176 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
PREISKUŠANJE BIOTIČNIH PRIPRAVKOV ZA ZATIRANJE 
VERTICILIJSKE UVELOSTI IN FUZARIJSKIH OBOLENJ 
PARADIŽNIKA 
 
Sebastjan RADIŠEK
1
 in Jaka RAZINGER
2
 
 
Izvirni znanstveni članek / original scientific paper 
Prispelo / received: 25. 10. 2019 
Sprejeto / accepted: 2. 12. 2019  
 
Izvleček 
V raziskavi smo proučevali delovanje biotičnih pripravkov za preprečevanje 
povzročiteljev verticilijske uvelosti (povzročiteljica Verticillium dahliae (VD)) in 
fuzarijskih obolenj (povzročiteljici Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici (FOL) ter 
F. oxysporum f.sp. radicis-lycopersici (FORL)) paradižnika. Z namenom 
zagotovitve homogene prisotnosti infekcijskega potenciala povzročiteljev smo 
testiranja zasnovali v obliki lončnega poskusa v rastlinjaku z uporabo umetno 
okuženih substratov. Pri preprečevanju FOL smo delovanje potrdili pri pripravkih 
Remedier, Prestop, Polyversum in Serenade ASO, pri preprečevanju FORL pa pri 
pripravkih Remedier, Prestop, Polyversum, ter Cilus Plus. V primeru preprečevanja 
VD, smo delovanje potrdili pri dveh bakterijskih pripravkih Serenade ASO in Cilus 
Plus ter pripravku na osnovi glive Gliocladium catenulatum (Prestop). Rezultati so 
potrdili širši spekter delovanja posameznih pripravkov, vendar ob visoki 
variabilnosti delovanja ter odvisnosti od vrste povzročitelja. Boljše rezultate smo 
dobili ob namakanju korenin sadik pred sajenjem kot v primeru zalivanja po 
sajenju. Izmerili smo relativno nizko učinkovitost pripravkov (do 50 % zmanjšanje 
okužb), kar je v primeru visokega infekcijskega potenciala v praksi nezadovoljivo. 
Iz omenjenega pri zatiranju talnih gliv svetujemo preventivno uporabo biotičnih 
agensov ali pa kot dopolnilo različnim programom izboljševanja zdravstvenega 
varstva tal. 
Ključne besede: talne fitopatogene glive, vrtnarstvo, biotično varstvo rastlin 
 
 
 
 
 
 
                                                                 
1
 Dr. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin, Cesta 
Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, e-naslov: sebastjan.radisek@ihps.si  
2 
Dr., Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin, Hacquetova ulica 17, 1000 
Ljubljana, e-naslov: jaka.razinger@kis.si 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
177 
 
TESTING OF BIOFUNGICIDS AGAINST VERTICILLIUM WILT AND 
FUSARIUM DISEASES OF TOMATO 
 
Abstract 
In the research we studied several biofungicides against verticillium and fusarium 
wilt (caused by Verticillium dahliae (VD) or Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici 
(FOL) and F. oxysporum f.sp. radicis-lycopersici (FORL), respectively) diseases 
on tomato. The testing was performed in glasshouse in potted plants by using 
artificially infected substrates. In the case of FOL we observed antagonistic effect 
of biofungicides Remedier, Prestop, Polyversum and Serenade ASO, whereas 
suppression of FORL was observed in biofungicides Remedier, Prestop, 
Polyversum and Cilus Plus. Testing against verticillium wilt (VD) revealed 
antagonistic effect of biofungicides Serenade ASO, Cilus Plus and Gliocladium 
catenulatum biofungicide Prestop. The results showed broad spectrum of several 
biofungicides; however we observed high level of variability in efficacy which 
depends also on the pathogen. Higher efficacy was obtained by root dipping 
method than drenching after planting, however overall efficacy was relatively low 
(<50% reduction of infected plants) which is not acceptable in commercial growing 
conditions in case of high soil infection potential. Based on our findings we advise 
the use of biofungicides against soil pathogens as preventive action or as additional 
measure to different soil disinfestation treatments which promotes soil health.  
Key words: plant pathogenic soil fungi, vegetable production, biological plant 
protection  
 
