Kidričevem zaostalo srečanje Aluminij — Steklar. O rezultatu ne moremo poročati, zaradi narave tiskanja Tednika (zadnje gradivo mora biti v tiskarni v torek opoldan). Pred srečanjem članov so mladinci Drave z 2:1 premagah vrstnike Aluminija. Za Dravo sta bila uspešna Artenjak in Emeršič, za Aluminij pa Lukas. Mladi igralci Drave tako nadaljujejo zmagovito serijo v tej skupini mladinske repubhške lige. 1. kotar ROKOMET Zmagi članov Velike Nedelje in članic Drave članske ekipe s tega območja so v minulem kolu v republiških rokometnih ligah (bilo je pred prazniki) dosegle polovični izkupiček. Minulo soboto in nedeljo rednega kola ni bilo, to bo na sporedu ob koncu tega tedna. V prvi republiški moški ligi so člani Ormoža gostovali pri močni ekipi Ajdovščine in izgubili s 27:40. Resnici na Ij ubo si od tega gostovanja niso moeli obetati ueodneea rezultata. Aidovci so drugi na lestvici za Šoštanjem in to pove dovolj. Svojo priložnost v boju za obstanek imajo Ormožani to soboto, ko se bodo zvečer v Mestni grabi pomerili s Krškim. V vzhodni skupini druge repubhške lige člani Vehke Nedelje na- daljujejo s serijo zmag v drugem delu prvenstva. V minulem kolu so v Mariboru domači Branik premagali z 22:16. V Ptuju pa je gostoval vodilni Slovenj Gradec. Igralci Drave, za katere nista igrala Terbuc in Bezjak, so tokrat naleteli na premočnega nasprotnika, ki je zmagal kar s 34:19. Odločilne so bile že prve minute, ko sojgostje povedli s 7:0 in 10:1. Članice Drave so se v nedeljo, 28. aprila, v Ptuju pomerile z Beltinko in zmagale s 15:12. Obe članski srečanji sta bili odigrani v dežju in zelo l. ladnem vremenu. Dan pred tem so mladinke Drave premagale vodilno ekipo vzhodne mladinske republiške lige, Titovo Velenje, kar s 25:13 in prevzele vodstvo na lestvici. DANES POLFINALE ŠŠD V Ptuju bo danes popoldan eden štirih polfinalnih turnirjev šolskih športnih društev osnovnih šol za prvenstvo Slovenije. Nastopile bodo ekipe pionirjev Krškega, Šaleške, Radelj in Ptuja. I umir se bo začel ob 15. uri s tekmo Ptuj — Krško. V četrtfinalu je reprezentanca ptujske občine (sestavljajo jo v večini učenci OŠ Tone Žnidarič) zmagala na tumiiju v Murski Soboti pred dvema ekipama Pomuija in Ormožem. I.k. v petek, 26. aprila, je bilo na običajnih stezah v Ptujskih toplicah spomladansko občinsko prven- stvo v krosu v organizaciji ZTKO in zbora atletskih sodnikov Ptuj. Zelo hladno in deževno vreme je povzročilo, da ni bilo pravega vzdušja, takšnega kot smo ga na podobnih prireditvah vajeni. Tudi tokrat ni bilo tekov v članskih kategorijah, tako da so tek- movanje zaključili s starejšimi mladinskimi katego- rijami. REZULTATI — mlajši pionirji (1974/75): I. Borut Svenšek (Kidričevo), 2. Danijel Bručič (Dornava), 3. Bojan Strucl (Tone Žnidarič); Ekipno: I. Kidričevo 16, 2. Tone Žnidarič 27, 3. franc Osojmk 37; — mlajše pionirke (1974'75): I. Nada Emeršič (Leskovec), 2. Majda Kovačič (Desstrnik), 3. Nata- ša Pongrac (Grajena); 419 nastopajočih v dežju in mrazu Ekipno: 1. Tone Žnidarič 15, 2. Destrnik 28, 3. Franc Osojnik 36; — mlajši pionirji (1972/73): 1. Matjaž Iskra (To- ne Žnidarič), 2. Bogdan Bratušek (Videm), 3. Dušan Kristovič (Cirkulane); Ekipno: 1. Videm 18, 2. Tone Žnidarič 23, 3. Ki- dričevo 43; — mlajše pionirke (1972/73): I. Bernarda Habja- nič (Leskovec), 2. Danica Mere (Leskovec), 3. Sonja Mlakar (Franc Osojnik); Ekipno: I. Leskovec 13, 2. Franc Osojnik 17, 3. Podiehnik-Žetale 39; — starejši pionirji (1970/71): 1. Milenko Vnuk (Tone Žnidarič), 2. Dubravko Beranič (Kidričevo), 3. Andrej Svenšek (Kidričevo); Ekipno: 1. Kidričevo 24, 2. Franc Osojnik 25, 3. Videm 25; — starejše pionirke (1970/71): I. Vilma Osojnik (Tone Žnidarič), 2. Lidija Vrabl (Tone Žnidarič), 3. Frančiška Ivančič (Cirkulane); Ekipno: 1. Tone Žnidarič 11,2. Podlehnik-Žetale 45, 3. Leskovec 47; — mlajši mladinci (1968/69): I. Boris Krabonja (SDŠ), 2. Stanko Zebec (SKMKŠ), 3. Nebojša Ba- gari (SKMKŠ); Ekipno: 1. SKMKŠ 9, 2. SDŠ 22, 3. ESŠ 43; - mlajše mladinke (1968/69): I. Ida Vindiš (SKMKŠ), 2. Marjeta Vidovič (SDŠ), 3. Danica Cestnik (SKMKŠ); Ekipno: 1. SKMKŠ 11, 2. SDŠ 12, 3. SEŠ 24: - starejši mladinci (1966/67): 1. Vojko Bedrač (AK Ptuj), 2. Marjan Kovačec (SKMKŠ), 3. Ivan Ber (SKMKŠ); Ekipno: I. SKMKŠ 9, 2. SDŠ 37; — starejše mladinke (1966/67): I. Ida Emeršič (SDŠ), 2. Marjeta Zadravec (SEŠ), 3. Vera Ivančič (SEŠ); Ekipno: I. SEŠ 9, 2. SDŠ 12. I.k, Milena Cestnik druga v Vojvodini v N()\cm Sadu potekajo priprave ^<-'tiskc državne reprezentance v ja- ^r.ilnem letenju, v kateri je tudi člani- ca AK Ptuj Niik-na ( estnik. Nastopi- le tudi n.i odprtem prvenstvu Voj- vodine in v mednarodni konkurenci "^vojilj drujio mesto /magal je Živa ^^•rcrK i A K /rcnjanin). tretji pa je bil ls|\.m I .ijos. Priprave so na- '^^■nienc cv ropskemu prvenstvu, ki bo v ''.iLciku |uh|.i v Subotici, pred tem P'' hostii se republiško in državno pr- H'nst\„. \1 S.inicL 16. KOLO SKUPINE A Vlarkovci Boč 2:2; Skorba - Gerečja vas 3:4; Tržeč - Sp. Polskava 5:1; Središče -Dornava 2:0; Slovenja vas-Zg. Polskava 1:2; Pragersko-Haj- dina 0:2. 1. Središče 16 II 3 2 39:12 25 2. Gerečja vas 16 10 3 3 35:23 23 3 Boč ' 16 7 7 2 45:27 21 4. Hajdina 16 6 7 3 29:21 19 5. Tržeč (-1) '6 8 3 5 33:24 18 6. Pragersko 16 6 5 5 37:26 17 7. Slovenja vas 16 6 3 7 36:35 15 S. Dornava '6 5 5 6 32:34 15 9 Zg Polskava 16 ft 3 7 29:31 15 10. Markovci 5 2 9 29:45 12 11. Skorba (-1) 16 3 2 11 22:.39 7 12. Sp. Polskava 16 1 1 14 25:73 3 Pari 17. kolo »A« liga člani in pionirji: Pragersko—Markovci, Hajdina —Slovenja vas, Zg. Polskava - Središče, Dornava - Tržeč, Sp. Pol- skava Skorba, Gerečja vas Boč. Pari 14. kolo »B« liga: Kicar Rogoznica, Grajena —Leskovec, Oplo- tnica Partizan, Stojnci - Osankarica, Podvinci- Hajdoše. Pari I I. kolo »C« — liga: Apače - Mladinec, Draženci- Bukovci; Zavrč- Gorišnica. Videm je prost. Branko Kirbiš Smučarji pred vožnjo s kartoni (foto KOSI) Alpska smučarska reprezentanca ponovno v Ptuju v petek, 3. maja, je bilo na kartodromu v Hajdošah živahno, saj so se zbrali najboljši jugoslovanski alpski smučaiji. Ker jim pred tremi tedni ob podelitvi Zlate smučke ni bilo zaradi vremena dano, da se poskusijo v vožnji s karti, so se tokrat namensko zbrali na čelu s Križajem, Vogrincem m drugimi. Manjkala sta le Petrovič in Franko. Nad dve uri so fantje pogumno pritiskah na plin in jih je prijelo že pravo tekmovalno vzdušje. Ob koncu pa so se na pikniku ob sproščenem razgovoru zadržali ter nato z zagotovilom, da se bodo še radi vmih v Ptuj, odpeljah na KAJ-evo prireditev v Maribor. Srečanje je bilo v organizaciji Smučarskega kluba Ptuj ter sodelo- vanju AMD-sekcije karting Ptuj m AMD Vrhnika. anc Bronasta medalja za Bogdana Mlakarja Po državnem prvenstva v boksu v Mariboru je ptujski šport