Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za '/■ leta BO din, za ■/< leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plata ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 62. Uredništvo ln upravnUtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-52. fTflaia vsak ponedeljek, ■***«»*«» sredo ln petek Liubliana, petek 4. iuniia 1937 Cena Pogrnem! f>CA VCn•» obrt. Naši napredni mizarski jetniki bodo pokazali, 'da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopan tudi mali obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi že sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zvezi z modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri materiala za svetovno lovsko razstavo ,v Berlinu. Avtomobilska, katera naj v prid razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev pokazali, kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Kukratcn vstop na velesejmske prostore bo stal din 10"—, skupine bodo imele znižano vstopnino. iVelesejmske legitimacije po ceni din 25‘— bodo omogočale 20 po-setov, in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeno za najrazno-Vrstnejšo zabavo. Posetniki velesejma imajo 50% popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za din ‘2’— še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10 % popust, na pa rob rod ih »razred za razred«. Vabilo na 'ustanovni občni zbor »Trgovske zadruge«, r. z. z o. z., v Ljubljani, 'ki bo v torek dne 8. t. m. ob 20, uri v loyeju »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulico. Dnevni red: L Volitev predsednika občnega zbora, zapisnikarja »n dveh overovateljev zapisnika; 2. Referat o namenu in pomenu zadruge; 3. Sprejetje prvih članov; 4. C i ta nje in sprejem pravil ter določitev vpisnine; 5. Volitev predsednika in pod predsednika; 6. Volitev načelstvenega in nadzorstvenega odbora; 7. Slučajnosti. Pripravljalni odbor. Razprav« pred davčnim odborom Davčna uprava za mesto v Ljub Ijani razglaša: Pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za te pridobitne stroke: dne 17. junija 1937 ob 8. uri: notarji, ob pol 9. uri: odvetniki, ob 11. uri: zdravniki, zobozdrav niki in dentisti; dne 18. junija 1937 ob 8. uri: inženirji, arhitekti, geometri, carinski posredniki, borzni senzali, razni (posredov. real. pisarne itd.) umetniki, priv. učitelji, babice in čevljarji; dne 19. junija 1937 ob 8. uri krojači in šivilje. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10. junija 1937. Otvoritev ur Zbornice za 701 v Ptuiu Ustrezajoč dolgotrajnim željam in predlogom gospodarskih krogov ptujskega sreza, je zbornica dne 29. maja 1937 na svečan način »tvorila pričetek uradnih dni v Ptuju. Otvoritev je izvršil zbornični predsednik Ivan Jelačin v spremstvu gen. tajnika Ivana Mohoriča in v prisotnosti zborničnih svetnikov Jakoba Zadravca iz Središča, Milka Senčarja in Josipa Berliča iz Ptuja, nadalje ptujskega podžupana Ivana Cvikla, posle-vodečega podpredsednika Združenja trgovcev v Ptuju Ivana Snoja, predsednika Združenja trgovcev v Murski Soboti Frana Ceha, predsednika Združenja trgovcev v Ormožu L. Kuhariča, pVedsednika Združenja trgovcev za ptujsko okolico Travna, predsednika Združenja trgovcev v Dolnji Lendavi I. Novaka, predsednika obrtnih združenj Maslena in Stuheca iz Ormoža, načelnikov vseh obrtniških združenj v mestu Ptuju in okolici ter g. Milana Vuga za izobraževalni odbor trgovskega in obrtniškega naraščaja. Sestanek je otvoril v poslovnih prostorih Združenja trgovcev zbornični svetnik Milko Senčar, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da vidi uresničena stremljenja gospodarstvenikov iz Podravine in da zbornica otvarja svojo poslovalnico v Ptuju. Vidi v tem ne samo naklonjenost, marveč tudi stvarni interes na poglobitvi stikov s krogi severovzhodnih srezov banovine, ki so pod posledicami gospodarske krize prav posebno trpeli. Podžupan mesta Ptuja g. Ivan Cvikl opraviči odsotnost gospoda župana in pozdravlja v imenu mestne občine zborničnega predsednika in predstojnika zborničnega urada ter izraža željo, naj bi poslovalnica zbornice v Ptuju dosegla poln uspeh za procvit in razvoj trgovine, obrta in splošne gospodarske podjetnosti v mestu in okolici. Burno pozdravljen povzame besedo zbornični predsednik Ivan Jelačin, ki se najprej zahvaljuje za izraženo pozornost in izroča pozdrave zbornice vsem navzočnim delegatom. V svojem govoru poudarja, da je že pred poldrugim letom dni, ko je bilo spomladi zborovanje trgovcev in obrtnikov v Ptuju, katerega se je udeležil z zborničnim tajnikom dr. Ivanom Plessom, uvidel, da bo v Ptuju potrebna poslovalnica, kakor sla stalno poudar ja la v zbornici svetnika Milko Senčar in Jakob Zadravec, ki z vso vnemo zastopata interese in potrebe ptujskega sreza in Podravine v zbornici. Izraža svoje zadovoljstvo, da je končno to svojo tedanjo obljubo lahko izpolnil in je prepričan, da bo poslovalnica pomenila poglobitev stikov med gospodarskimi krogi vinorodnih okolišev in zbornico, kjer je delo v organizacijah in na vzgajanju mladega nacionalnega naraščaja iz splošno-državnih vidikov nujno potrebno ter proglaša s lem poslovalnico za otvorjono. Zbornični gen. tajnik Ivan Mohorič predoči navzočim udeležencem in delegatom praktični pomen uradnih dni, kaj oni lahko strankam nudijo, v kakšnih zadevah se lahko obračajo na navzočne zbornične referente, kaj nudi osebna informativna in posvetovalna služba zborničnega urada in kako se obravnavajo druge pritožbe in vloge, ki se vlagajo oz. prijavljajo v uradnih dneh. Omenja posebno važnost uradnih dni za funkcionarje združenj in njihove tajnike ter poudarja, da se bodo po potrebi priredili v zvezi z uradnimi dnevi tudi informativni sestanki konference in ankete ter diskusijski večeri za širši krog interesentov, ki bodo imeli tako priliko, da se podrobno pouče o delovanju zbornice, da dobijo želena pojasnila in nasvete in se seznanijo z vsebino novih naredb in zakonov. Iz lastne prakse je navedel primere iz poslovanja v uradnih dneh in pozval navzoče funkcionarje združenj, naj o tem podrobno informirajo vse pripadnike in člane. Nato je povzel besedo svetnik J. Zadravec, ki je v izbranih besedah karakteriziral gospodarske potrebe ptujskega sreza, katerem že 40 let deluje v javnih organizacijah na gospodarskem polju. Zahvaljuje se zbornici za otvoritev poslovalnice, katere koristi bodo znali interesenti ceniti. Poudarja, da je življenje borba in tej borbi smo vedno v stikih z zbornico, v katero imamo trdno zaupanje. Njeno uradništvo je vestno in delavno, rado postreže vsakomur, ki se obrača na zbornico najsi bo v kakršni koli zadevi. Novo ustanovljeni poslovalnici Zbornice za TOl v Ptuju želi mnogo uspeha. Za njim je v daljšem govoru svetnik g. J. Berlič očrtal potrebe pospeševanja gostinskih strok in tujskega prometa ter opozarjal na težkoče, s katerimi se imajo baš v tem vinorodnem kraju boriti. Na-glaša, da je z ustanovitvijo poslovalnice stopilo v naše gospodarstvo, v katerem je zastopanih devet združenj, novo življenje, omeni poleg drugih dobrin v našem okraju vino, ki je bilo blagostanje vseh trgovcev in obrtništva, danes pa vinska kupčija popolnoma po- iva; upa, da se bo zbornici posrečilo Uidi za to panogo najti nova tržišča. Ob zaključku je izpregovoril še g. Vuga, ki se v imenu odbora