 
1 UVOD 
 
Pri gojenju paradižnika se pridelovalci pogosto soočajo s pojavom uvelosti ter 
koreninskih in stebelnih gnilob, ki povzročajo oslabljeno rast in odmiranje rastlin. 
Med povzročitelji teh obolenj najdemo obsežen nabor različnih škodljivih 
organizmov, kot so talne glive iz rodov Fusarium, Verticillium, Sclerotinia, Phoma 
in Rhizoctonia, oomicete iz rodov Phytophthora in Pythium, bakterije iz rodov 
Clavibacter in Ralstonia ter viruse kot je npr. virus pegavosti in uvelosti 
paradižnika (Tomato spotted wilt virus – TSWV) (Jones s sod, 2019). Obolenja, ki 
so posledica okužb talnih gliv, spadajo med najpogostejša, pri čemur iz skupine 
fuzarioz prevladujeta fuzarijska uvelost paradižnika (F. oxysporum f.sp. 
lycopersici) ter fuzarijska gniloba koreninskega vratu in korenin (F. oxysporum 
f.sp. radicis-lycopersici) (Ajilogba in Babalola, 2013). V ZDA in Kanadi so 
opisana tudi obsežna odmiranja paradižnika zaradi okužb glive F. solani f. sp. 
eumartii (Romberg in Davis, 2007) ter glive F. striatum (Moine in sod., 2014). 
Poleg omenjenih fuzarijoz je paradižnik občutljiv na pojav verticilijske uvelosti, 
kjer po patogenosti prevladujeta vrsti Verticillium dahliae (rasa 1 in 2) in V. 

178 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
nonalfalfae, okužbe pa lahko povzroča tudi gliva V. tricorpus (Inderbitzin s sod., 
2011).  
 
Skupna lastnost boleznim, ki jih povzročajo talne glive je predvsem pogosta 
neuspešnost zdravljenja okuženih rastlin, ter njihovo dolgotrajno ohranjanje v tleh 
v obliki trajnih organov. Tako uspešno preprečevanje okužb poleg odstranjevanja 
obolelih rastlin in sajenja odpornih sort temelji na različnih metodah sanacije tal, 
med katerimi prevladuje uporaba kemičnih fumigantov. Ob relativno visoki 
učinkovitosti preprečevanja pri kemičnih fumigantih trčimo ob njihovo strupenost 
in okolju obremenjujočih razpadnih produktov, ter posledično ukinjanju njihove 
uporabe. Iz omenjenega raziskovalci pospešeno razvijajo alternativne tehnologije 
nižanja talnega infekcijskega potenciala med katerimi se uveljavlja tudi uporaba 
biotičnih agensov (BA). Med BA, ki so se v okviru različni raziskav potrdili kot 
učinkoviti antagonisti talnih patogenih gliv spadajo rizo-bakterije Pseudomonas 
flourescens, Serratia plymuthica in različne vrste iz rodu Bacillus, medtem ko pri 
glivah najpogosteje srečamo vrste iz rodov Talaromyces, Trichoderma, 
Penicillium, Coniothyrium, Pythium in Gliocladium (Berg s sod., 2006, Fravel, 
2005). Antagonizem omenjenih organizmov temelji predvsem na antibiozi, 
produkciji, encimov, hormonov, parazitizmu in induciranju sistemične odpornosti. 
Tako med uspešne primere uporabe BA spada primer uporabe B. subtilis za 
zatiranje trohnobe citrusov (Manjula in sod., 2004), padavice sladkorne pese 
(Jorjani s sod., 2011) in verticilijske uvelosti bombaža (Shuqing in sod., 2013). 
Učinkovitost gliv iz rodu Trichoderma za zatiranje talnih patogenih gliv je 
raziskovalcem znana že iz začetka 60-ih let prejšnjega stoletja (Harman in sod., 
2004). Med zadnjimi objavami najdemo uspešno uporabo T. asperellum za 
preprečevanje verticilijske uvelosti oljk, ki spada med najbolj uničujoče bolezni te 
rastlinske vrste (Carrero-Carron in sod., 2016). 
 
V naši raziskavi smo se osredotočili na študijo učinkovitosti in načina uporabe 
nekaterih BA, ki jih najdemo na slovenskem in evropskem tržišču za preprečevanje 
okužb talnih gliv iz rodu Fusarium in Verticillium. Pri tem smo kot model 
preskušanja izbrali tri bolezni paradižnika: (1) fuzarijsko uvelost, (2) fuzarijsko 
gnilobo koreninskega vratu in korenin ter (3) verticilijsko uvelost. 
 