bo- gatejši za medaljo. Mladi Bogdan Mlakar, član BK Partizan Ptuj in republiške reprezentance, sije v mušji kategoriji priboril tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Uspeh osemnajstletnega Mlakarja je še večji, če ob tem upoštevamo razmere v slovenskem boksu. Pomanjkanje opreme, kakovostnih borb ter kadrovske in materialne težave postavljajo slo- venske boksarje v neenakopravni položaj s tekmeci iz drugih repubhk. Kljub težavam uspehi ptujskih boksarjev postajajo že tradicija. Republiških medalj so osvojili že celo vrsto, na državnih prvenstvih pa so največ.uspeha imeli Novak, Mere, Matjašič in Krepek. To tradicijo sedaj nadaljuje Mlakar in to v kategoriji (do 51 kg) v kateri vrsto let »vladajo« znani boksarji kot so Redžepovski, Rušidi, Lika in Škarica, ki imajo po 100 in več borb, znani pa so tudi v evropskem in svetovnem merilu. Prav Škarica (BK Reka) je bil Mlakarjev nasprotnik v polfinalu. Bogdan seje prav »predrzno« spustil v borbo, vendar je bil Škarica razumljivo močnejši. No, Mlakarjev čas še prihaja. Veliko zaslug za uspeh ima tudi trener ptujskih boksaijev Ivan Pučko, ki je zraven Mlakarja pripravil še nekaj perspektivnih mladincev, ob strani pa mu stoji tudi Slavko Doki, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Ptujski boksaiji se trenutno pripravljajo na tradicionalno tekmo- vanje za Zlato rokavico Slovenije, ki jo bodo izvedli v počastitev Dneva mladosti. Pričakujejo, da jim bodo izvedbo pete zaporedne prireditve podprli tudi v organizacijah združenega dela, saj je prireditev širšega pomena. O. I. Uspešni nastopi ptujskih kegljačev Kegljači ptujske Drave so nastopili v rednem kolu regijskega prvenstva v B skupini. Tekmovanje je bilo v soboto, 20. aprila, na kegljišču Poštar v Mariboru. Tudi to pot rezultati pričajo o zelo dobri pripravljenosti. Kot že nekaj kol nazaj tudi tokrat ekipa ni bila kompletna zaradi drugih obveznosti standardnih tekmovalcev. Manjkala sta Špehonja in Colnarič. Toda vodstvo je našlo zelo uspešne zamenjave. Prvega je uspešno zamenjal Zajšek, drugega pa z manj uspeha Krajnc, ki mu nikakor ni uspevalo, zato ga je v polovici tekme zamenjal Vranješ in dosegel odličen rezultat. Za Dravo so nastopili: Zajšek 440, Seidl 406, Seruga 413, Ilič 385 (Krajnc 166, Vranješ 226). Povprečje je več kot 410 podrtih kegljev. Pohvaliti moramo najboljšega posameznika Zajška, ki je z odličnim rezul- tatom 440 fKjdrtih kegljev dokazal, da seje dobro pripravljal in bo resen konkurent za mesto v prvi postavi. Kegljači Drave so prvič nastopili na tradicionalnem turnirju Prepolje '85. Kegljalo seje na 200 lučajev mešano. Med 21 prijavljenimi ekipami in v zelo močni konkurenci so ptujski kegljači zasegli 5. mesto. Med prijavljenimi so bile tudi ekipe, ki tekmujejo v A skupini. Zmagovalec turnirja je bila ekipa Konstruktoija iz Maribora. Med posamezniki pa so po odličjih posegli tudi Ptujčani. Osvojili so drugo in tretje mesto. Rezultati posameznikov: 1. Kirbiš, Konstruktor Maribor 901; 2. Špehonja, Drava Ptuj; 846; 3. Šeruga, Drava Ptuj 841. S. Vičar Republiško prvenstvo v motokrosu v Orehovi va.si je bila na dobro pripravljeni, vendar zelo težki progi prva dirka za republiško prvenstvo. Ptujčan Peter Segula sije z izredno drugo vožnjo priboril sedmo mesto in postal kandidat, da se uvrsti na državno prvenstvo. Drugi član AMD Ptuj Volgemut je v prvi vožnji odstopil zaradi poškodbe. Boris Fras Dobre uvrstitve na kvalifikacijah za APS V soboto. 20. aprila, so se v Mariboru pomerile starejše mladinke in mladinci iz Kladivarja. Velenja, Raven. Brežic, Pomurja, Slovenske Bistrice. Maribora in Ptuja v kvalifikacijah Atletskega pokala Slovenije. Na isti dan so potekale kvalifikacije v Postojni za ostale slovenske klube. Na podlagi obeh tekmovanj se 12 najboljših uvrsti v finalni del tekmovanja, kije bil 5. maja v Mariboru za starejše mladince m v Celju /a starejše mladinke. Ptujski AK je tekmoval s 14 mladinci in 9 mladinkami, ki so zasedli naslednja mesta: MI.ADINC l:400m: I.Krabonja(50.8).9.Korošec(53.9). lO.Zebec (.S4 I) višina: I . Kovač(200). 3. Dimovski( l90).4.Žibrat( 180)5. Flanjak (i hO). I lU M/o 4. Zebec (1X.6). 100 m 6. Horvat (11.6). daljina: S. Planinšek (623). 3()(K) m: 7. Bedrač (9:35.5). palica: 6. Mesarič (320). kroeia: N. Rus (8.64). iroskt)k: 2. IManinsck. (13.34). 4x 100 m: 4. Ptuj (45.Sj. MLADINKI.: daljma: 2. Korošak (505). 7. Pavhnič (458). 100 ni/o:6. Meghč (18.6). HM) m: 7. Kckec (13.8). 8. Vidovič (13.9). 12. Matmda. SOti m: 5. Osojnik (2:25.9). 400 m: 7. Vrabl (64.2). 8. Kekec (M./), višina: 5. korošak (150). S. Meglič (145). 9. Podbreznik (145). 4x KK) m: (). Plu| (54.0). L. Č. 14 - ZA RAZVEDRILO 9. maj 1985 - TEDNIK TEDNIH - 9- 1985 OGLASI IN OBJAVE - 15 KOŠARKARSK' MARATHM V JURŠINCIH 79 ur igranja Mladinci i/ 'jabrnika in člani športnega društva Grlinci — Jur- šinci 79 urami neprekinjenega igranja ki; arke pi-tulklidi- -jdanji r.v Muvni p kord. ki jc ^nasal 76 ur. Na igrišču ob lovskem domu v Juršincih so vstrajali -b igri pod kosi od -^i-trtka, 2. nirja. ko pričeli igrati ob 8.10 uri. pa tja do nedelj« 5. maja i^b 15.10. ko s-, i. igranjem 7aključili. Vsaka )d ekip jf štela 15 članov, ki .;> lahki; vsaki d- • uri po želji med igro menjali, vi . ča;. paje igralo sanio istih 30 igralcev. Rezultat te ma- ratonske igre je pravtako mara- tonski, saj so Gabrničani prema- gali ekipo iz Juršinc s 4.258 proti 4.140. turejs 118 točk razlike. Poleg zanimivega izzida tekme so iz verificiranega zapisnika za- nimivi še nekateri podatki. V šti- rih dnoh in treh ni;:'ch niprtki- njcn.rga igranja košarke .i? igralce preganjali sneg d.-;. \= tcr in nizki temperature, pa su kljub vsemu vstrajali d., kuni :: Mi d počitkom .>za UP-: ali dve lahki; zatisnili ;>či \ šiitorih. ki bili postavljeni ob igri.v'u. Mladinci iz Ciabrnika pa su za svoje športnike tudi nenehno skrbeli. 1 aku s.) v 79 urah popili prt'k 400 I .-,nka. 350 litrov toplega čaja. 120 litrov bclc kave. pojedli 150 kg kruha. 70 litrov golaža, prav toliko špaget. 40 litrov pa- sulja, 150 sendvičev. 40 litrov kisle juhe ter za zaključek ,še .30 ples- kavic. Pri igranju so skoraj po- vseni uničili 3 košarkaške žoge, obe mrežici na koših. 32 parov tenis ropat. 15 dre.sov in po vrhu vsega je vsak od igralcev staknil 2 ali 3 žulje. Sicer pa za svetovni rekord JC treba niarsikaj žjtvovati. Vodja maratona Janko Horvat JC povedal, da sije kljub slabemu \ renicnu prireditev ogledalo vsak dan blizu 1000 gledalcev, posa- niezniki sojih bodrili tudi ponoči. Prireditev je tudi veliko stala, zato so hvaležni gostišču Kavčič. frizerstvu MaJte Kavčič, gostišču Darinka, še posebej krajevni skupnosti Juršinci. ki je bila po- kroviteljica niaratona ter gasil- skeniu društvu Ciabrnik. MTT Maribor, in ansamblu Komet. M. Ozniec Ekipi mladinskega akilva Gabernik in ŠD Grlinci — JurSinci ob pričetku tekmovanja v četrtek, 2. maja ob 8.10. S turnirjem v malem nogometu, kije bil 1. in 2. maja, si se pnčele loti-šnje aktivni- .ti s>b 16. krajevnem prazniku mesta Ptuj, ki poteka pod geslom >40 let svobodnega Ptuja<;. l udi nadaljevanje praznovanja jg potekalo v športnem duhu, saj je bil veeraj radicionalni tek po ptujskih ulicah. Dane (9. maja) b«. .