za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja ustno zahvaljuje za podporo od strani zbornice, obenem pa prosi gospoda zborničnega predsednika za nadaljnjo naklonjenost tej za naraščaj tako važni ustanovi. Zbornični svetnik Milko Senčar konstatira, da se iz vseh govorov vidi, kako potrebna nam je zbornica. Apelira na vse zastopnike združenj, naj svojim tovarišem priporočajo, da se v vseh svojih težkočah poslužujejo zborničnega uradnega dneva v Ptuju, ter zaključi z zahvalo vsem govornikom lepo uspeli otvoritveni sestanek poslovalnice. Nato je bil zvečei družabni sestanek gospodarskih krogov iz Ptuja in okolice, ki je bil izredno številno obiskan. Sestanku je predsedoval zbornični svetnik J. Zadravec, ki je pozdravil sreskega podnačelni-ka in številne goste iz vseh krogov prebivalstva. Živahno aklamiran je nato zbornični predsednik Ivan Jelačin v temperamentnem govoru razvil cilje zborničnih stremljenj in prizadevanj. V svojem govoru je očrtal mnoge težke boje, ki jih je moral boriti zastopajoč interese slovenskega gospodarstva in pozval navzočne gospodarstvenike, naj v teh prizadevanjih ne bodo malodušni in razočarani, če ni lakoj trenutno polnega uspeha. Podrobno je analiziral glavne težkoče našega sedanjega gospodarskega stanja, vzroke razvoja in posledice krize našega denarstva, neurejenost administracije in po-grešne ukrepe v zunanji trgovinski politiki ter bil za svojo odločno načelno borbenost ponovno prekinjen z živahnim ploskanjem in živio klici. Za njim je poročal obširno o nalogah in delokrogu zbornic ter o posebnih vprašanjih, ki zadevajo žito- in vinorodne kraje ptujskega in ljutomerskega sreza ter Prekmurja, gen. tajnik Ivan Mohorič ter s priznanjem nagtaševal iniciativno delo zborničnih svetnikov iz teh srezov na zborničnih sejah in razpravah. S posebno pozornostjo so bila poslušana tudi izvajanja gimnazijskega ravnatelja v pokoju dr. Komljanca, sv. J. Berliča in Frana Ceha v imenu prekmurskih krogov, nakar se je poslevodeči podpredsednik Ivan Snoj zahvalil za podana informativna poročila ter za otvoritev poslovalnice. Uradni dnevi Zbornice bodo vsak tretji četrtek v mesecu v prostorih Združenja trgovcev v Ptuju. Naši trgovinski odnošaji s skandinavskimi državami Izjava min. predsednika dr. Staja-dinoviča Pomočnik zun. ministra dr. Pitja se je vrnil iz Stockholma ter poročal min. predsedniku dr. Stoja-dinoviču o svojem potovanju. Nat« je dal dr. Stojadinovič novinarjem daljšo izjavo ter med drugim dejal: Trgovinska pogajanja s skandinavskimi državami pomenijo izvajanje že preje določenega trgo-vinsko-političnega programa, da namreč v večji meri kupčujem« 1 državami s svobodnimi devizami. Ta akcija se je začela lani s trgovinskimi pogajanji z Anglijo in Nizozemsko ter se je sedaj nadaljevala s pogajanji s skandinavskimi državami in Združenimi državami Severne Amerike, s katerimi pa so pogajanja še v teku. Prizadevali pa si bomo, da bomo več izvažali zlasti v države, iz katerih nabavljamo surovine in ki jih moramo plačati v svobodnih devizah. Od treh skandinavskih držav sta dosedaj sklenile trgovinsko pogodbo z nami švedska in Danska, dočim se je z Norveško zaradi premajhnega obsega naše medsebojne trgovine samo dogovoril način o kontroli norveškega uvoza v našo državo. Z novimi pogodbami bo zimanja trgovina med Jugoslavijo in skandinavskimi državami prav gotovo močno na predovala. Italija bo sodelovala na beograjskem velesejmu Italijanska vlada je sklenila, da oficial.no sodeluje pri prvem beograjskem velesejmu. Italijansko poslaništvo v Beogradu je ta sklep svoje vlade že sporočilo upravi beograjskega velesetjma. Italija bo postavila na velesejmu svoj lasten paviljon ter bo v ta namen odkupila od uprave beograjskega velesejma 900 m2 zemljišča. STROBEE specialni šivalni stroji za: KROJAČE za pikiranje KRZNARJE za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna na LJUBLJANSKEM VELESEJMU paviljon G B. Magdič Zagreb, Radišina 11 Pilitične vesti Vojne ne bo in napetost zaradi španskih dogodkov je minila. Kakor nemški nar. soc. »Angriff« čisto odkrito priznava, je riziko vojne prevelik, da bi si kdo upal začeti vojno. Nčmški veleposlanik Ribbentrop in italijanski Grandi sta v skupni noti na poziv Edena fiksirala zahteve njunih vlad takole: 1. Izvaja naj se efektivna kontrola, da se prepreči vsako tihotapstvo vojnih potrebščin tako za republikance ko za frankovce. 2. Vsi tuji prostovoljci naj se takoj odpokličejo, brez ozira na to, kateremu taboru služijo. 3. Takoj naj se prično pogajanja za sklenitev premirja, da bi se-omogočil odhod tujih prostovoljcev. Po vesteh iz Nemčije se namerava Nemčija popolnoma umakniti iz Španije ter bi bile njene zahteve že prikrojene tej nameri. V parlamentu je izjavil Eden, da se je dosedanja kontrola dobro obnesla in da se zato ne bo odpravila, temveč kvečjemu poostrila. Anglija predlaga, da se uvede mednarodna pomorska policija, ki bi izvajala kontrolo nad obalo Španije. Na ta način upa Anglija, da bi mogla zopet pridobiti Italijo in Nemčijo k sodelovanju v londonskem odboru. Vafencijska vlada je odgovorila, da sprejema nemško-italijanske zahteve in da je pripravljena določiti poseben nevtralni pas, da bi se moglo premirje izvesti. Italijansko brodovje ni odpoklicano iz španskih vod, temveč bodo tja poslane še nove ladje. Italijanskim vojnim ladjam je ukazano, da na vsak način preprečijo ruskim ladjam vsak pristanek v španskih pristaniščih. Nemški vojni minister v. Blom-berg je prišel v Rim ter bil takoj sprejet od Mussolinija in kralja Viktorja Emanuela. V njegovo čast bodo prirejene tudi velike vojaške parade. Pogajanja med Blomber-gom in Mussolinijem bodo odločilne važnosti glede bodoče politike Nemčije in Italije v Španiji. Bombardiranje Almcrije je imelo med drugim naslednja dva pomembna učinka. Predvsem je vplivalo na udeležence britanske imperialne konference, ki so imeli tako priliko, da vidijo čisto od blizu evropsko vojno nervoznost in ki bodo zaradi tega gotovo bolj pripravljeni na žrtve za povečanje brambne sposobnosti Vel. Britanije. Druga posledica tega bombardiranja pa je, da je možnost an-gleško-nemškega zbližanja silno padla Pariški »Gringoire« objavlja, da so nemško križarko »Deutschland« bombardirala sovjetska letala. V Španiji imajo sovjetske čete čisto svoje poveljstvo in so od valencij-ske vlade čisto neodvisne. Po prejemu radio-brzojavke iz Moskve da je poveljnik sovjetskih čet odredil bombardiranje nemških ladij. To vest ponatiskujejo vsi nemški listi kot resnično. Toda zakaj je bilo potem bombardirano špansko mesto Abneria? Objavljen je bil prvi seznam italijanskih vojakov, ki so padli v Španiji. Seznam navaja 63 imen. V Neapelj se je pripeljalo 1500 italijanskih vojakov, ki so bili ranjeni na španski fronti ali pa so tam zboleli. Republikanske čet« so začele proti Segoviji močno ofenzivo, da raz-bremene fronto Baskov. Prodrli so na več krajih ter že obstreljujejo mesto Segovijo. General Mia ja, ki je sedaj vrhovni komandant vseh republikanskih čet, vodi osebno to ofenzivo! Tudi Baski so, podkrepljeni z mednarodnimi oddelki, začeli z ofenzivo na vsej črti ter dosegli znatne uspehe. Nad Guadarramo je bila velika letalska bitka, ki je trajala nad eno uro. Frankovci so dobili nova letala, ki so izredno hitra. Zato so tudi v bitki zmagali. Sestreljenih je bilo 15 republikanskih