2 MATERIAL IN METODE 
 
Preskušanje smo izvedli v letu 2017 in 2018 v rastlinjaku Inštituta za hmeljarstvo 
in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v obliki lončnega poskusa na paradižniku (sorta 
Heinz 1370). Kot vir inokula smo uporabili izolate gliv V. dahliae (Pap-46VD), 
Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici (CBS 164.85) in F. oxysporum f.sp. radicis-
lycopersici (CBS 130306), ki jih hranimo v zbirki škodljivih organizmov na IHPS 
in so bili izolirani iz obolelih paradižnikov. Pred izvedbo določanja učinkovitosti 
BA smo izolatom z umetnimi okužbami v rastni komori (Kambič, RK-13300) 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
179 
 
določili patogenost ter jih nato kot re-izolirane izolate uporabili v nadaljnjih 
preizkušanjih. Inokule smo v vseh poskusih pripravljali z gojenjem izolatov (7 dni) 
v GFM tekočem gojišču (Weising s sod.,1995) na horizontalnemu rotacijskem 
stresalniku (60 vrt/min) pri sobni temperaturi. Namnoženo glivno maso smo 
precedili s pomočjo filter papirja in umerili inokulum na koncentracijo 10
7 
CFU/ml 
(micelij in spore) s sterilno destilirano vodo. Sledila je inokulacija substrata 
(Presstopfs 70L/36/EP-Gramoflor, Nemčija) v odmerku 50 ml inokula v 1,5 l 
lonček.  
 
V prvem letu smo v preizkušanje vključili 3 biotične pripravke: Remedier (glivi T. 
asperellum, T. gamsii), Prestop (gliva Gliocladium catenulatum, sev J1446) in 
Serenade ACO (bakterija Bacillus subtilis, sev QST 713), ki smo jih uporabili v 
obliki dveh vrst aplikacij: (I) 10 min namakanje koreninskega sistema pred 
sajenjem in (II) zalivanje po sajenju. V naslednjem letu smo preskušanje razširili še 
na pripravek Polyversum® (oomiceta Pythium oligandrum, sev M1 DV74) in 
Cilus® Plus (bakterija Bacillus amyloliquefaciens, sev IT45), kot aplikacijo 
pripravkov pa smo izbrali kombinacijo namakanja ob sajenju in zalivanja 14 dni po 
sajenju. Vsako kombinacijo glive in pripravka smo testirali v obsegu 10 
rastlin/aplikacijo. Kontrolo preizkušanj so prestavljala obravnavanja brez uporabe 
pripravkov sajena v okužene substrate in rastline sajene v neokužen substrat. 
Rastline so bile v času inokulacij v razvojni fazi BBCH 12, po sajenju in uporabi 
pripravkov pa smo jih gojili v 1,5 l lončkih na bambusovi opori v rastlinjaku in jih 
oskrbovali v skladu z dobro agronomsko prakso. Rastlinam smo redno 
odstranjevali zalistnike in cvetove z namenom vzdrževanja homogenosti rasti. Oba 
poskusa smo izvedli od julija do septembra. Rastline smo po pojavu prvih 
bolezenskih znamenj ocenjevali v 14 dnevnih intervalih s skalo od 0-5 glede na 
delež prizadete listne površine (Amer s sod., 2014). V času zadnjega ocenjevanja 
pa smo izvedli tudi meritve višine rastlin, sveže teže koreninskega sistema, oceno 
prizadetosti prevodnega tkiva (skala 0-2; 0 – brez rjavenja; 1- zaznana prisotnost 
rjavenja; 2 – izrazita porjavelost tkiva) in potrditvene re-izolacije. Podatke smo 
statistično ovrednotili s programom Statgraphic plus 4.0 z analizo variance 
(ANOVA) in testom mnogoterih  primerjav (Duncan). 
 
3 REZULTATI  
 
Pojav prvih bolezenskih znamenj smo pri večini obravnavanj zaznali v petem tednu 
po inokulaciji, in sicer v obliki rumenenja spodnjega dela listne mase, ki je 
napredovalo do nekroz posameznih listov (slika 1). Odmiranja celotnih rastlin 
nismo zaznali pri nobenem od obravnavanj, smo pa zaznali rjavenje prevodnega 
tkiva in slabši razvoj koreninskega sistema (slika 2). Med vsemi meritvami smo 
tako za vrednotenje delovanja pripravkov kot najpomembnejšo merilo določili (1) 
težo koreninskega sistema in (2) število okuženih rastlin. Pri prvem merilu smo 
delovanje pripravka pri posameznem obravnavanju upoštevali, če smo zaznali 

180 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
značilno razliko z okuženo kontrolo. Pri drugem merilu smo prag delovanja 
pripravka postavili pri doseganju 50 % manj okuženih rastlin kot v primerjavi z 
okuženo kontrolo. Pojava fitotoksičnosti zaradi uporabe pripravkov na rastlinah v 
obeh letih preizkušanja nismo opazili. Z namenom lažje interpretacije v 
nadaljevanju predstavljamo rezultate preizkušanja za vsako glivo ločeno. 
 
