Za vse v vrtcih ni prostora Podražitve, ki nas vsako leto takoj po 1. januarju že kar običajno pozdravijo, prinesejo po praznikih pravo iztreznitev. Pridejo viš/i računi za elektriko, za ogrevanje, stanovanje, podraži se hrana itd. Vse to pa seveda potegne za sabo že drug plaz podražitev, tudi tam, kjer si najmanj želimo. Vrtec na primer. V Ljubljani se te dni že dogovarjajo o dražjih oskrbovalninah, ki naj bi pri-čele veljati 1. marca. Oskrbovalnina za dojenčke v jasličnih oddelkih (v njih so otroci do najveC 34. meseca starosti) bo v Ljabljani v povprečju dražja za 23 odstotkov, za varstvo drugih predšol-skih otrok pa se bodo cene v povpreč-ju povečale za 19 odstotkov. V Ljubljani je bila lani povprečna oskrbovalnina za dojenčka 3.554 di-narjev, po\Zprečna oskrbnina za pred-šolske otroke pa 2.659 dinarjev. Letos bo povprečna oskrbnina za dojenčke veljala 4.231, za predšolske otroke pa 3.273 dinarjev. V ljubljanskih vrtcih je bilo lani 15.297 otrok. Med njimi je bilo 13.241 predšolskih otrok, dojenčkov pa samo 2.056! Pred vrati vrtcev je ostalo 8.615 otrok. Do 2. leta so jih odklonili 3.006, med 2. in 3. letom starosti 2.490 in med 3. in 7. letom 3.119. Skupna številka vseh odklonjenih otrok v Ljubljani se-veda ni čisto natančna, ker so nekateri starši vložili prošnje v dva ali več vrtcev v želji, da bi se vendarle nekje našel prostor tudi za njihove otroke. • Če »črnib« varuhlnj ne bi bilo? Ste se že kdaj vprašali, kje je vsa ta množica odklonjenih otrok, ko so nji-hovi starši v službi? Nekateri srečneži imajo pač upokojene starše, ki so pri-pravljeni varovati svoje vnuke. Drugi si pomagajo s tetami, strici, sorodniki. Veliko staršev dela tudi v nasprotnih izmenah. Tako je otrok v vamih rokah, le družina ni med tednom nič skupaj. Problem nastane ob pol dveh, ko mora eden že v službo, drugega pa do pol treh ni nazaj. Če sta v bližini kakšna dobra soseda ali sosed, še gre, kaj pa, če ju ni...? Potem je pač otrok eno uro čisto sam. Nesreča pa, kot veste, nikoli ne počiva. Kako sta starša tisto uro živčna, vam ni treba posebej opisovati. Še huje je, če gre za enoroditeljsko družino, prostora v vrtcu pa ni... Tedaj je edina rešitev tako imehova-no »črno« varstvo. O njem pa ni nikjer zaželeno prav naglas govoriti, še manj pisati. Tisti, ki se tako ali drugače po-klicno ukvarjajo z otroškim varstvom, bi najraje. sploh videli, da nihče ne bi vedel zanj. Je pač tako. Ge problema ne vidiš ali nočeš videti, ga pač ni! Da ne bi bili krivični, naj jvendarle pove-mo, da tudi ti ljudje kdaj pa kdaj spre-govorijo o »črnem« varstvu. Toda zanj nimajo lepih besed. Toda, se mar naše otroško varstvo (občinsko, mestno in republiško) zaveda, kaj bi bilo, če bi vse »črne« varuhinje kar čez noč pre-nehale varovati otroke? Marsikje bi se delo lahko skoraj popolnoma ali pa vsaj delno ustavilo. Samo v Ljubljani bi moralo zaradi tega ostati doma vsaj 3 tisoč ljudi! Torej lahko upravičeno zapišemo, da bi morali biti »črnim« varuhinjam pravzaprav hvaležni. Nekatere res niso primerne, prepričani pa smo, da je ve-čina kar dobra. Bi jim sicer starši zau-pali svoje ljubke štručke in klepetave malčke. Najbrž ne! Res je, da marsikatera ne zna ravnati z otrokom tako, kot piše v knjigah. Otroci so prikrajšani za vzgojo, ki jim jo nudijo v vrtcih. In prav zato, ker je toliko otrok brez ustreznega varstva, smo uvedli 80-urni program: malo šolo za vse otroke, da bi bile razlike v zna-nju pred vstopom v šolo čim manjše. Čeprav smo zapisali in na sejah to povsod ponavljamo, da moramo sle-hernemu otroku zagotoviti zdrav tele-sni in duševni razvoj, moramo ven-darle priznati, da tega še ne moremo. Vrteev je bilo, jih je in jih bo še lep čas premalo. Zato ni prav, da tako malo razmišljamo o »črnem varstvu«. Ni prav, da ta posel cvete stran od druž-benih oči. Zato predlagamo, da bi lega-lizirali »črno« varstvo v naši občini, mestu in republiki. Spremeniti bi ga morali v legalnega, v takšnega, nad katerim bi bedela najbližja vzgojno-varstvena organizacija! Le malo bolj zagnano bi morali delati in imeti ne-prestano pred očmi, da v Ljubljani 8.615 otrok nima varstva! • Združevanje osebnega dela z WO Da vas prepričamo, da se lahko mar-sikaj stori, če je volja, navajamo pri-mer: Obiskali smo NADO CILEN-ŠEK, ki stanuje v Komenskega ulici 14. Do nedavnega je bOa »črna« varu-hinja, sedaj pa je že tretji mesec redno zaposlena pri WO Ane Ziherl. V var-stvu ima 6 otrok. Kaj nam je o tem sama povedala. »Zaradi svojih dveh otrok sem ostala doma, ker zanju nisem dobila varstva. Imam