in 5 frankovskih letal. General Mola, ki je baskiškega pokolenja in ki je veljal kot najsposobnejši španski general, je padel. S svojim adjutantom in dvema višjima generalštabnima oficirjema se je s trimotornim letalom dvignil nad ozemlje Baskov. Letalo pa je zašlo v meglo in treščilo na tla. Vse osebe v letalu so mrtve. Grof Bethlen je v svojem volilnem okraju v Nagy Kaniži kritizi-ral _delo madžarske vlade, ker dopušča protisemitsko gibanje in ker nič ne stori proti temu. da se notranja politična situacija ne bi razvijala v borbo med skrajnimi levičarskimi in desničarskimi elementi. Pomočnik sovjetskega voineca ministra Vorošilova Zamernik je izvršil samomor, ker so odkrili njegove zveze s protisovjetskimi krogi. Nobenih privilegijev nepravim zadrugam Resoluciia trgovinskih zbornic iz vse države o novem zadružnem zakonu 25. maja je bila v Beogradu konferenca vseli trgovinskih zbornic iz Jugoslavije, na kateri se je zlasti obravnaval novi načrt zakona o gospodarskih zadrugah. Na podlagi temeljitih referatov je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija. I. Kakor trgovci tako imajo tudi potrošniki nedvomno pravico, da nabavljajo blago, ki jim je potrebno za njih trgovino ali za njih osebno uporabo, direktno pri proizvajalcih brez vsakih posrednikov. Prav tako se ne more potrošnikom odrekati pravica, da se združijo v zadruge zaradi skupnega nabavljanja blaga za svoje potrebe, kakor se tudi ne more trgovcem odrekati pravica, da se združujejo v zadrugah zaradi skupnega nabavljanja blaga za svoje trgovine. Dejansko tudi trgovinske zbornice niso nikdar odrekale komu te pravice, kakor tudi niso nikdar kaj delale proti zadružništvu kot takemu. Toda na drugi strani se zbornice ne morejo niti se ne bodo kdaj sprijaznile s potvorjenim zadružništvom, t. j. z onim zadružništvom, ki ima od zadružništva samo ime in zadružne ugodnosti, dočim pa dejansko brezpravno opravlja navadno trgovino. Zbornice se ne morejo niti se bodo kdaj sprijaznile s prodajnimi zadrugami, ki poleg blaga svojih zadružnikov prodajajo tudi blago, kupljeno od nezadružuikov, kakor se tudi ne bodo sprijaznile s konsumnimi in nabavljal nimi zadrugami, pa najsi bi bile te tudi trgovske, ki prodajajo nabavljeno-blago tudi nezadružnikom. Konferenca zbornic z dne 26. in 27. novembra 1935 v Beogradu je na podlagi tega načelnega stališča o zadružništvu sprejela svoje sklepe glede načrta zakona o gospodarskih zadrugah, ki je bil takrat od kr. vlade predložen narodni skupščini. Z obžalovanjem niora konferenca zbornic konstatirati, da uiti kr. vlada niti pristojni odbor nar. skupščine, ki je proučeval ta zakonski načrt, nista sprejela utemeljenih načelnih in podrobnih pripomb trgovinskih zbornic k temu načrtu. Ker pa zadeva bodoči zakon o gospodarskih zadrti gah nad vse globoko v življenjske interese svobodne trgovine, smatra konferenca za svojo dolžnost, da ob načrtu zakona o gospo "darskih zadrugah, ki bo v kratkem predložen plenumu nar. skupščine v reševanje, ponovi svoje zahteve glede tega zakona. Zbornice smatrajo tudi danes da sloni ta zakonski načrt na napačnih podlagah. Načrt je samo izraz idolatrije (malikovalstva 'i [»red zadružništvom, ki nima v da našnjih razmerah nobene praktične niti teoretične upravičenosti. V zadnjem času se je namreč povzdignilo pri nas zadružništvo na stopnjo edino in vse odrešujočega gibanja. Od zadružništva se pričakuje izhod iz vseh kriz, ki jih preživljamo. Kar pa je pri tem naj bolj zanimivo, je to, da se ta ve lika moč pripisuje samemu imenu »zadruga« in sami zadružni orga nizaciji brez ozira na različno bistvo dela raznih zadrug, brez ozira tudi na način in pravilnost njihovega dela in na ljudi, na katerih to delo počiva. Zato so se dajale zadrugam izdatne olajšave, katerih rezultati niso v skladu z žrtvami, ki so jih te ugodnosti pomenile za državno blagajno na eni strani ter za posamezne panoge našega narodnega gospodarstva na drugi strani. To se posebno jasno vidi pri koiisumnih zadrugah. Te so dejansko trgovine, ker prodajajo svoje blago vsem in vsakomur, prav tako kakor vsaka druga trgovina, zaradi olajšav pa, ki jih uživajo, uničujejo trgovce, uničujejo množice dragocenih davčnih zavezancev in samostojnih gospodarskih edinic ter s tem na eni strani škodujejo našim javnim financam tako direktno ko indirektno, na drugi strani pa ogrožajo obstoj pomembnega dela našega srednjega stanu, ki je glavni nosilec družabnega in gospodarskega reda. Kdaj so dopustni zadružni privilegiji Te ogromne žrtve bi se mogle opravičiti samo s skladnimi ko-istmi, ki bi jih nudile zadruge naši državi, našemu narodnemu gospodarstvu in naši družbi. Toda teh koristi ni! Iz vsega tega jasno slede ti zaključki: t. Zadruge se morajo smatrati kol ena oblika trgovskega združevanja ter je zato za nje mesto v trgovinskem zakonu. 2. Iz tega razloga morajo zadruge spadati tudi pod določila obrtnega zakona ko tudi vse druge oblike gospodarskih podjetij. Samo ime zadruge ali samo ta oblika trgovskega združevanja še ne upravičujeta do dajanja fiskalnih in drugih ugodnosti, kakor tudi nima nobena delniška družba ali združenje, ustanovljeno po zakonu o društvih in posvetili, že s tern pravice do kakšnih ugodnosti. Šele s svojim ciljem in s svojim pravilnim delovanjem morejo te družbe ali združenja zaslužiti pravico do teh ugodnosti in [trav to velja tudi za zadruge. 4. Ugodnosti se smejo dovoljr vati samo zadrugam, ki samo in izključno služijo splošnim intere som. Od današnjih zadrug velja to samo za one, ki pospešujejo naše kmetijstvo in higienske življenjske pogoje naših širokih narodnih množic z ozirom na zaostalost te gospodarske panoge in zdravstvene razmere našega naroda. Temu cilju morejo v prvi , vrsti služiti zadruge kmetovalcev, , ki imajo produkcijski značaj ali ki služijo kmetovalcem za skupno nabavo orodja, strojev, semen in drugih predmetov, potrebnih v kmetijski proizvodnji, nadalje kreditne zadruge za organizacij« podrobnega varčevanja med kmetovalci ter končno zdravstvene zadruge. Pri teh zadrugah je treba zagotoviti čim bolj učinkovito kontrolo njih poslovanja, izdati takšne odredbe, ki bodo v celoti določile odgovornost zadružnih funkcionarjev ter onemogočile ev. izigravanje veljavnih predpisov. Te odredbe so potrebne tem bolj, ker je dosedanja izkušnja dokazala, da je bila kontrola oblasti nad zadru gami slaba in nepopolna, radi česar so nastajale mnoge in pogoste škode tudi za same nepoučene zadružnike. Zlasti pa je treba podčrtati, da se nobeni privilegiji ne smejo dajati konsiinuiim zadrugam, ker se njih poslovanje zaradi nemočnosti kontrole v pretežni večini primerov ni gibalo v okviru veljavnih predpisov ter je 3 tem napravilo s svojimi nelojalnimi in nesolidnimi metodami ogromno škodo zlasti nadrobnemu trgovskemu gospodarstvu. lmajoč vse to pred očmi, se sinejo dovoljevati fiskalne in druge ugodnosti samo zadrugam, iz katerih sestave članstva in predmeta poslovanja nedvomno sledi, da' bodo služile (»reje omenjenim ciljem, t. j. pospeševanju kmetijstva ter higienskih razmer našega naroda. Dajanja kakšnih drugih ugodnosti zadrugam ne zahtevajo nobeni višji socialno politični in socialno-etični razlogi. Posebne zahteve glede zadrug 5. Poleg teh načelnih izpreinemb naše zakonodaje o zadrugah je treba uzakoniti še naslednje: a) Kreditne zadruge