-b 16. uri odkritje spominske plošče Miranu Sagadinu v vrtcu Med vrti 2. Ob 17.30 uri pa bo v srednješolskem centru Dušana Kvedra prireditev pod naslovom »Otroci prazniku«. Osrednja proslava ob prazniku mesta Ptuja, 8. maju, bo v petek, 10. maja, ko bo lavnostna seja skupščin in družbenopolitičnih organizacij KS Mesta Ptuja in sicer ( b 17. uri v prostorih osnovne šole Franc Osojnik. Ob tej prilcinosti bodo podelil; priznanja krajevnih skupnosti in turističnega društva za urejeno okolje. Sledil Im- krajši kulturni program in ob 18.30 uri odkritje spominske plošče Ferdinandu Zechnerju v Trubarjevi ulici 2 MG 1. praznik vzgojnovarstvene organizacije Ptuj V počastitev 40-letnice predšolske vzgoje in varstva v občini Ptuj, bo danes ob 13. uri slavnostna seja samoupravnih organov in družbeno- političnih organizacij Vzgojno varstvene organizacije Ptuj. S tem delavci vrtca in jasli proglašujejo tudi 9. maj za svoj praznik. Na današnji seji bodo sprejeli sklep o poimenovanju vrtca po Miranu Sagadinu, ki mu bodo odkrih tudi spominsko ploščo na zgradbi vrtca Med vrti 2. Miran Sagadin je bil kurir tehnike Lacko in je postal žrtev okupatorjevega nasilja 12. aprila 1945. Zgorel je s šestimi žrtvami v Srečah, v hiši svojega strica, star komaj 17 let. Poleg tega bodo na slovesnosti v ptujski VVO sprejeh tudi program o sodelovanju s pobratenim vrtcem Mire Simič iz bratske občine Arandjelovac. Popoldne ob 17. uri in 30 minut pa bo v avli srednješol- skega centra Dušana Kvedra še prireditev pod skupnim naslovom OTROCI PRAZNIKU. Nastopili bodo varovanci VVO Ptuj. Temelji mosta in odnosov razmajani Petindvajsetega aprila zjutraj so štirje avtobusi, ki -SO vozili potnike iz Leskovca proti Ptuju, končali svojo pot pred mostom čez Dravinjo v Vidmu pri Ptuju. Z odločbo republiškega inšpektorja za ceste je namreč nosilnost mostu (znova) omejena na osem ton. Avtobus poln f)otnikov torej ne sme zapeljati na most. potniki pa tokrat, kot že lani m arca, niso hoteli izstopiti, prepešačiti most ter ponovno vstopiti v avtobuse. Kar okoli 300 ljudi je tako ostalo v Vidmu, prav tohko pa praznih delovnih mest in šolskih klopi. Krajani krajevne skupnosti Leskovec in nekaj prebivalcev sosednje Hrvatske so tako ponovno opozorili na problem dotrajanega mostu v Vidmu. Nezadovoljstvo je podkrepilo še dejstvo, da je tudi most v Leskovcu takorekoč uničen in neprevozen. Tako sta po tej poti skoraj povsem odrezani sosednji republiki, številnim delavcem paje tako onemogo- čen nemoten prevoz na delo v Ptuj, Maribor in drugam. Na sestanku, ki so ga na hitro sklicali v prostorih krajevne skupnosti Videm, so sodelovali poleg predstavnikov prizadetih še predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj, Cestnega podjetja Maribor ter skupnosti za ceste občme Ftuj. Ugotovili so, da problema ne bo mo- goče rešiti čez noč, saj ni denaija. Vendarle pa so se dogovorili za enotno akcijo, s pomočjo katere bi zagotovili čimprejšnjo rešitev problema, ki spod- buja nestrpnost ljudi še bolj zaradi tega, ker se vleče že dalj časa. l ako je bila dana beseda predstavnika skupnosti za ceste občine Ptuj, da bodo most v Leskovcir uspo.sobili za nemoten promet do sredine junija, na skupščini republiške skupnosti za ceste, ki bo jutri v Ljubljani, pa bo ptujski delegat izpostavil problem nio.sta v Vidmu in po.skušal zagotoviti sredstva za novega, ki pa bo po predračunih veljal kar okoh 70 milijonov dinarjev. Naslednji dan so se predstavniki Certusa in pri- zadetih krajevnih skupnosti dogovorili še o organizaciji nemotenega avtobusnega prometa. V Certusu so izdelali sicer dve varianti, vendar bi druga, z obvozi, zahtevala velika dodatna finančna sredstva. Zato so se odločili za dosedanji način, torej prestopanje potnikov. Zaenkrat bo potrebno na relaciji Velika Varnica—Ptuj dvakrat prestopiti, po petnajstem juniju, ko naj bi bil zgrajen most v Les- kovcu. pa bo prestop potreben le še v Vidmu. Pri tem seveda računajo na strpnost potnikov, ki pa je po- gojena tudi z obljubo, da se bo tudi problem mostu v Vidmu uredil v bližnji prihodnosti. Morda bomo lahko konkretneje o tem poročali že v naslednji številki. . . J. Bračič Odbor za pripravo in izvedbo tekmovanja mladih v znanju s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj, je na seji sredi prejšnjega meseca sklenil, da bo občinsko tekmo- vanje mladih iz osnovnih in srednjih šol ptujske občine v sredo, 22. maja. Tekmovanje bo potekalo po pravilih, ki so dogovorjena za regijsko tekmo- vanje m objavljena v biltenu šolskih športnih društev, kije izšel februarja 1983, oziroma po istih pravilih kot lani, s tem, da se za čas porabljen na progi pohoda ne dodajajo točke, če ekipa ne pre- korači omejenega časa. Sicer pa bo tudi letos omenjeno tekmovanje za- jemalo devet bistvenih elementov znanja in veščin. Najzahtevnej.ši bo pravgotovo orientacijski pohod s posebnimi nalogami, mladi bodo morali pokazati tudi znanje iz nudenja prve pomoči, v streljanju z zračno puško, v znanju s področja civilne zaščite, SLO in DS, s področja prometne vzgoje, orientacije in topografije, poznavanja zdravilnih zeli.šč, ter lastnosti puške M-48. Seveda bodo pred tem potekala tekmovanja v okviru osnovnih šol. občinskega tekmovanja'pa se bodo udeležili prvaki šol. Za učence srednjih šol so se dogovorili, da bo šolsko tekmovanje potekalo v okviru obrambnega dne Srednješolskega centra Ptuj. ko bo obenem tudi občinsko tekmovanje. — OM GOSTINSKO-TURISTIČNI TEDEN v organizaciji občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma občine Ptuj. obrtnega združenja Ptuj in turističnega društva Ptuj. bo od 13. do 18. maja v Ptuju tretji gostinsko-turistični teden. Organizatorji so poskrbeli za najrazličnej.