3.1 Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici  
 
V prvem letu preizkušanja smo najvišjo stopnjo preprečevanja fuzarijske uvelosti 
paradižnika zaznali pri pripravku Remedier, pri aplikaciji namakanje. V primeru 
zalivanja je Remedier na nivoju teže korenin pokazal slabše rezultate, vendar še 
vedno dobro delovanje glede na število okuženih rastlin. Učinkovitost delovanja 
smo zaznali tudi pri pripravkih Prestop in Serenade ASO, pri čemur smo pri 
slednjemu zaznali slabše rezultate pri aplikaciji zalivanje (preglednica 1). 
 
Preglednica 1: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo 
Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici v letu 2017 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
** 
Aplikacija 
(ob 
sajenju) 
*Višina  
(x ̄ , cm) 
*Teža 
korenin  
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povprečna vrednost 
vizualnih ocen) 
*** 
Št. 
okuženih 
rastlin 
Listi Korenine Kor. 
vrat 
Remedier – 
0.5% 
namakanje 142,4
b
 37,5
b
 0,4
a
 1,0
cd
 0,6
b
 6 
zalivanje 128,6
ab
 24,8
ab
 1,0
a
 1,0
cd
 0,6
b
 5 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 110,9
a
 30,9
ab
 0,6
a
 0,7b
cd
 0,9
bc
 10 
zalivanje 126,6
ab
 30,6
ab
 0,8
a
 1,2
a
 1,0
c
 9 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 127,8
ab
 30,3
ab
 0,6
a
 0,4
ab
 0,8
bc
 9 
zalivanje 117,9
a
 21,81
a
 0,3
a
 0,9b
cd
 1,0
c
 8 
Okužena 
kontrola 
/  125,4
ab
 22,1
a
 1,8
b
 0,5
bc
 1,0
c
 10 
Neokužena 
kontrola 
/  127,5
ab
 36,4
ab 
0,2
a
 0
a
 0
a
 0 
*Povprečne vrednosti označene z  enakimi  črkami se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka. 
***Št. Rastlin, pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla. 
 
V drugem letu testiranj smo pripravke uporabili v kombinirani aplikaciji 
namakanje ob sajenju in zalivanje 14 dni po sajenju. Pri tem smo najvišjo 
učinkovitost na nivoju teže korenin zaznali pri pripravku Polyversum. Vsi ostali 
pripravki so izkazovali nizko stopnjo delovanja, vključno s pripravkom Remedier, 
s katerim smo v letu 2017 dosegli najboljše rezultate. Pripravek Polyversum je 
potrdil delovanje tudi na nivoju števila okuženih rastlin, 50% manj okužb pa smo 
zaznali tudi pri pripravku Serenade ASO (preglednica 2). 
 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
181 
 
Preglednica 2: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo 
Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici v letu 2018 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
** 
Aplikacija 
* 
Višina 
(x ̄ , 
cm) 
* 
Teža 
korenin 
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povprečna vrednost 
vizualnih ocen) 
Št. 
okuženih 
rastlin*** Listi Korenine Kor. 
vrat 
Remedier – 
0.5% 
namakanje 
+ zalivanje 
92,1
b
 6,98
a
 0,4
abc
 1,4
c
 0,6
abc
 5 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 
+ zalivanje 
78,3
a
 7,59
a
 0,1
ab
 1,5
cd
 0,3
ab
 7 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 
+ zalivanje 
81,0
ab
 6,75
a
 0,7
cd
 1,7
cd
 0,9
bc
 3 
Polyversum - 
0.05% 
namakanje 
+ zalivanje 
86,4
ab
 12,22
b
 0,0
a
 0,9
b
 0,3
ab
 3 
Cilus Plus – 
0.01% 
namakanje 
+ zalivanje 
81,3
ab
 7,42
a
 0,5
bcd
 1,4
c
 1,1
c
 7 
Okužena 
kontrola 
/  
83,7
ab
 9,62
ab
 0,9
d
 1,9
d
 0,7
bc
 6 
Neokužena 
kontrola 
/  87,6
ab
 16,13
c
 0,0
a
 0,0
a
 0,0
a
 0 
*Povprečne vrednosti označene z  enakimi  črkami se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka, 
zalivanje 14 dni po sajenju 
***Št. rastlin, pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla  
 