morajo spadati pod kompetenco ministrstva za trgovino in industrijo. Analogno opombi pod 2. morajo veljali za ustanavljanje kreditnih zadrug isti predpisi, ki se [»o obrtnem zakonu uporabljajo za vse druge denarne zavode. Obrestna mera za hranilne vloge mora biti pri kreditnih zadrugah najmanj 1% nižja ko najnižja obrestna mera, predpisana za vloge v zasebnih denarnih zavodih. Sprejemanje hranil niti vlog se mora omejiti na občinske ali okrajne kreditne zadruge ker morajo kreditne zadruge imeti neki večji teritorialni okoliš dela ki bo dajal potrebno garancijo za njih pravilno poslovanje. It) Zadrugam sc ne sme dovoliti opravljanje zavarovalnih poslov. V skrajnih primerih bi se moglo do voliti le zavarovanje za neke vrste kmetijskega zavarovanja, toda le pod določenimi pogoji. c) Analogno opombi pod 2. mo rajo poslovodje vseh zadrug brez razlike izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva obrtni zakon za samostojno vodstvo dotičnega posla. č) Zaradi potrebne depolitizacije zadrug in okrepitve dejanske kontrole je potrebno, da se vsaka zadruga hkrati, ko se ustanovi, za-registrira pri pristojni revizijski zvezi z določilom, da sme revidirati zadrugo samo teritorialno pristojna revizijska zveza. Konferenca zbornic, ponavljajoč svoje zahteve in predloge k temu zakoijskeipu načrtu še iz novembra 1935, prosi in zahteva od kraljevske vlade in narodnega predstavništva, da se preje navedena načela uveljavijo v zakonu o gospodarskih zadrugah, če ti pred logi ne bi bili upoštevani, potem mora konferenca zbornic z obžalovanjem konstatirati, da se bo še bolj otežkočil že itak težavni polo žaj naše nacionalne trgovine. To pa ni niti v interesu države niti pravnega reda, na katerem sloni naša družba. II. Dokler pa se ne izda enotni zakon o gospodarskih zadrugah za vso državo, ki bi slonel na [»reje navedenih načelih, ki jih smatrajo trgovinske zbornice kot gospodarsko in socialno edina upravičena, smatrajo zbornice za svojo dolžnost, da prosijo in zahtevajo, da se z uporabo sedaj veljavnih zakonskih predpisov onemogoči nezadružniško delo najrazličnejših zadrug. S tem ciljem in da se doseže spoštovanje veljavnih zakonskih predpisov konferenca [»rosi in zahteva: 1. Odst. 3. § 1. obrtnega zakona, naj se najstrože in brezpogojno uporablja v vseh primerih, ko se zadruge [»roli njemu pregreše. Ker se ta zakonski predpis od zadrug sistematično izigrava z raz- zadružnega dela zadrug, po krajšem času oproščajo. 4. Finančno saniranje zadrug in njihovih zvez iz državnih sredstev naj se vrši le izjemoma, če se je pred tem ugotovila njih življenjska sposobnost ter popolna narod-no-gospodarska upravičenost njih nadaljnjega obstanka. 5. Izdajo naj se najbolj ostri ukrepi proti vsem državnim in samoupravnim nameščencem, ki, ne upoštevajoč vlogo državnih in samoupravnih uradnikov v družbi in državi, podpirajo v nasprotju r. jasnimi zakonitimi predpisi ne-zadružno delo zadrug in njihovih zvez. V tem pogledu je treba zlasti preprečiti, da so uradniki države in banovin ter uradniki finančnih direkcij ter drugih davčnih oblasti istočasno tudi aktivni otoamaterii vsa amaterska dela: razvijanje, kopiranje in povečanje Vam izvrii najbolje le strokovna Fototrgovina Franjo Mavec, Ljubljana nasproti „Hotela Union** Na zalogi vedno svež foto material vseh svetovnih znamk nimi formalnostmi, s katerimi se zakriva razdelitev čistega dobička itd., zahteva konferenca, da se izda uredba, s katero se bodo takšna izigravanja preprečila. 2. Zakonski predpisi, ki veljajo za trgovske družbe, naj se brezpogojno uporabljajo tudi za zadruge in njih zveze, v kolikor delujejo nasprotno odst. 3. § 1. obrtnega zakona, zlasti pa naj se brezpogojno uporablja § 11. zakona o neposrednih davkih, po katerem zadruge izgube oprostitev od plačevanja davkov, če poslujejo tudi nezadružitiki ali če prodajajo luksuzue predmete. 3. Neha naj se škodljiva in krivična praksa, da se kazni, ki jih izrekajo državne oblasti zaradi ne- člani uprav in vodilne osebe v zadrugah in njihovih zvezah. Ta pojav, ki postaja vedno bolj pogost, ima za posledico, da so uradniki, ki so na eni strani nadzorna oblast nad zadrugami in njihovimi /.vezami, na drugi strani tudi vodilne osebnosti teh zadrug in zvez, katerih delo morajo nadzirati. 6. Vsem zadrugam in njihovim zvezam, ki se bavijo z nezadruž-nimi posli, naj se odvzamejo vse ugodnosti, ki jih uživajo kot zadruge in zadružne zveze. 7. Trgovcem naj se pokloni mnogo večja pažnja, trgovini pa mnogo večja zaščita, ki jo tudi po svoji funkciji v današnjem družabnem redu zaslužijo. Važna akeiia liubliantkega trgovstva V torek 8. t. m. ob 20. uri Ik> v .■»•Trgovskem domu« v Ljubljani ustanovni občni zbor »Trgovske zadruge«, r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani. Namen le zadruge je, o vsakoletnem [»oslovnem zaključku pa bodo prejeli presežek vplačil povr njen v blagu. Pripravljalni odbor, katerega tvorijo najboljši ljubljanski detajl ni trgovci, je ugotovi, da so dani vsi pogoji, za uspevanje te zadruge in je zato skrbno izvršil vse potrebne priprave za ustanovitev Delokrog zadruge je zamišljen za vso Slovenijo; kasneje, ako bo kazalo, pa se Im> raztegnil na vso državo, v prvi vrsti pa na gornji del Hrvatske. Ko 1*0 ta zadruga v brezhibnem poslovanju in v znatno korist svojemu članstvu, namerava iti ljubljansko trgovstvo korak dalje, to je: osnovati v okviru te zadruge zavarovalni oddelek za večino, ali pa za vse vrste zavarovanja. Tudi namerava v okviru te zadruge ustanoviti hranilni oddelek. Zadruga [»a ne bo dosegla svojega namena le s tem, da bo direktno koristila svojim članom, temveč t»o koristila vsemu trgovstvu in gospodarstvu vobče tudi radi tega, ker bo vstopila v za- družno organizacijo ter tamkaj vršila kontrolo in zahtevala, da se odpravijo vsi privilegiji. Pa še en važen pomen 1k> imela nova zadruga. Ker se bodo vpisali kot člani v to zadrugo najbolj napredni trgovci, je razumljivo, da l»o zadruga le med njimi zbirala kandidate za funkcije v vseh naših stanovskih organizacijah, kakor tudi za vse javne funkcije. Ker pa Itoino pospeševali svojo proizvodnjo, bomo s tem koristili tudi celotnemu gospodarstvu in narodu, kajti dobro vemo, kakšno delo opravlja pri nas tuji kapital! Zadruga pa bo po svojih močeh in po potrebi vršila tudi kulturno in socialno delo, seveda v prvi vrsti za sčvoje članstvo. Krepila pa bo tudi stanovsko solidarnost in prijateljsko kolegi-alnost ter bo tako mnogo laže dosegla uspehe za trgovski stan in obči blagor. Tovariši-trgovci, od naše aktivnosti iit solidarnosti zavise nas obstoj, naša moč in naša bodočnost! Zato vabimo ljubljansko trgovstvo, da se tega ustanovnega občnega zbora polnoš-tevilno udeleži, da bo natančneje zvedelo naše smernice. Vabimo pa tudi na čim večjo udeležbo okoliške tovariše, kakor tudi tovariše iz vse Slovenije, zlasti pa zastopnike posameznih združenj. rim več nas bo, tem močnejši bomo in tem večji! Sedlar Ivan. „Slttvija 99 Jugoslovanska zavarovalna banka v tZjubljuni_____ Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, %agi*>eb, Savafcvo, Csf/cfe, ?