še aktivnosti, skozi katere bomo pokazali našo pripravljenost na turistično sezono (dosedaj se namreč še nismo v ničemer pokazali) in raznolikost ponudbe..ki zagotavlja, da bo teden dosegel namen. Sama raznolikost paje že eden izmed glavnih pogojev za turistični razcvet, na katerega že tudi čakamo precej časa. Uvodna oziroma otvoritvena slovesnost bo na letnem prireduvenem prostoru 13. maja ob 15. uri. sledila pa ji bo okrogla miza o gostinstvu in turizmu v ptujski občini in nadaljnjih možnostiJi razvoja. V dneh do 18. maja bodo odprli več razstav ter pripravili nastope folklornih skupin, noneta ter učencev OS Olga Meglič. V ečina aktivnosti gostinsko-turističnega tedna na letnem prireditvenem prostoru, kjer bodo gostinci zasebnega in družbenega sektorja postavili številne stojnice. V program tedna se vključujejo tudi Zveza lovskih družin občine Ptuj. Zveza ribiških družin Ptuj. folklornaskupina iz C irkovc. folklorna skupina iz Markovec. turistično društvo Polenšak in zgodovinski arhiv iz Ptuja. Gostinsko-turistični teden bodo zaključili s tradicional- nim plesom gostinskih in turističnih delavcev. MG Mladinske novice — Komisija za idejno politično delo pri občinski konferenci ZSMS Ptuj pripravlja 14. in 15. maja seminar za nilade iz združenega dela. krajevnih skypnosti in usmerjenega izobraževa- nja. Pričakujejo, da se bo iz vsake osnovne organizacije udeležil izob- raževalnega seminarja vsaj po tn predstavnik. Glavni namen seminarja je seznaniti mlade z možnostmi in na- čini dela v ZSMS. z aktualnimi nalo- gami mladih v letošnjem letu in v pri- pravah na volitve v prihodnjem letu. še posebej pa s pripravami na 12. kongres slovenske mladine. Seminar bo pote- kal \ prostorih hotela Jeruzalem v Ormožu, stroške za udeležence pa krijejo mladinske organizacije same. Prijavile se do petka. 10. maja! — Komisija za vzgojo in izobraže- vanje pri OK ZSMS Ptuj je med dru- gini razpravljala o štipendijski politiki in opozorila na razpis za Titove šti- pendije in štipendije iz združenih sredstev. Oba razpisa sta bila objav- ljena v Delu. 11. aprila. Osnovne organizacije, čimprej evidentirajte svoje mladince za pridobitev katere od štipendij! — Vsi mladi, ki se ukvaijate s špor- loni. pozor! Komisija za preživljanje prostega časa pri OK ZSMS Ptuj vas vabi. da se udeležite turnirjev v po- častitev meseca mladosti. Rokometaši se bodo pomerili na stadionu Drava že v petek. 17. maja ob petnajstih. Vsa ostala športna srečanja pa bodo v so- boto. 18. n.aja. Zborna mesta bodo: — za nogomet na igrišču pri OS Tone Žnidarič. — za košarko v vojašnici Dušana Kvedra. — za namizni tenis v špt)rlni dvorani Mladika. — za stre- ljanje in šah v športni dvorani Mladi- ka, in za pikado v Klubu mladih. Vsa Ickniovanja se prično ob osmi uri. -OM Jože Lacko - spomini živijo v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici bodo s sobotno svečano sejo skupščine in druž- benopolitičnih organizacij pro- slavili 40-letnico osvoboditve in predstavili publikacijci JOŽE LACKO — SPOMINI ŽIVIJO, ki p je napisala profesorica Ljubica Šuligojeva. Po podelitvi plaket krajevne skupnosti bo še pester kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci osnovne šole Franc Osojnik, člani OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica in ženski pevski ztor Alojz Arnuš iz Rogoznice. K spominskim obeležjem bodo po- ložili tudi vence in cvetje. rnš Rodile so: Nada Štuhec, Koračice 76 — Ano; Katica Draškovič, Dragonja vas 17 — deklico; Verica Požegar, Bišečki vrh 30 ~ deklico; Albina Korošec, Zamušani 37/a — deč- ka; Kristina Simonič, Janežovci 1 — dečka; Olga Frank, Bukovci 31 — dečka; Marija Arnuš, Dolič 42 — deklico; Darinka Petrena, Se- janci 21 — dečka; Marija Majerič, Sardinje 25 — dva dečka; Anica Drevenšek, Slatina 13 — Estero; Brigita Korže, Medvedce 13 — dečka; Melita Roškar, Stojnci 25/b — Denisa; Darinka Brumen, Ormož, Dolga lesa 6 — Tjašo; Slavica Habjanič, Tibolci 21 — dečka; Katarina Samperl, Drbe- tinci 57 — Aleksandro; Dragica Ferčec, Apače 246 — dečka; Ma- rija Horvat, Hum 19 — Romano; Jelka Krajnc, Mestni vrh 22 — dečka; Simona Korže, Podlože 78 — Leona; Jožica Novak, Zg^. Pri- stava 4 — Dejana; Rosanda Brunčič, Kvedrova 3 — Nina; Romana Kokol, Skorba 39 — Vesno; Silva Horvat, Rogozniška 21 — Jožeta in Mateja; Jožefa Čavničar, Grabe 9 — Stanko; Bi- ! serka Osterc, Središče, Slovenska C. 32 — Boruta; Majda Plohi, Sa- kušak 9 — Alenko; Dragica Fric, Moškanjci 85 — Davida; Irena Kores, Stoperce 60 — deklico; Ljudmila Šoštarič, Sodinci 21 — dečka; Irena Šalamun, Desternik 48 — Matejo; Zvonka Lalič, To- maž pri Ormožu 20 — Marka; Marija Hvaleč, Belavšek 43 — dečka; Milica Butolen, Strajna 6 — dekhco; Irena Meznarič, Re- ševa 7 — dečka; Šteflca Stramič, Zg. Pristava 4 — Marka; Andreja Dornik, Pušenci 5 — Majo; Ma- tilda Lovrenko, Nova vas 39 — Tanjo; Jelka Brumen, Belšakova 69 — Ina; Marija Horvat, Nova vas pri Markovcih 13 — dečka; Frančiška Perger, Kidričevo, Kraigherjeva 22 — deklico; Silva Junger, Zagrebška 110 — dečka; Milica Prevoljšek, Gorca 86 — dečka;. Poroke: 26. aprila 1985. Stanislav Nedeljko, Zagorci 82 in Marjeta Štebih, Zagorci 82; Anton Petek, Mezgovci ob Pesnici 39 in Marinka Krajnc, Levajnci 29; Alojz Zemljič, Nova vas pri Ptuju 27 in Vanja Zupanič, Ar- beiterjeva 5; Stanko Bratušek, Paradiž 60 in Vida Kolednik, Madribnik 14; Srečko Žunkovič, Hajdoše 2/a in Dragica Tement, Šikole I; Alojz Rakuša. Hlaponci 14 in Marija Kokol. Hlaponci 49; Milan C uš. Kicar 55/a in Milica Anžel. Kicar 55/a; Viktor Jova- novič. Maribor. Meljski dol 21 in Silva Rankovič. Kvedrova I;. Poroke 30. aprila 1985. istefan .Švikart. Potrčeva 56 in Majda Prime. Potrčeva 56. Poroke 4. maja 1985. V inccnc Brumen. Sakušak 75 in Neža Žižek. (labcrnik 33; Bi^an Blaž. Sovretova 4 in Liljana C er- nej. Maribor. Ljubljanska 25; Jožef Murko. Zg Pristava 46 in Irena Sakelšek. /g Pristava 46; I rane .Šprinzar, (irabšinci 8 m Marjana NcdcIjko. Juršinci 58; Jožcl Kekec. Polenšak l5/b in Marija Petek. Polenšak 15/b; Ivan Ciavcz.. Vrazov trg 2 in .Sonja Klanccck. Vrazov trg 2; Jože Ko- rošec, Apače 287 in Silva Suber- nik. Maribor, Ul. heroja Šaranc- viča 10; Stanislav Marksl, Hvale- tinci 7 in Ana Šalamun, Rjavci 36; Anton Sluga, Kicar 43 in Dragica (iajšek, Stanošina 30; Miran Urih, Cirkovce 68/d in Marija Sekelšek, Kidričevo, Mladinska 6; Franc Cafuta, Juršinci 19/ain Ida Gomilšak, Juršinci 19/a; Samo Kmetec, Apače 240 in Ida To- minc, Apače 240; Franc Bedrač, Trdobojci 66 in Milka Drevenšek, Trdobojci 69; Stanislav Junger, Hrastovec 28 in Božena Rugani, Dubrava, Dravska 5; Zvonko Klasinc, Sp. Hajdina, Mežanova 15 in Darja Sankovič, K Mitreju 6; Ivan Tikvič, Mestni vrh 38 in Dragica Kujavec, Žabjak 49; Zd- ravko Bratušek, Paradiž 8 in Da- nica Hercog, Madribnik 10/a; Darko Zelenko, Arbeiterjeva 4 in Renata Topolnjak, Arbeiteijeva 4; Janez Vodušek, Čermožiše 45 in Irena Kolar, Dobrina 16; Franc Sluga, Stogovci 17 in Marjana Letonja, Podlože 32;. Umrli so: Jožef Štabuc, Podgorci 132, roj. 1917, umrl 22. aprila 1985; Le- opoldina Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 63, roj. 1904, umrla 21. aprila 1985; Terezija Meško, Sedlašek 92, roj. 1902, umrla 21. aprila 1985; Maksimiljan Belog- lavec. Rodni vrh 31, roj. 1904, umrl 24. aprila 1985; Marija Krajnc, Desternik 56, roj. 1934, umrla 24. aprila 1985; Ana Kelc, Pristava 29, joj. 1901, umrla 24. aprila 1985; Štefan Jeza, Plajiisko 2, roj. 1920, umrl 29. aprila 1985; Antonija Strelec, Prečna pot 21, roj. 1924, umrla 30. aprila 1985; Marija Hameršak, Dom upoko- jencev Ptuj. roj. 1897, umrla 2. maja 1985; Elizabeta Ciglar, Pre- šernova 17, roj. 1923, umrla 30. aprila 1985; Terezija Murko. Slo- venja vas 50, roj. 1898, umrla 5. maja 1985.; Anton Pintar, Peršo- nova 2, roj. 1920, umrl 28. aprila 1985; Ivan Čeh, Pacinje 15, roj. 1895, umrla 3. maja 1985. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. Požarni inšpektorat Uprave z inšpekcije občin Ormož in Ptuj ima v programu dela tudi opravljanje inšpekcijskih pregledov po rednem delovnem času, predvsem pa pred dela pro- stimi dnevi, ki jih opravlja skupno z delavci Postaj milice Ormož in Ptuj. Dogaja se namreč, da nekatere delovne in druge organizacije po končanem delu ne poskrbijo in povzamejo vseh potrebnih požarno varnostnih ukrepov za za.ščito družbenega premoženja kar dokazujejo številni požari, ki nastanejo po delovnem času in puščajo za seboj velike požarne škode. V letu 1985 je bilo opravljenih na območju občin Ormož in Ptuj že 18 skupnih pregledov. Ugotov itve niso spodbudne, nasprotno, v ne- katerih primerih celo zaskrbljujoče, saj je v popoldanskem in nočnem delovnem času manj pričakovati ne preveč zaželjen »obisk«. Ob zadnjem takšnem pregledu, ki sta ga opravila požarni inšpektor in miličnik na območju občine Ormož 30. aprila med 19.30 in 20. uro. seje ugotovilo, daje v Drogi Portorož. rOZD (josad Središče v novem obratu bil le varnostnik, kije seznanjen s svojimi nalogami m ukrepi v primeru požara in da so delovni ter pomožni prostori pospr avljeni, razen priroč- nega skladišča vnetljivih tekočin in predpros- tora predelave sladkorja. Delavnice vzdrževa- nja in še dveh proste ov pa ni bilo mogoče pregledati, ker so bili zaklenjeni, ključev pa v obratu po delovnem času ni. Izklopljena tudi niso bila vsa električna stikala in električni stroji v pisarnah. Enako stanje seje ugotovilo v starem obratu, le da so bili še neurejeno par- kirani avtomobili in nepostavljeno gasilsko orodje. Marles Maribor. LOZD Notranja oprema Središče jc končala z delom z iztekom dopol- danske izmene in jc bil na delovnem mestu le čuvaj — čistilcc. nekaj delavcev paje delalo v strojnem oddelku, po lastni izjavi zase. saj so izdelke sproti odnašali v in na pred delavnico parkirana osebna avtomobila. Stanje požarne varnosti jc neurejeno — zanemarjeno, saj de- lovni prostori niso pospravljeni, v kotih se na- bira pt)lcg lesenih odpadkov še druga vnetljiva navlaka, gasilni aparati, sodi s požarno vodo in gsilsko orodje pa so založeni. Primat Marit>or. I OZD Bančna oprema Središče. JC prav taki* končala z delom z izte- kom dopoldanske delovne izmene. Na delov- nem mestu je bil čuvaj, kije seznanjen s svojimi nalogami in ukrepi v primeru požara. Ugo- tovljeno stanje požarne varnosti — neurejeno in zanemarjeno. Priročno skladi.šče barv in razredčil nepo- spravljeno, nezaprte posode, odložena mastna čistilna volna in še druea vnetljiva navlaka. Varilne garniture za plamensko rezanje in varjenje so ostale na tistih mestih, kjer so jih uporabljali, nekatere založene in težko dos- topne. fsa večih mestih neurejeno odložene rczervnejeklenke kisika, dissous plina in CO2V lakirnici in v prostorih, kjer je kajenje prepo- vedano. so po tleh razmetani cigaretni in vži- galični ogorki. Vnetljiva navlaka, predvsem odpadki embalaže, so razmetani po manj vidnih in dostopnih mestih. Založene so poti notranjega transpt)rta m intervencijski dostopi. Vprašujemo se ali se vodilni in vodstveni delavci ne zavedajo svojih dolžnosti? Kaj delajo pooblaščeni delavei za varstvo pred požarom? Zakaj se ne opravlja notranja kon- trola med m po delovnem času? Vodja požarnega inšpektorata Edvard KOZEL, mg Leto: XXII Ptuj, dne 3. julija 1985 Številka: 17 VSEBINA: SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 134. Odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne 135. Odlok o uskladitvi odloka o urbanističnem redu v občini Ormož 136. Odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Or- mož 137. Odlok o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in določitvi od- stotka od povprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1985 IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 138. Odredba o najvišji stanarini v občini Ormož v letu 1985 139. Odredba o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v obči- ni Ormož v letu 1985 SKUPŠČINA OBCINE PTUJ 140. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj ORGANIZACIJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 141. Končni obračun cene oskrbe naselij s toplotno energijo iz skupnih kot- lovnic za kurilno sezono 1984/85 KRAJEVNE SKUPNOSTI 142. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje in izvajanje srednjeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju Krajevne skupnosti »DOLENA« 143. Poročilo volilne komisije KS Juršinci o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990 134. Po 18. členu družbenega dogovora o prizna- valninah udeležencem NOV (Uradni list SRS, št. 6/85) in 11. točki 171. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji- družbenopolitičnega zbora dne 17. junija 1985 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. junija 1985 sprejela ODLOK o priznavalninah udeležencem narodnoosvobo- dilne vojne 1. člen S tem odlokom se določa: — upravičence do občinskih priznavalnin, — vrste občinskih priznavalnin, — osnove in merila za podeljevanje občin- skih priznavalnin, — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Do občinskih priznavalnin so upravičeni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoos- vobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoos- vobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju čas odho- da v narodnoosvobodilni boj do 15. maja dvoj- no vštet v pokojninsko dobo, 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. juli- ja 1944 preden so dopolnili 18 leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarova- nju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih po- kojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 3. člen Izjemoma se lahko prizna pravica do prizna- valnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, 2 udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodil- no vojno v dejanskem trajanju, 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo po- gojev za uveljavitev statusa upravičenca po za- konu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Občinske priznavalnine po tem odloku so: — stalne, — občasne in — enkratne. 5. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega odloka imajo pravi- co do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njego- vega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in in- validskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojnin- sko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 2. člena te- ga odloka imajo pravico do stalne priznavalni- ne, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobit- no nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na ose- bo 80 odstotkov najnižje pokojnine. Komisija iz 12. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943, in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem za- varovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer upošte- va zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispe- vek v narodnoosvobodilni vojni. 6. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 3. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 2. odstavka 5. člena tega odloka, če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravi- čeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 7. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidni- ne po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo. 8. člen Stalna priznavalnina znaša za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega odloka največ do 100% zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 % zneska najnižje pokoj- nine. Izjemoma je nkjvišja priznavalnina lahko tu- di višja. O višini stalne priznavalnine odloča pristoj- na komisija ob upoštevanju premoženjskih raz- mer upravičenca in oseb iz 5. člena tega odlo- ka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa tudi starost. 9. člen Ce se spremenijo pogoji, po katerih jc bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalni- ne, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. STR A rs/ 8fi URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pra- vica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugo- tovljene V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spre- memb tega odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer upravičencu stalno prizna- valnino občutno znižati ali ukiniti, ta izjemoma zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji pristojne komisije večje zniževanje ali ukinitev imelo ne- gativne posledice pri uživalcu oziroma v oko- lju v katerem živi. Upravičenec do stalne priznavalnine je dol- žan sporočiti vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine oziroma na njeno višino Oddelku za občo upravo občine Ormož. Upravičencem do stalne priznavalnine, ki jim je zagotovljena oskrba v domovih oskrbo- vancev, se lahko prizna priznavalnina za oseb- ne potrebe do 10% najnižje pokojnine na pol- no pokojninsko dobo. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, huj- ših elementarnih nesreč ali zaradi drugih po- dobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150% najnižje pokojnine za polno po- kojninsko dobo. Podeljevanje občasne ali enkratne priznaval- nine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico občasne ali enkratne prizna- valnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi dru- žinski člani padlih in umrlih borcev narodno- osvobodilne vojne iz 2. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju in če iz- polnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 12. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Ormož, po sklepu komisije pa izda odločbo Oddelek za občo upravo obči- ne Ormož (v nadaljnem besedilu: oddelek). O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 3. člena tega odloka odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pri oddel- ku po izvidu in mnenju pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu I. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. Pravica do priznavalnine po 1. in 2. odstav- ku tega člena gre stranki od prvega dne nasled- njega meseca po vložitvi zahtevka. 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno var- stvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljene- ga zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen Upravna, strokovna in administrativna dela za komisijo za vprašanja borcev NOV SO Or- mož opravlja oddelek. 15. člen Zoper upravno odločbo, ki jo po sklepu ko- misije za vprašanja borcev NOV SO Ormož iz- da oddelek, je dovoljena pritožba na republiški upravni organ, pristojen za borce in vojaške in- valide. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11-174/78 in 15-147/79). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-4/85 Ormož, dne 21. junija 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIC 1. r. 135. Po 44. in 82. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 8. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 6. 1985 ter družbenopoliti- čnega zbora dne 17. 6. 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o urbanističnem reou v obči- ni Ormož 1. člen Odlok o urbanističnem redu v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/81) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Ormož za obdobje 1981 — 1985). 2. člen V urbanističnem redu se zmanjša območje zazidave v naslednjih naseljih: Tomaž pri Or- možu. Žerovinci, Ivanjkovci, Miklavž pri Or- možu, Kog, Lačaves, Podgorci, Velika Nedelja, Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Obrež, Grabe in Središče ob Dravi. 3. člen Nove meje zazidljivosti so vrisane v prostor- skem delu srednjeročnega družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981-1985. 4. člen Odlok o urbanističnem redu se še naprej iz- vaja v spremenjenem obsegu po prvotno dolo- čenih pogojih. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-5/85 Ormož, dne 21. 6. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. 136. Po 44. in 82. členu zakona o urejanju naseliji in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), ter 8. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptu|, št. 4/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 6. 1985 ter družbenopoliti- čnega zbora dne 17. 6. 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu indu- striiske cone Ormož 1. člen Odlok o sprejetju zazidalnega načrta indu- strijske cone Ormož (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 18/82) se uskladi s srednjero- čnim družbenim planom občine Ormož za ob- dobje 1981-1985. 2. člen Delno se zmanjša zazidljivo območje indu- strijske cone. 3. člen Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostor- skem delu srednjeročnega družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985. 4. člen Zazidalni načrt se še naprej izvaja v spreme- njenem obsegu po prvotno določenih pogojih na podlagi lokacijske dokumentacije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-4/85 Ormož, dne 21. 6. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ l.r. 137. Po 40. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. ter 10. členu pra- vilnika o enotni metodologiji za izračun valori- zirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma sta- novanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 13. toč- ki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 41-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združe- nega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. 6. 1985 sprejela ODLOK o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in določitvi odstotka od povprečne gradbene cene za določitev koristi za razlaščeno stavbno zem- ljišče v občini Ormož za leto 1985 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbe- na cena in povprečni stroški komunalnega ure- janja stavbnega zemljišča na območju občine Ormož, ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče. 2. člen Povprečna gradbena cena za m' stanovanj- ske površine brez stroškov komunalnega ureja- nja zemljišča znaša na območju občine Ormož 40.450 dinarjev. 3. člen Korist za 1 m' razlaščenega stavbnega zem.- Ijišča se določi v višini 0,6 odstotka od povpre- čne gradbene cene navedene v drugem členu tega odloka. Odškodnina za 1 m' razlaščenega stavbnega zemljišča znaša 242 dinarjev. 4. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč znašajo: — na območju določeno z urbanističnim na- črtom mesta Ormož 20 % od vrednosti povpre- čne gradbene cene za 1 m' stanovanjske površi- ne, — za ostalo območje občine 25 % od vredno- sti povprečne gradbene cene za 1 m' stanovanj- ske površine. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene ce- ne stanovanj in določitvi odstotka od poprečne gradbene cene za določitev koristi za razlašče-, no stavbno zemljišče v občini Ormož za leto ŠT. 17 URADNI VESTNIK OBCIN OBMOŽ IN PTUJ STRAN 89 1984 (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/84). 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 351-2/85 Datum: 21/6-1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIC 1. r. 138 Na podlagi statutarnega sklepa o spremem- bah in dopolnitvah statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) in 2. člena Dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Ur. list SRS, št. 40/84) je izvršni svet skupščine občine Ormož na svoji seji dne 26. 6. 1985 sprejel odredbo o najvišji stanarini v občini Ormož v letu 1985 1. S to odredbo se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Ormož. 2. Stanarine se s 1. julijem povečajo za 39 %. 3. Osnova za izračun stanarin je stanarina, ki so jo plačevali imetniki stanovanjske pravice v mesecu decembru 1984. 4. Povečanje stanarin je usklajeno z aneksom k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985. 5. Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati Odredba o najvišji stanarini v občini Or- mož v letu 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/85). 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 36-7/1984 Datum: 26. 6. 1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA 1. r. 139. Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Or- mož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21/79) iii 5. člena Dogovora o skupnih izhodi- ščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je izvršni svet na svoji seji dne 26. 6. 1985 sprejel odredbo o spremembi odredbe o višini cen komunalnih storitev v občini Ormož v letu 1985 1. V 2. točki se v podtočki B spremeni cena vo- de tako, da glasi: 1. Za gospodinjstvo po m' 43,50 2. Za gospodarstvo po m' 51,00 3. Za negospod. dejav. po m* 43,50 2. Predlagana cena vode iz 1. točke spremembe odredbe se uporablja od 1.7. 1985. 3. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 32-2/1985 Datum: 26. 6. 1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan Ritonja 1. r. 140. Na podlagi 164. .člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) in 18. člena Statuta Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev- nih skupnosti, dne 30. maja 1985 ter Družbe- nopolitičnega zbora, dne 29. maja 1985, spreje- la sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v Delavski svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrč« Ormož — Ptuj 1. Majda PETROVIČ, roj. 9/3-1949 v Ptuju, stanujoča v Zg. Hajdini 112, se imenuje za de- legata družbenopolitične skupnosti v Delavski svet Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Or- mož — Ptuj. 2. Naloge delegata družbenopolitične skupno- sti v delavskem svetu . delovne organizacije Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož — Ptuj določa statut delovne organizacije. 3. Mandatna doba imenovanega delegata v de- lavskem svetu traja dve leti. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-6/79 Datum: 30/5-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 141. Na podlagi sklepa o višini akontacije o ceni za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 24., z dne 13. 12. 1984) je Delavski svet TOZD Stanovanjski servis v sestavi DO Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov, dne 26. 6. 1985 sprejel: konCni obraCun cene oskrbe naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic za kurilno sezono 1984/85 1. KOTLOVNICA ZIHERLOVA: — vsa stanovanja 80,30 din (m') 12 mesecev — za poslovne prostore ZC—Ptuj- Ormož 187,00 din (m') 7 mesecev — za trgovske lokale 255,85 din (m') 7 mesecev 2. ZA KOTLOVNICO PRI SREDNJEŠOL- SKEM CENTRU — za vsa stanovanja 107, i 5 din (m') 12 mesecev — za poslovne prostore srednješolskega centra Ptuj 10.413,75 din/MWH 3. KOTLOVNICA V TRSTENJAKOVI ULI- CI — za vsa stanovanja 145,70 din (m') 12 mesecev — za trgovske lokale 591,00 din (m') 7 mesecev — za poslovne prostore 427.10 din (m') 7 mesecev Predsednik DS TOZD: Anton PODHOSTNIK I. r. ,142. Skupščina krajevne skupnosti »DOLENA« je na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 m 17/83) družbenega dogovora o osnovah in viši- ni samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož, Ptuj št. 17/83) ter 35. člena Sta- tuta krajevne skupnosti »Dolena« na seji 23. 6. 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za financiranje in izvajanje sre<4- njeročnega programa za obdobje 1985—1990 na območju Krajevne skupnosti »DOLENA«. 1. člen Za območje Krajevne skupnosti »DOLE- NA, ki obsega naselja: Dolena, Bolečka vas, Zg. Pristava, Popovci, Tmovec, Sela in Bari- slovci, se razpiše referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka v denarju za sofinancira- nje izgradnje komunalnih objektov in drugih družbenih objektov ter poslovanja krajevne skupnosti. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nanciranje naslednjega srednjeročnega progra- ma oz. za sofinanciranje naslednjih komunal- nih in drugih objektov ter potreb: — za modernizacijo oz. asfaltiranje cest na ob- močju KS Dolena, — vzdrževanje in gramoziranje krajevnih cest in ostalih komunalnih objektov, — vodovod Jurovci —Dolena, — izgradnja TP in adaptacije električnega omrežja, — sofinanciranje cestne razsvetljave, — razširitev telefonske mreže — sofinanciranje potreb SLO in DS, — sofinanciranje delovanja DPO in društev ter šolstva, — varstvo okolja in spomenikov, — poslovanje krajevne skupnosti, — razne komunalne ureditve ter ostale aktiv- nosti vaških odborov. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo pet let, to je od 1. 1. 1986 pa do 31. 12. 1990. 4. člen Samoprispevek se obračunava: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, od ne- to osebnega dohodka po stopnji 2 %, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 1 %, — za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetij- ske dejavnosti od letnega katasterskega do- hodka po stopnji 4 %, — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospo- darske dejavnosti ali intelektualnih stori- tev, od ostanka čistega dohodka po stopnji 4%, — za krajane, ki so zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na ob.močju KS Dolena v znesku 1.000,— din mesečno v letu 1986, v naslednjih letih pa se prispevek zviša v od- stotku povečanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki ga obj?vi Zavod SRS za stati- stiko. 5. čl . Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra- jani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti »Dolena«. STRAN 90 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 17 6. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka se uporabljajo določbe 10. člena Za- kona o samoprispevku. 7. člen Z samoprispevkom zbrana sredstva se delijo po sprejetem srednjeročnem programu in le- tnih planih tako, da vsaki posamezni vaški skupnosti oz. vaškemu odboru pripada 70% zbranih sredstev, ostalih 30% pa se nameni za skupne potrebe krajevne skupnosti. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu' ima- jo krajani, ki so vpisani v splošni volilni ime- nik krajevne skupnosti »Dolena« in zaposleni krajani, ki niso vpisani v splošni volilni ime- nik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Dolena. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina krajanov, ki imajo pra-' vico glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ter se glasovanja iz upravičenega razloga niso udeležili. V kolikor skupni rezultat referendu- ma ni uspešen, referenduma ponovno ne razpi- sujejo volišča, ki so na svojem območju refe- rendum uspešno izvedla. Realizacija programa pa je samo na osnovi uspešnosti referenduma. 9. člen Referendum bo v nedeljo 21. julija 1985 od 7. do 16. ure na glasovalnih mestih: — glasovalno mesto I. — DOM DPO DOLE NA za del naselja Dolene, za Bolečko vas, za del naselja Zg. Pristave in Popovec; — pri Domincu ml. v Doleni za del naselja Dolene; — pri Pečnik Ivanu v Popovcih za del naselja Popovci in Zg. Pristave; — v Gasilskem domu Sela za naselja Sela, Ba- rislovci in Tmovec 10. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je nasled- nje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA GLASOVNICA za referendum 21. julija 1985 glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo-i krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje srednjeročnega plana za ob-, dobje 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter družbene dejavnosti na ob- močju krajevne skupnosti »Dolena«. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob- kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo kra- jevnega samoprispevka, besedo »PROTI«, če . se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispev- ka. 11. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko kraje- vne skupnosti »DOLENA«. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira- nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vo- lilna komisija krajevne skupnosti »Dolena«. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina KS Dolena in na podlagi poročila volilne komisije o uspešnosti referen- duma. 13. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci ia skupnosti pokojninskega in in- validskega zavarovanja, ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila ali pokoj- nin.Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti za vsako leto najpozneje do 31. decembra, obračun in odtegnitev pa opravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. • Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plače- vati krajani, ki so na začasnem delu v tujini plačujejo za vsako leto posebej na žiro račun št. 52400-780-11032 KS »Dolena«, najkasneje do 31. 12. tekočega leta. 143. POROČILO volilne komisije krajevne skupnosti Juršinci za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Juršinci za obdobje od 1. 7. 1985 do 30. 6. 1990. Volilna komisija KS Juršinci objavlja po 44. členu statuta KS Juršinci in po 21. členu Zako- na o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samo- prispevka za območje krajevne skupnosti Jur- šinci, ki je bil v nedeljo 16. junija 1985. 3. Po drugem odstavku 21. člena zakona o refe- rendumu (Uradni list SRS št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani- glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Juršinci bilo po številu 109. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 1323 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ZA uvedbo krajevnega samoprispevka 1019 glasovalcev ali 69,9 %. 14. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so namenska za naveden program in se zbirajo na posebnem računu. 15. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samopri- spevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvajanje programov, za katere je bil uveden krajevni samoprispevek. 16. člen O zbrahih in porabljenih sredstvih krajevne- ga samoprispevka se vsako leto sestavi obra- čun, ki se ga predloži v obravnavo zborom kra- janov in v potrditev skupščini krajevne skup- nosti »Dolena«. „ 17. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Dolena, 23. junija 1985 Predsednik skupščine KS »Dolena«: Svenšek Feliks 1. r. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine krajevne skupnosti Juršinci z dne 12. 5. 1985 razpisan referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Juršinci. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 13, z dne 23. 5. 1985. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih me- stih naslednji: Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23-1465/77), da je referendum na območju krajevne skupnosti Juršinci uspel. Številka: VK-014-253/85 Juršinci, dne 16. 6. 1985 Tajnik VK: Angela Šmigoc L r. Predsednik VK: Martin Žajdela 1. r. Član VK: Alojz Raušl 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.