sedem let delovne do-be. Žal mi je bilo pustiti službo, a nisem mogla drugače. Potem sem, ker sva z moževimi dohodki težko shajala, vzela v ,črno* varstvo dva otroka. Ves čas pa me je motilo to, da mi ne teče delovna doba. Moja prija-teljica - tudi varuhinja na domu -Anica Juričeva me je ves čas prepri-čevala, naj se kot varubinja zaposlim pri vrtcu. Potem sem le zbrala toliko poguma in potrkala na vrata WO Ane Ziherl. Pa so me zaposlili. Vara-jem šest otrok. Nihče nima več kot tri leta. Rada imam otroke, tudi mož je vesel, da je okoli naju živ-žav. Iz vrtca pa mi pomagajo z nasveti, pa tudi sobo, ki jo imam samo za svoj mali vrtec, so mi opremili. In dosti časa imam, da se lahko ukvarjam z otroki, saj mi tudi vse obroke hrane pripeljejo iz vrtca na dom. Vsem žen-skam, ki jih delo z otroki veseli in imajo primeren prostor, priporočam, da postanejo varuhinje na domu,« je zaključila Nada Cilenšek. In koliko je plačana za svoje delo? Za vsakega otroka dobi 1.416,10 dinar-jev in 2.350 dinarjev najemnine za pro-store. Jasno je, da mora biti soba, kjer so otroci, pozimi primemo ogrevana in tudi čista. Starši plačujejo za varstvo malo manj kot po veljavni lestvici v WO Ane Ziherl. • Strogi normativi V Ljubljani je trenutno samo 53 var-stvenih družin, ki varujejo 272 otrok. Zakaj jih ni več? Vrtec dobi, če želi organizirati var-stvo v družini, za opremo le 15.000 di-narjev. To pa je premalo. Družini, ki je pod okriljem vrtca, morajo namreč ku-piti otroške posteljice, previjalno mizi-co, igrače, posodo, perilo itd. Tudi ne kaže, da bi letos dobili dosti več. Vrtci že tako nimajo dovolj sredstev. ^ar-stvenih družin je malo tudi zaradi viso-kih normativov. Ti na primer prepove-dujejo varstvo v 15. nadstropju. Od varstvene družine zahtevajo posebno sobo, svetlo, zračno, dovolj veliko ... Prav je, da so normativi strogi! Toda, kako uskladiti potrebe z njimi? In za-kaj lahko varuje varuhinja otroka v 15. nadstropju na »črno«, legalno pa ga ne seme? Dejali boste, da družba ne more prevzeti odgovornosti, če se kaj pripe-ti, če je potres, požar in podobno. Ali ni to dvolično? Mar ne stanujejo ti otroci tudi s svojimi starši tako visoko, nekateri še višje .. ? Zavedamo se, da se vseh »črnih« varstev res ne bi dalo legalizirati, ker nekateri preprosto nimajo smisla, ne pogojev, da bi varovali otroke na do-mu. Toda kdo lahko o tem odloča? Najbrž tisti, ki delajo v vrtcih pri otro-škem varstvu, pedagogi... • Potreben je le družben nadzor Saj nihče ne pričakuje, da bi se to dalo storiti čez noč. Začeti je potrebno zagnano. Dosti žensk bi se javilo za ta poklic na domu, če bi več vedele o njem. Vsaka varuhinja ali varuh na do-mu ima iste pravice in dolžnosti kot vsak delavec v združenem delu. Ima dopust, teče mu delovna doba, preje-ma reden mesečni dohodek in je zdravstveno in pokojninsko zavaro-van. Poglejte, koliko žensk in moških se predčasno invalidsko upokoji, ker za stroji ne zdržijo več! Potem pa dobijo nizko pokojnino. Mar ne bi mogli do konca delovne dobe delati kot varuh ali varuhinja? Morda bi bilo zanjeprav organizirati kakšen tečaj pri šoli za va-ruhinje. Možnosti je veliko, le izkoristiti jih moramo. Če ni prostora v vrtr-i, tedaj je možna rešitev varstvo na domu, ki bo družbeno nadzorovano. V tujini imajo posebne biroje, ki vam zagotove 7 VRTCEV Y NASI OBCHH V občini Center imamo sedem vrtcev: Ane Ziherl, dr. France Preše-ren, Klinični center, Poljane, Prnle, Vodmat in PTT. V njih je 2.663 otrok, med njimi 532 dojenčkov. Vseb se-dem vrtcev je lani odklonilo 1.181 otrok. V štirih varstvenih družinah je 24 otrok. ¦ V občini Center živi 3.014 otrok. V._____________________S varstvo na domu. Tudi pri nas so po-trebe staršev podobne, saj v vrtcih ni dvoizmenskega varstva in nikjer ni moč organizirano dobiti varuško za nekaj ur na domu. V dnevnem časo-pisju pa lahko preberemo, da študent-ka varuje otroka za silvestrovo, prek vikendov in praznikov... Toda spet »ilegalno«, mimo družbeno nadzoro-vanega varstva! • Sprejeti sprejemljive oblike var-stva Za konec pa tole. Denarja za otroško varstvo je premalo. Prav zato so vrtci tako dragi. Toda, kako nameniti več denarja za otroško varstvo, če pa ima-mo premalo dohodka na prebivalca, da bi lahko namenili več za družbeni standard? Kaže torej, da moramo v vseh sredinah bolje in več delati. Z lastnimi močmi, iznajdljivostjo, priza-devnostjo pa moramo zapolniti vse vr-zeli v našem otroškem vafstvu: pred-vsem zares slediti potrebam in se opri-jeti oblik, ki so najbolj sprejemljive. Neva Železnik