\cvi Sad in Split Denarstvo Pred sprejetjem uredbe o hranilnicah Dne 28. maja t. 1. je bila v Beogradu seja upravnega odbora Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, kateri so prisostvovali predstavniki občinskih, mestnih in banovinskih hranilnic iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Skoplja, Osijeka itd. Na seji so se reševali tekoči posli Zveze v zvezi z aktualnimi vprašanji naših samoupravnih hranilnic. V zvezi s tem se je podala po seji posebna delegacija Zveze k' finančnemu ministru g. Letiei ter ga je prosila, da se v svrho širjenja smisla za varčevanje ter za pomen hranilnic v naši državi pospeši delo za objavo zakona ali uredbe o hranilnicah, ki je bila že pred 7 meseci postavljena na dnevni red seje gospodarsko - finančnega komiteja ministrov. Istočasno je bil g. minister opozorjen na to, da morajo naše hranilnice sedaj nositi težje davčno breme kakor pa zasebne banke, in sicer mnogo težje breme kakor take hranilnice v drugih državah, zaradi česar postaja pri nas občekoristna funkcija teh zavodov, ustanovljenih po vzoru hranilnic v drugih državah, dvomljiva. G. finančni minister je pazljivo sledil izvajanjem delegacije ter izjavil, da se bo trudil, da bi se ugodilo upravičenim zahtevam naših hranilnic. Na seji Zveze se je nadalje razpravljalo o položaju naših hranilnic v zvezi z izvrševanjem »uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov« in se je ugotovilo, da se pojavljajo zlorabe, na katere bo Zveza opozorila pristojne činitelje. V zvezi z drugimi sklepi se je tudi sklenilo, da bo meseca septembra t. 1. v Zagrebu ob navzočnosti'inozemskih delegatov kongres naših samoupravnih hranilnic, ki naj čim bolj in vsestransko osvetli njihovo važnost in njihovo stanje. Hranilne vloge naraščajo Po podatkih Narodne banke so se hranilne vloge v aprilu povečale od 10.991 na 11.238 milijonov din, in sicer so se povečale pri državnih denarnih zavodih od 2.170,4 na 2.185,6, pri samoupravnih hranilnicah od 2.075 na 2.122 in pri zasebnih bankah od 6.152 na 6.260 milijonov din. Borzno razsodišče v Ljubljani Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. * Uradni tečaji za junij Finančni minister je predpisal za mesec junij naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor................. 303’— 1 zlata turška lira . . . 344'— 1 angleški funt........ 238'— 1 ameriški dolar .... 43'45 1 kanadski dolar .... 43'15 1 nemška marka .... 14‘50 1 zlot................. 8'2.r> 1 avstrijski šiling .... 8'— 1 belg................... 7'30 1 pengd................. K'r>0 1 braziljski milreis . . . 2'70 1 egiptovski funt .... 220' — 1 urugvajski pezo« . . . 22’7U 1 argentinski pezos . . . 13’30 1 čilski pezos........... 1’35 1 turška papirnata lira . 34‘30 100 albanskih frankov . . . 1415’ 100 francoskih frankov . . . 195' 100 švicarskih frankov . . 11)00' 101) italijanskih lir ... . 228'hO 100 nizozemskih goldinarjev 2388'______ 100 bolgarskih levov . . . 45' — 100 romunskih lejev . . . 32'— 100 danskih kron.................959' KM) švedskih kron .... 1107 100 norveških kron .... 1079-— 100 pezet........................ 100' 1(M) drahem...................... 39- 100 češkoslovaških kron . . 151'60 100 finskih mark................. 95- — 100 letonskili lat.........815' Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim*). Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi "a velesejmu * paviljonu g i Nagrade za najboljši članek o varčevanju V smislu sklepa svojega upravnega odbora z dne 28. maja 1937 razpisuje Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije nagradni natečaj za najboljše članke o teh temah: 1. Kaj se je storilo in kaj je treba storiti za pospeševanje varčevanja v naši državi? Obseg tega članka določa pisatelj sam, vendar se želi, da ne presega 10 strani, pisanih s strojem, z navedbo pisateljevega imena, priimka in naslova. Prva nagrada za najboljši članek znaša za to temo din 2.000, drnga din 1.000, tretja pa din 500. Kdor želi pisati o tej temi, lahko naroči pri Savezu štedionica kr. Jugoslavije v Zagrebu, Jelačičev trg 10 a, potrebno strokovno literaturo (nad 400 strani velikega formata) za minimalno ceno din 30'—. 2. Kako sc lahko varčuje v gospodinjstvu. Članek o tej temi naj vsebuje 4—6 strani, pisanih s strojem, in piščev podpis in naslov. Prva nagrada za ta članek znaša din 1.000, druga din 750 in tretja din 500. Pričakuje se, da bi naše gospodinje mogle na ta način pokazati in razložiti, kako bi se dalo dvigniti varčevanje v naši državi z racionalnim varčevanjem v gospodinjstvu. Želi se, da se zato navedejo tudi primeri ali opazovanja, kdaj in kako se v naših gospodinjstvih ne varčuje niti tam, kjer bi se dalo brez večjih težav varčevati in tako podpirati ustvarjanje našega nacionalnega kapitala. Članke o obeh temah je treba poslati Savezu štedionica Kr. Jugoslavije v Zagrebu, Jelačičev trg 10 a, najpozneje do 15. avgustu 1937. Nagrade za najboljše članke se bodo po sklepu posebnega odbora objavile o priliki kongresa samoupravnih hranilnic v Zagrebu v začetku meseca septembra 1937, na kar se bodo nagrade tudi na- kazale. Savez štedionica Kr. Jugoslavije si vsekakor pridržuje pravico, da nagrajene članke da v tisk in jih razmnoži. Agrarne 4% obveznice so že v znatni meri emigrirale iz Bosne. Kupona št. 29 je bilo izplačano v Beogradu za 1,5, v Sarajevu za 0,2 in v Banjaluki za 0,2 milijona dinarjev. V Banjaluki je bilo izplačanih teh kuponov za 99.000, v Zagrebu za 310.000, v Ljubljani za 80.000, v Splitu za 42.000, v Nišu za 4000 din itd. Na kupone štev. 30 7% in 8% Blairovega posojila je bilo izplačano 18,3 milijona din ali 96%. Izplačani niso bili samo kuponi, ki so večinoma založeni kot varščine. Na beograjski borzi se je v prvih petih mesecih t. 1. povečal promet v efektih od 67 na 136,2 milijona, promet v devizah pa od 382,8 na 479,9 povečal. Zagrebški mestni svet je sklenil, da najame pri Drž. hip. banki novo posojilo 30 milijonov din ter da razpiše mestno obligacijsko posojilo 20 milijonov din. Denar bi se porabil za likvidacijo tekočih dolgov in za investicije. «« Odgovor" zag privilegijev V boi proti nacionalnim trgovcem, a v obrambo tuiega velekapitala Resolucija trgovinskih zbornic o novem načrtu zadružnega zakona ter proti zlorabam zadružnih privilegijev je seveda vse one, ki imajo interes na nabavljalnem in konsutnnem zadružništvu, spravila pokonci. Po vseh svojih listih in tudi po dnevnikih, seveda tudi v obeh slovenskih, so nastopili proti temu »nastopu« trgovinskih zbornic proti zadružništvu. V resnici pa trgovinske zbornice sploh niso nastopile proti zadružništvu, temveč le proti falzificiraiieiiiu zadružništvu iu proti onim nabav-ljalnini in prodajnim zadružnim trgovinam, ki pod imenom zadrug poslujejo le zato, da sc morejo okoristiti zadružnih privilegijev na očitno škodo državne blagajne! Takoj uvodoma pravi resolucija zbornic, da ni mogoče nikomur ovirati, da nakupuje sebi potrebno blago tudi brez vsakega posrednika. Izrečno naglasa resolucija nadalje, da nima trgovstvo nič proti pravemu zadružništvu, da priznava zadružništvo, ki služi celoti, celo pravico do privilegijev. Če si kdo kljub lem jasnim izjavam še upa trditi, da je resolucija naperjena proti zadružništvu kot takšnemu, potem je to predrznost, ki ji ni para. In na takšni predrznosti je zgrajen tudi »odgovor«, ki ga je objavila »Zemljoradnička zadruga«, glasilo glavnega saveza srbskih kmetijskih zadrug. A tudi vsi drugi odgovori, ki so izšli v listih, slone na isli predrzni trditvi. Obžalujemo, da je morala