3.2 Fusarium oxysporum f.sp. radicis-lycopersici  
 
Pri preprečevanju fuzarijske gnilobe koreninskega vratu in korenin paradižnika 
smo v prvem letu preizkušanja na nivoju teže korenin ugotovili delovanje pri vseh 
uporabljenih pripravkih ne glede na način aplikacije (namakanje, zalivanje). Med 
temi je izstopalo obravnavanje s pripravkom Prestop pri aplikaciji namakanje, kjer 
smo dosegli najvišji nivo delovanja. V primeru delovanja na nivoju števila 
okuženih rastlin nismo opazili bistvenih razlik med pripravki in okuženo kontrolo 
(preglednica 3).  
 
V drugem letu preizkušanja je testiranje na nivoju teže korenin potrdilo delovanje 
pripravkov Remedier, Polyversum in Cilus Plus, medtem ko pripravka Prestop in 
Serenade ASO nista pokazala statistično značilnih razlik z okuženo kontrolo. Med 
pripravki pri katerih smo ugotovili delovanje je izstopal Remedier z najvišjo maso 
korenin in najnižjim deležem okuženih rastlin (preglednica 4).  
 

182 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
Preglednica 3: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo F. 
oxysporum f.sp. radicis-lycopersici v letu 2017 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
**Aplikacija 
(ob sajenju) 
*Višina  
(x ̄ , cm) 
*Teža 
korenin  
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povp. vrednost 
vizualnih ocen) 
*** Št. 
okuženih 
rastlin Listi Korenine Kor. 
vrat 
Remedier – 
0.5% 
namakanje 112,5
bc
 24,14
ab
 1,4
bc
 0,6
b
 0,8
b
 7 
zalivanje 124,0
c
 23,46
ab
 0,7
ab
 0,7
b
 0,7
b
 8 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 118,5
c
 28,96
b
 0,8
abc
 0,9
b
 0,7
b
 10 
zalivanje 98,4
bc
 21,04
ab
 0,3
a
 0,7
b
 1,0
b
 7 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 101,7
bc
 22,82
ab
 1,5
c
 0,9
b
 0,8
b
 8 
zalivanje 49,3
a
 19,74
ab
 1,2
bc
 0,8
b
 0,8
b
 8 
Okužena 
kontrola 
/  81,8
b
 11,48
a
 2,8
d
 1,5
c
 1,0
b
 10 
Neokužena 
kontrola 
/  127,5
c
 36,37
b
 0,2
a
 0,0
a
 0,0
a
 0 
*Povprečne vrednosti označene z  enakimi  črkami se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka. 
***Št. rastlin. pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla. 
 
Preglednica 4: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo F. 
oxysporum f.sp. radicis-lycopersici v letu 2018 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
** 
Aplikacija 
*Višina 
(x ̄ , cm) 
*Teža 
korenin 
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povprečna vrednost 
vizualnih ocen) 
Št. 
okuženih 
rastlin*** 
Listi Korenine 
Kor. 
vrat 
Remedier – 0.5% 
 
namakanje 
+ zalivanje 
87,7
b
 18,56
b
 0,9
b
 1,1
b
 0,4
ab
 3 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 
+ zalivanje 
70,6
a
 13,38
a
 0,8
b
 1,3
b
 1,0
c
 10 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 
+ zalivanje 
84,9
ab
 13,24
a
 0,7
b
 1,4
b
 1,8
d
 9 
Polyversum - 
0.05% 
namakanje 
+ zalivanje 
73,9
ab
 16,03
ab
 0,8
b
 1,2
b
 0,9
bc
 7 
Cilus Plus – 
0.01% 
namakanje 
+ zalivanje 
87,7
b
 16,13
ab
 0,8
b
 1,3
b
 0,9
bc
 7 
Okužena kontrola /  81,4
ab
 13,08
a
 0,7
b
 1,3
b
 1,1
c
 9 
Neokužena 
kontrola 
/  87,6
b
 16,13
ab
 0,0
a
 0,0
a
 0,0
a
 0 
*Povprečne vrednosti, označene z  enakimi  črkami, se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka, 
zalivanje 14 dni po sajenju 
***Št. rastlin, pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla.  
 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
183 
 
 
 
Slika 1: Pojav bolezenskih znamenj nadzemnega dela paradižnika 7 tednov po okužbi z 
glivo F. oxysporum f.sp. radicis-lycopersici, ki povzroča fuzarijsko gnilobo 
koreninskega vratu in korenin paradižnika (Testiranje v letu 2017; foto: S. Radišek).  
 