teh zagovornikov privilegijev tako nizka, da ne čutijo, kako zelo so razkrili svojo nelepo goloto, ko so se spozabili do tako neresničnih trditev. Ta njihova diskvalifikacija nas tudi popolnoma oprošča, da bi na te lažnive trditve reagirali, če lo kljub temu storimo, potem si naj gospodje zavedajo, da to storimo le zaradi druge javnosti, da ne ho ta napačno poučena. Znova ugotavljamo: Nikdar in nikoli niso trgovci nastopili proti zadružništvu kot takemu, temveč le proti nepravim zadrugam, proli onim, ki so le po imenu in zaradi privilegijev zadruge. Pa tudi proti slednjim ne bi trgovci nikdar nastopili, če bi veljala za te neprave zadruge ista pravira ko za vsa druga podjetja, katerim konkurirajo. Ne proti zadružništvu, boj gre le proti zadružnim privilegijem! Naj padejo ti privilegiji in nikdar več ne bodo trgovci nastopali niti proti eni zadrugi! Naravnost smešno je že, če hoče kdo slovenskim trgovcem očitali nasprotnost do zadružništva. Katera slovenska kreditna zadruga pa se je razvijala in napredovala brez sodelovanja in pomoči slovenskih trgovcev? Največje kreditne zadruge v Sloveniji so dosegle svoj razmah z aktivnim sodelovanjem slovenskih trgovcev! To je dejstvo, ki ga ne utaji nihče! Od vseh zadrug, kar jih je bilo ustanovljenih na naših tleh, nimajo nobene tako velikih zaslug za naše gospodarstvo ko kreditne za druge. Skoraj 600 teh zadrug pa je samo v Sloveniji na tleh in ne vidimo nikjer sicer tako zgovornih zagovornikov zadružnih privilegijev, da bi se borili za sanacijo teh zadrug ! Kje pa je glavni savez s svojimi NIIOO zadrugami, s svojim milijonom članov, da ne nastopi v korist teh zadrug? »Zemljoradnička zadruga« tudi lisari, da bo zadružništvo ustvarilo nov gospodarski sistem, v katerem bo kapital v službi potrošnika in proizvajalca. Papir je res potrpežljiv, da prenese takšno samohvalo. Še nikdar ni bil tuji kapital v Jugoslaviji tako močan kakor je danes, ko vladajo pristaši tega zadružništva. Prišli smo že tako daleč, da tuji kapital kupuje cele vasi, da bo kmalu edini lastnik vseh naših rudnih bogastev in pri tem je tuji velekapital šele pri začetku svojega pohoda. Isti list, isto zadružno glasilo pa, ki klepeta, da bo poslalo gospodar nad tem tujim kapitalom, pa v istem članku zagovarja tuja kapitalistična podjetja v državi in jih zagovarja proti domačemu trgovstvu. Dejali bi, du ni mogoča večja kon-fuznost, če ne bi morali misliti še na slabše motive! Naravnost laž je, kar piše nadalje »Zemlj. zadruga«, da zahtevajo trgovci za sebe monopol. Kje in kakšen monopol zahtevajo? S kakšno pravico si upa »Zemlj. zadruga« napisati takšno trditev? Trgovci zahtevajo le to, da nima nihče nobenih predpravic, da bodo velika tuja velepodjetja »Ta-Ta« in »Bafa« prav tako ohdačena kakor je že mali podeželski trgovec! Ali je la zahteva res tako nezaslišana? Mlinsko-tehnične potrebščine Mlinska sita * Gonilni jermeni * Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst BRCAR & Co„ LJUBLJANA Telefon šl. 27-25 KOLODVORSKA ULICA 35 Telefon šl. 27-25 Bolj v resnici zagovorniki zadružnih privilegijev niso mogli kompromitirati sebe kakor s tem, da so postali tudi zagovorniki tujih vclckapitalističnih podjetij pri nas. Mnogo profanacij je že doživela zadružna misel, toda takšne menda še nikoli, da bi tisti, ki se bahajo s svojim zadružništvom, zagovarjali tuji kapital! Takšna profanacija je bila prihranjena našim zagovornikom zadružnih privilegijev. Ni znak posebne moralne sile, kadar se kdo poteguje za privilegije. Demokracija privilegijev ne priznava in dovolj značilno je, da se pehajo za privilegije oni, ki se hočejo odevati v obleko največjih idealistov. Toda skozi vso to prozorno obleko neresničnih idealov se svetlika golota in ta zadostno označuje one, ki se še danes upajo nastopati kot zagovorniki privilegijev in tujega kapitala. - barva, plesira ln /P V 7A lirah kemično anažl L C V L4 Ul IIII ol)|cke klobnke itd. Škrobi in svetlnlika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Bata se širi V Južno Srbijo so prišli odposlanci »Bafe« iz Zlimi, da kupijo v okolici Strumice kar tri vasi. Prebivalstvo teh vasi se bo baje izselilo v Turčijo. Bafa namerava tu začeti saditi kavčukasta drevesa in gojiti bombaž. Istočasno pa se poroča tudi, da bo Bafa sezidal tu veliko tvornico nogavic. Tako se polagoma in dosledno iri Bafa in prodira iz ene gospodarske panoge v drugo. Naši ljudje pa k temu ploskajo! Slava jim! Dokaze požrtvovalnega truda naših mizarjev pri izdelovanju najmodernejšega in hkrati najtrpežnejšega pohištva kvalitetnega dela pri najnižjih cenah bomo spet občudovali na razstavi stanovanjske opreme na velesejmu od 5. do 14. junija. Pri ocenjevanju vseh teh prvovrstnih izdelkov moramo naposled s pohvalo priznati, da naši mizarski mojstri delajo prave čudeže, ko nam najboljše in tudi najmodernejše blago nudijo po tako nizki ceni, da si naše skromno meščanstvo in uredništvo brez občutnejših žrtev lahko omisli tako pohištvo, kakršno drugje celo premožnejši krogi smatrajo za nedosegljivi luksus. Na velesejmski razstavi stanovanjske opreme, ki so za njo najsolid-nejši mizarji z vseh strani banovine rezervirali okrog 1500 m- prostora, da bo doslej največja razstava pohištva v državi, bomo poleg viškov stanovanjske kulture seveda imeli tudi ogromno izbiro praktičnega, zato pa vendar lepega in modernega pohištva po najnižjih cenah. Že danes pa moramo opozoriti tudi na odlične in res vzorne izdelke naših tapetnikov, ki so za razstavo pripravili vsestranska presenečenja tako glede najmodernejših oblik, kakor glede solidnega dela in neverjetno nizkih cen. Po porabi papirja se meri višina kulture, zalo smo pa upravičeno ponosni na svojo veliko papirno industrijo in na najraznovrstnejše tovarniške in obrtne izdelke iz papirja in lepenke, kar bo nazorno prikazano na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Naše vodilne tvrdke razstavijo poleg papirja tudi razno lepenko, odlične kartonažne, galanterijske in k n j i-goveške izdelke, seveda pa tudi najrazličnejše pisarniške in šolske potrebščine. Delo Zveze trgovsk Poročilo tainika Gornika v Sloveniem Gradcu Letošnja zvezna letna skupščina jje najbrže v najtežjem času, ki ga Ije sploh kdaj preživljala naša tr-igovina. i Ncpobitno dejstvo je, da pri nas propada trgovina srednjega in malega človeka. , Bridka ije tudi resnica, da oni, ki, so poklicani, da ščitijo nacionalno trgovino, za to trgovino ne napravijo skoro nič in da se nima trgovstvo v vsej naši državi kam zateči, nima kje iskati pomoči in rešitve, razen v samem sebi, v s-vojih stanovskih organizacijah. Eden od vzrokov tega stanja je tudi uspešna demagoška propaganda lažnih zadružnih ideologov ter eksponentov tujega kapitala, ki skušajo zmanjšati pomen in vlogo srednjega stanu v narodu. In kaj pravi o srednjem stanu sloviti profesor Herkner: »Tu se vidi srečno združenje dela in uživanja, pravic in dolžnosti, odprt pogled na zdrav napredek, tu je malo tako siromašnih, ki Iti delali za prevrat, tu je malo tako bogatih. da bi se njih družabna moč mogla kosati z državno avtoriteto, tu ni noben državljan tako bogat, da, lii mogel kupovati druge, pa tudi nobeden tako reven, da bi se moral drugemu prodajati. Tu je torej osnova za dejansko politično svobodo in za plodovito samoupravo... V srednjem stanu imamo široki most, ki spaja siromašne z bogatimi. Na prostranem srednjem stanu sloni moč Francije, švicarskih kantonov ter južne in zapadne Nemčije, ta stan jim daje zdravo socialno ir. politično fizio-liomi.jo«. Ne naši osebni ali stanovski, temveč splošni interesi imperativno diktirajo zaščito gospodarskega udejstvovanja srednjega stanu, ki nosi na svojih plečih ne le velik del materialnih bremen, temveč sloni na njem tudi vsa nacionalna kultura. V tem smislu je tudi delovala naša Zveza. Splošne akcije Zveze Kakor druga leta, tako je morala Zveza posvečati svoje delo v prvi visli že starim vprašanjem. Da se naši problemi tako počasi rešujejo, da se celo z nekim omalovaževanjem gleda na nje, temu ni kriva Zveza in ne ostale naše gospodarske organizacije, temveč le kratkovidnost Činiteljev izven trgovskih vrst. Zveza je opravljala svoje posle ob vestnem sodelovanju združenj in Zbornice za TOI, kjer je našla vedno vso oporo in popolno razumevanje. S tega mesta naj ji bo izrečena za to najtoplejša zahvala. Tesno sodelovanje z ostalimi Zvezami in Centralnim predstavništvom pa je prišlo do vidnega izraza na lanskem vsedržavnem trgovskem kongresu v Beogradu, kjer se je na impozanten način afirmirala enotnost vsega jugoslovanskega trgovstva. Upravičenost naših zahtev, ki smo jih strnili v skupni resoluciji, so na odločujočih mestih odkrito priznali, sedaj prav tako odkrito tudi mi priznavamo, da niso nobeno teh naših zahtev upoštevali in ji ugodili. Ob tej priliki moram poudariti, da so bile tudi predsedstvene seje Zveze tekom preteklega poslovnega leta zelo dobro obiskane, da so bile debate vedno živahne in stvarne, sklepi pa vedno soglasni. Zelo mnogoštevilni so problemi, s katerimi se je Zveza bavila v preteklem poslovnem letu, zlasti pa z naslednjimi: 1. Favoriziranje nabavljalnih in potrošnih zadrug. 2. Enostranska rešitev razdol-žitvenega problema. 3. Favoriziranje tujega kapitala in toleriranje velikih blagovnih hiš. Stališče trgovine do zadružništva je dobro znano. Nimamo nič proti pravemu zadružnemu delovanju, odločno pa smo proti temu, da se zadruge bavijo s trgovino in da napravljajo iz kmeta trgovca. Danes so nnbavljalnc zadruge privilegirane trgovine, ki kupčujejo s člani in nečlani. Temu nezdravemu poslovanju nabavljalnih zadrug se dajejo še najrazličnejše beneficije. Ni dovolj, da te ustanove s svojim poslovanjem ugo-nabljajo trgovino, nego trgovci morajo še nosili pretežni del bremen, ki se radi zadružnih beneficij prevale na njih pleča. Najboljši zgled, kam privede nesmiselno in nekontrolirano favoriziranje te vrsle zadružništva, imamo v Prekmurju, kjer so v zelo kratkem času skrahirale 4 zadruge. Narodni skupščini bo v kratkem predložen načrt zadružnega zakona (gospodarski odbor narodne skupščine je o njem že razpravljal). ki bo v velikem delu legaliziral to neznosno stanje, seveda v škodo trgovstva, ki mu zlasti v vaseh in trgih potekajo zadnji dnevi. Odločno zahtevamo, da se v novem zakonu upoštevajo predlogi naših gospodarskih zbornic. V razdolžitvenem vprašanju so trgovci zahtevali individualno raz-dolžitev vseh onih, ki so dejansko prezadolženi, ali ne razdolžitev enega stanu na škodo drugega, kot se je zgodilo z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Pri reševanju tega vprašanja bi morali odločati le gospodarski momenti, ker gre tu za čisto gospodarsko vprašanje. Vprašanje veleblagovnic je za trgovce silno važno, ker ne gre tu le za eno samo firmo, temveč za sistem, ki se pri nas uvaja. Če se bo ta sistem dovolil, potem je propast narodne trgovine popolna in dokončna. Prepoved veleblagovnic je tudi v narodnem in državnem interesu, ker je v teh podjetjih prvenstveno angažiran luji kapital, kateremu se ne sme žrtvovati vse nacionalno trgovstvo in obrtništvo. G lektrična svetila za vsako rabo dobite v največji izbiri pri nas. Svetilke za stanovanje, poslovne lokale, trgovine in gostilne ter hotele^ skladišča, tvornice itd. Velika izbira lustrov in žarnic. Zaloga vsega materijala za elekfro-instalacije. Najugodnejša izbira elektr. likalnikov, kuhalnih plošč, loncev in peči. Zalovja elektro motorjev in raznih elektr. strojev. ..ELEKTROINDUSTRIJA*' D. D. Ljubljana, Gospcsvetska c. 13 • Tel. 13-14 si našo izložbo na Lj. velesejmu. Paviljon G, koja 202-206 Fiskalna politika je nepravična, največja davčna bremena tarejo malega in srednjega človeka, med katere spada trgovec, med tem ko -o najmočnejša podjetja, po večini celo tujega porekla, neznatno ob-dačena. Obdačujejo. naj se vsi enakomerno po njih materialni moči. Prosta ocena po davčnih odborih naj velja za vse davčne zavezance. Protestni shodi dne 4. oktobra 1936 Da se zadnjič poskuša z legalnimi sredstvi opozoriti odločujoče na obupno stanje, v katerem se nahajajo trgovci^ kakor tudi obrtniki in gostilničarji, je bil osnovan v Beogradu v sporazumu z Zvezami in Centralnim predstavništvom poseben glavni akcijski odbor, ki je v sodelovanju s krajevnimi akcijskimi odbori organiziral protestne shode gospodarskih ljudi dne 4. oktobra. V vseh večjih krajih države so bili ti protestni zbori. Bilo jih je 210 ter so potekli dostojanstveno in v redu. Predstavniki glavnega akcijskega odbora so bili šele po dveh mesecih sprejeti pri predsedniku vlade ter mu izročili resolucijo. Ob tej priliki je naš neustrašeni borec in predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljko K. Sn-fič opozoril g. predsednika vlade na nevarnost in veliko škodo za trgovstvo, ki jo bo povzročila enostranska razdolžile.v kmeta ter priporočal, da se nujno spremeni konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven stečaja. Predsednik vlade je tedaj zaprosil g. Saviča, da mu v tem smislu sestavi predstavko in predlog ler obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se oba zakona revidirata in 'spremenita. V nadi, da se bo od obljub prešlo tudi k dejanjem, je izdelalo Centralno predstavništvo osnovo za spremembo gornjih dveh zakonov. Rešitve teh predlogov pa še do danes ni. Krošnjarstvo Krošnjarstvo in prodajanje po agentih st1 je že tako razpaslo, da je postal trgovec, posebno v nekaterih predmetih že skoraj odveč. Vsi predpisi in okrožnice poli-tično-upravnih oblastev niso zalegle in krošnjari se čim dalje \ vedno večjem obsegu. Ni dovolj, da se ljudstvo s tem načinom prodaje prav često vara, da se Cesto prodaja ukradeno blago, temveč ije treba posebej poudariti, da imamo med krošnjarji in zlasti med tujimi agenti zelo sumljive elemente, ki vršijo poleg trgovanja še posebne zaupne posle. Žalostno je tudi, da celo nekatera državni nameščenci kupujejo blago od teh nelegalnih trgovcev. Kraljevska banska uprava dravske banovine je na predlog naših organizacij poslala že koncem decembra 1936. 