Preglednica 5: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo 
Verticillium dahliae v letu 2017 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
** 
Aplikacija 
(ob 
sajenju) 
*Višina  
(x ̄ , cm) 
*Teža 
korenin  
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povprečna vrednost vizualnih 
ocen) 
*** 
Št. 
okuženih 
rastlin 
Listi Korenine Kor. 
vrat 
Remedier – 0.5% 
 
namakanje 131,4
a
 22,09
a
 0,2
a
 0,8
c
 0,8
b
 7 
zalivanje 117,7
a
 16,77
a
 0,9
b
 0,9
c
 0,7
b
 8 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 125,1
a
 23,75
ab
 0,5
ab
 0,7
bc
 0,6
b
 7 
zalivanje 112,2
a
 29,1
ab
 0,1
a
 1,0
c
 0,7
b
 6 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 127,9
a
 20,35
a
 0,6
ab
 0,9
c
 0,4
b
 5 
zalivanje 137,4
a
 28,59
ab
 0,0
a
 0,4
b
 0,5
b
 7 
Okužena 
kontrola 
/  140,7
a
 18,65
a
 1,8
c
 0,9
c
 0,9
b
 9 
Neokužena 
kontrola 
/  127,5
a
 36,37
b
 0,2
a
 0,0
a
 0,0
a
 0 
*Povprečne vrednosti označene z  enakimi  črkami se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka. 
***Št. rastlin. pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla 
 
3.3 Verticillium dahliae 
 
V prvem letu preprečevanja verticilijske uvelosti paradižnika smo na nivoju teže 
korenin potrdili delovanje pripravka Prestop pri aplikaciji namakanje in zalivanje, ter 

184 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
pri pripravku Serenade pri aplikaciji zalivanje. Ostala obravnavanja se niso statistično 
razlikovala od okužene kontrole (preglednica 5). 
 
V drugem letu preizkušanja smo najvišjo težo korenin zaznali pri pripravku Cilus Plus, 
na nivoju števila okuženih rastlin pa smo delovanje zaznali pri pripravku Serenade 
ASO. Ostala obravnavanja niso pokazale statistične razlike z okuženo kontrolo 
(preglednica 6). 
 
Preglednica 6: Vpliv biotičnih pripravkov na rast paradižnika po okužbi z glivo 
Verticillium dahliae v letu 2018 
 
Biotični 
pripravek/konc. 
** 
Aplikacija 
* 
Višina 
(x ̄ , 
cm) 
* 
Teža 
korenin 
(x ̄ , g) 
*Bolezenska znamenja 
(povprečna vrednost 
vizualnih ocen) 
Št. 
okuženih 
rastlin*** 
Listi Korenine 
Kor. 
vrat 
Remedier – 0.5% 
 
namakanje 
+ zalivanje 
55,5
a
 8,16
a
 1,0
cd
 1,4
c
 1,3
d
 9 
Prestop – 0.5% 
 
namakanje 
+ zalivanje 
86,2
bc
 18,7
b
 0,2
ab
 0,8
b
 0,3
ab
 9 
Serenade ASO - 
4% 
namakanje 
+ zalivanje 
77,8
b
 16,87
b
 0,8
cd
 1,0
bc
 1,3
d
 3 
Polyversum - 
0.05% 
namakanje 
+ zalivanje 
87,0
bc
 20,22
b
 0,5
abc
 0,8
b
 1,2
cd
 9 
Cilus Plus – 
0.01% 
namakanje 
+ zalivanje 
86,6
bc
 25,35
c
 0,6
bcd
 0,6
b
 0,7
bc
 8 
Okužena kontrola /  90,7
c
 18,26
b
 1,1
d
 0,5
ab
 0,7
bc
 6 
Neokužena 
kontrola 
/  87,6
bc
 16,13
b
 0,0
a
 0,0
a
 0,0
a
 0 
*Povprečne vrednosti, označene z  enakimi  črkami, se statistično ne  razlikujejo med seboj pri stopnji 
tveganja 0.05 (Duncan Multiple Range Test). 
**Namakanje koreninskega sistema sadik v fazi višine 10-15 cm (10 min) v suspenziji pripravka, 
zalivanje 14 dni po sajenju 
***Št. rastlin, pri katerih smo zaznali porjavelost prevodnega tkiva na bazalnem delu stebla.  
 
4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 
 
V raziskavi smo proučevali delovanje biotičnih pripravkov na osnovi različnih 
mikroorganizmov za preprečevanje povzročiteljev verticilijske uvelosti in 
fuzarijskih obolenj paradižnika. Z namenom zagotovitve homogene prisotnosti 
infekcijskega potenciala povzročiteljev smo testiranja zasnovali v obliki lončnega 
poskusa v rastlinjaku z uporabo umetno okuženih substratov. Pri preprečevanju 
glive Fusarium oxysporum f.sp. lycopersici (FOL), ki povzroča fuzarijsko uvelost 
paradižnika smo delovanje potrdili pri pripravkih Remedier, Prestop, Polyversum 
in Serenade ASO. Podobne rezultate smo dobili tudi pri preprečevanju glive F. 
oxysporum f.sp. radicis-lycopersici, z dobrim antagonističnem delovanjem 
pripravkov Remedier, Prestop, Polyversum, ter pripravka na osnovi bakterije 
BaCilus amyloliquefaciens (Cilus Plus). V primeru preprečevanja verticilijske 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
185 
 
uvelosti, ki jo povzroča gliva V. dahliae, pa smo delovanje potrdili pri dveh 
bakterijskih pripravkih Serenade ASO in Cilus Plus ter pripravku na osnovi glive 
Gliocladium catenulatum (Prestop).  
 
 
 
Slika 2: Primerjava koreninskega sistema v poskusu kontrolnih okuženih (bela, 
oranžna, rumena) in neokuženih rastlin (modra) (levi stolpec fotografij) ter 
prizadetost prevodnega sistema (desni stolpec fotografij) na bazalnem delu rastlin 
po vzdolžnem prerezu (foto: S. Radišek). 
 
Rezultati tako kažejo na širši spekter delovanja posameznih pripravkov, vendar 
tudi na odvisnost od vrste povzročitelja. To pomeni, da je pred uporabo pripravkov 
potrebno ugotoviti povzročitelja in na osnovi te informacije pripraviti program 

186 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019)
______________
 
varstva rastlin. Pri tem je potrebno upoštevati, da se predvsem v vrtnarstvu 
pridelovalci pogosto srečujejo s sočasno prisotnostjo več različnih talnih patogenih 
organizmov.  
 
Pri primerjavi načina uporabe pripravkov so rezultati poskusa pokazali višji nivo 
delovanja pri aplikaciji namakanja korenin sadik pred sajenjem kot v primeru 
zalivanja po sajenju. To samo potrjuje pomembnost pravilne uporabe (aplikacije) 
posameznega pripravka, ki mora biti prilagojena biologiji BA, tarčnega organizma 
in gojene rastline. Prav tako na učinkovitost pripravkov lahko vpliva več 
dejavnikov kot so pravilna priprava pripravka, viabilnost BA v pripravkih, 
ohranjanja BA v tleh in rizosferi, odmerek pripravka, višina infekcijskega 
potenciala povzročitelja bolezni, gnojenje, priprava tal, namakanje in fenološka 
faza rastline (Spadaro in Gullino, 2005). Ti dejavniki lahko pojasnjujejo visok nivo 
variabilnosti rezultatov naših poskusov in tudi mnogih predhodnih raziskav (Larkin 
in Fravel, 1998), kljub zagotavljanju uniformnih pogojev med ponovitvami 
testiranj.  
 
Izpostaviti je potrebno tudi relativno nizko učinkovitost pripravkov na nivoju 
rezultatov števila okuženih rastlin pri posameznem obravnavanju. Ta je le redko 
dosegla 50 % zmanjšanje okužb, kar je v primeru visokega infekcijskega potenciala 
v praksi nezadovoljivo. V določenih primerih lahko z višanjem koncentracije in 
pogostnosti uporabe pripravka ter kombinacijami različnih pripravkov 
(Alabouvette in sod., 1998) zvišamo nivo učinkovitosti, vendar trčimo ob 
ekonomsko nevzdržnost. Iz omenjenega se pristopi uporabe BA pri zatiranju talnih 
gliv vključujejo kot preventivni ukrep ali pa kot dopolnilo programom 
zdravstvenega varstva tal kot je biofumigacija, solarizacija, vnašanje različnih 
organskih in anorganskih izboljševalcev tal, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju 
BA v tleh ter seveda ob sajenju sort, ki omogočajo kompatibilnost BA z njihovo 
rizosfero.  
 
Zahvala. Avtorja se za finančno podporo zahvaljujeta Javni agenciji za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (CRP projekt: V4-1602; raziskovalna 
programa: P4-0077 in P4-0072). Hkrati se avtorja zahvaljujeva naslednjim 
podjetjem za brezplačno donacijo pripravkov: Bayer Crop Science, Biopreparaty, 
spol.s r.o., Karsia d.o.o. in Metrob.  
 
5 VIRI 
 
Ajilogba C., Babalola, O. Integrated Management Strategies for Tomato Fusarium Wilt. 
Biocontrol Science. 2013; 18. 117-27. 
Alabouvette C., Schippers, B., Lemanceau, P., Bakker, P.A.H.M. Biological control of 
Fusarium wilts: toward development of commercial products. V: Boland, G.J., 
Kuykendall, L.D. (ur), Plant–Microbe interactions and Biological Control. Marcel 
Dekker, New York, USA, 1998. 15–36. 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 26(2019) 
______________ 
187 
 
Amer M. A., El-Samra A., Abou-El-Seoud I.I., Sawsan M. El-Abd, Shawertamim N.K. 
Induced  Systemic  Resistance  in  Tomato  Plants  against  Fusarium  Wilt  Disease 
using Biotic Inducers. Middle East Journal of Agriculture Research, 2014 3(4): 1090-
1103. 
Berg G., Hallmann J. Control of plant pathogenic fungi with bacterial endophytes. V: 
Schulz BJE., Boyle CJC., Sieber TN, (ur), Springer-Verlag, Berlin. Microbial Root 
Endophytes, 2006. 53–69. 
Carrero-Carrón I., Trapero-Casas
 
JL., Olivares-García
 
C., Monte
 
E., Hermosa
 
R., Jiménez-
Díaz RM. Trichoderma asperellum is effective for biocontrol of Verticillium wilt in 
olive caused by the defoliating pathotype of Verticillium dahliae. Crop protection. 2016. 
88, 45-52. 
Fravel D. R. Commercialization and implementation of bio control. Annual review of 
Phytopathology. 2005. 43: 337-359. 
Harman G. E., Howell, C. R., Vitarbo, A., Chet, I., Lorito, M. Trichoderma species - 
opportunistic, avirulent plant symbionts. Nature Rev. Microbiol. 2004. 2:43-56. 
Inderbitzin P, Bostock R. M, Davis R. M, Usami T, Platt H. W. Phylogenetics and 
Taxonomy of the Fungal Vascular Wilt Pathogen Verticillium, with the Descriptions of 
Five New Species. PLoS ONE. 2011. 6(12): e28341. 
Jones J. B., Zitter T. A., Momol M. T., Miller S. A. (ur). Compendium of Tomato Diseases 
and Pests, 2nd Ed. 2014. APS Press, The American Phytopathological Society, St. Paul, 
Minnesota. 
Jorjani M., Heydari A., Zamanizadeh H.R., Rezaee S., Naraghi L. Controlling sugar beet 
mortality disease by application of new bioformulations. J. Plant Prot. Res. 2011. 52 
(3): 303–307. 
Larkin R. P., Fravel, D. R. Efficacy of various fungal and bacterial biocontrol organisms for 
control of Fusarium wilt of tomato. Plant Disease. 1998. 82:1022-1028. 
Manjula K., Krishna G.K., Podile A.R. Whole cell of Bacillus subtilis AF1 proved more 
effective than cell-free and chitinase-based formulations in biological control of citrus 
fruit rot and groundnut rust. Can. J. Microbiol. 2004. 50 (9): 737–744.  
Moine L. M., Labbé C., Louis-Seize G., Seifert K. A., Bélanger R. R. Identification and 
detection of Fusarium striatum as a newrecord of pathogen to greenhouse tomato in 
Northeastern America. Plant Disease. 2014. 98:292-298. 
Romberg M. K., Davis R. M. Host range and phylogeny of Fusarium solani f. sp. eumartii 
from potato and tomato in California. Plant Disease. 2007. 91:585-592. 
Shuqing Li., Nan Zhang, Zhenhua Zhang, Jia Luo, Biao Shen, Ruifu Zhang, Qirong Shen. 
Antagonist Bacillus subtilis HJ5 controls Verticillium wilt of cotton by root colonization 
and biofilm formation. Biology and Fertility of Soils. 2013. 49: 295-303.  
Spadaro D., Gullino M.L. Improving the efficacy of biocontrol agents against soilborne 
pathogens, Crop Protection. 2005, 24 (7). 601-613.