1. ministrstvu za trgovino in industrijo predlog, da se sploh prepove vsako krošnjar-jenje z manufaklurnim blagom. Konstatiramo, da la predlog še vedno ni rešen. In to kljub energičnemu nastopu posl. Ivana Mohoriča v skupščini ter posebne Reputacije Centralnega predstavništva, ki je v tej zadevi intervenirala na pristojnem mestu. Inozemski kapital V zadnjem času je poslal tuji kapital skrajno agresiven, ki po svojih agentih dela na tem, da se ustanovijo združenja za zaščito konsumentov. Na čelo teh združenj bodo postavili kot figure naše do- mače ljudi, da na ta način preva-1 i jo širše mase, češ da delujejo v interesu širokega kroga potrošnikov. Ta združenja naj bodo pomožni organi tujega kapitala ter naj dokazujejo socialno koristnost njegovih funkcij. Ta tuji kapital se je vgnezdil skoro v vse panoge gospodarstva, kjer uničuje naša domača podjetja, upropašča eksistenco tisočem naših ljudi ter jih goni v proleta-r i jat. Za tako svoje pogubno delo uživa tuji kapital še najrazličnejše privilegije. Pa še drugo zlo ustvarja ta internacionalni kapital v naši sredi — pospešuje strahovito korupcijo, ki je tudi glavni pogoj za njegovo uspevanje. Naše stališče je, da pripada gospodarsko udejstvovanje na naši zemlji prvenstveno domačim gospodarskim ljudem! Zlasti pa je trgovstvo proti veleblagovnicam iz teh vzrokov: 1. ker inozemski kapital in njegova podjetja niso izenačena s trgovstvom v javnih dajatvah in 2. ker zlorabljajo naivnost konsumentov za izvajanje nelojalne konkurence. Industrijske prodajalne niso uničile le mnogo malih trgovcev, temveč tudi veliko domačih tvrdk grosistov. V Beogradu se je n. pr. ADVOKAT dr. Josip Klepec je preselil svojo pisarno v Gledališko ulico št. 14/1 število manufakturnih trgovin na debelo v prav kratkem času zmanjšalo na eno desetino. Vztrajamo na svoji dolgoletni zahtevi, da se te prodajalne obdačujejo v kraju rujih sedeža in na podlagi ocene davčnih odborov in ne po izumetničenih bilancah svojih tovaren, a ta zahteva je naletela vedno na gluha ušesa. Dohodki državne blagajne bi se s tem znatno povečali in ne bi bilo potrebno vedno na novo poviševati takse in uvajati nove trošarine na predmete, ki jih v največjih množinah konsumirajo siromašni na realni sloji. Karteli Karteli so gospodarsko in socialno zlo. Po njih zaslugi mnoge lovarne v državi stalno povišujejo cene svojim proizvodom, po tečajih londonske in drugih inozemskih borz. Ne povišujejo pa istočasno mezd svojemu delavstvu in jih nočejo izravnati mezdam inozemskega delavstva. Ali tudi surovin, ki jih črpajo v naši državi, ne plačujejo po cenah, ki bi odgovarjale tečajem na inozemskih borzah! Na ta način delajo ta podjetja z izrednimi dobički, ves odium za povišane cene pa prevale na trgovstvo, ki postane na ta način v očeh potrošnikov stan nepotrebnih parasitov in pljačka-šev. Zakon o kartelih, ki mu je bi! smoter, da država kontrolira poslovanje kartelov, je postal radi velikih vrzeli zakon v zaščito kar lelov. Ne smemo tudi pozabiti, da gre tudi tu predvsem za trnje kapi taliste. Zveza in vse naše organizacije so stalno dvigale svoj glas proti kartelom in tako tx> tudi v bodoče, dokler ne dosežemo uspeha. Državni proračun za leto 1937/38. Z letošnjim finančnim zakonom so bila javna bremena povišana v taki meri, da že nadvse resno ogrožajo eksistenco trgovskega stanu. Povišanje taks, povišanje že obstoječih in uvajanje novih »skupnih banovinskih« trošarin ni nikakor v skladu z opetovaniini obljubami kraljevske vlade in posameznih ministrov, da se bodo gospodarska bremena regulirala. Porazdeljevanje donosa skupnih banovinskih trošarin pa nikakor ne odgovarja načelu pravičnosti. Razdelilni ključ po številu prebivalstva je krivičen, zato trgovstvo zahteva, da se ves pobrani denar uporabi na onem območju, kjer je bil plačan. Krivično je prav tako povračilo dravski banovini iz sklada donosov skupnega davka na poslovni promet. Dravska banovina je dejansko pasivna in naj se zato ne tretira kol aktivna. Naše gospodarske organizacije in naša javnost tudi nikakor ne more odobravati zapostavljanja Slovenije pri razdelitvi javnih del. Tuji inozemski trgovski potniki Še vedno lahko trdimo, da je naša država preplavljena z inozemskimi trgovskimi potniki, ki odjedajo kruh našim domačim sinovom. Zahtevamo, da se izdajo rigorozne odredbe zn onemogočanje poslovanja tujcev in izdani predpisi tudi v celoti izvajajo, kot so to storile druge države. Socialno zavarovanje trgovstva Zakon o obrtili je že šesto leto v veljavi. Po tj 384. bi moral izdali minister za trgovino v 2 letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov prisilnih združenj trgovcev' in obrtnikov za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. S fin. zakonom za 1. 1934/35. pa je bil ta rok podaljšan na negotov čas. Kasneje je trg. ministrstvo z odlokom z dne 22. II. 1934 ustavilo vsako nadaljnje delovanje prisilnih trgovskih in obrtniških združenj na polju socialnega zavarovanja svojega članstva s pristavkom, da so vsi njihovi dotedanji sklepi v tej stvari nični. Obenem je ministrstvo z istim odlokom pozvalo gospodarske zbornice, da takoj prouče vprašanje trgovskega socialnega zavarovanja in stavijo svoje predloge. Zbornice so ob sodelovanju zvez nalogu ministrstva ugodile ter temeljito proučile ves problem. Rati se je, da se bo omenjena uredba še nadalje zavlačevala. Naše organizacije pa so mnenja, ila baš sedanja doba gospodarske nestalnosti in velikih fluktuacij nujno zahteva izvedbo prisilnega zavarovanja trgovcev. Soc. zavarovanje trgovstva bo tudi glavna točka letošnjega vsedržavnega trgovskega kongresa v Zagrebu. Poleg zgoraj na kratko navedenih glavnih problemov je Zveza morala budno zasledovati vse. gospodarske pojave, razpravljati in staviti pripombe in izpreminjeval-ne predloge k mnogoštevilnim pravilnikom. uredbam in naredbam ild., ki globoko posegajo v interese trgovskega stanu. Odseki zveze Pod okriljem Zveze delujejo ti odseki: Osrednji lesni odsek, odsek dro-gistov, odsek knjigarjev i.n odsek trgovcev s sadjem, ki je bil usta- novljen lansko leto, ki ni mogel '[»ričeti z uspešnim delom ter se je opustil. O delovanju najvažnejšega lesnega odseka ter stanju v lesni trgovini l>o poročal njegov agilni predsednik Franjo Škrbec. Odsek trgovcev s fotografskimi potrebščinami se je prostovoljno razšel radi neaktivnosti članov. Drogerijska sekcija Delo sekcije je bilo v preteklem letu izredno živahno. Medsebojni dolgoletni boji z apotekarji, ki teže za tem, da se tako drogeriji, ■kakor tudi ostali trgovini odvzame čim več pravic, so bili v preteklem letu posebno ostri. Sekcija je delala na tem, da se -zdravstvena zakonodaja, ki danes na škodo vsega naroda ščiti le apotekarje, prilagodi Ljudskim potrebam, odnosno pusti pravice, ki »o drogeristom dane [>o obrtni zakonodaji. Sekcija je v preteklem letu sestavila seznam materij in preparatov, ki se uporabljajo pretežno v «ezdravstvene svrhe, t. j. tehnične, industrijske, obrtne in gospodinjske namene. Na podlagi tega seznama, ki ga je sprejelo trg. ministrstvo kot podlago za nadaljnje delo, so bile sklicane 3 ankete. Vseh anket so se udeležili podporo Zbornice tudi delegatje .sekcije, ki »o z obširnimi vsestransko utemeljenimi referati uspešno zastopali tež,nje in zahteve droge-ristov. Sekcija je dalje predložila na odločilna mesta predlog o spremembi pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah, uredbe o prometu in kontroli strupov, za k apotekah ter osnutek pravilnika za drogeriste. Vse zbornice in stanovske organizacije so sekcijo pri tem (♦odprle in zato so bili doseženi tudi nekateri uspehi. Tako je sekcija iz|»oslovala: da sme drogerist izdelovati lepotila in vonjave, me šane čaje, preparate, ki služijo v nezdravstveno svrho (jod, salicil itd.), kozmetična sredstva do določene višine jakosti, dezinfekcijska sredstva itd. Vse zahteve sicer še niso uzakonjene, vendar pa je na vsestranski pritisk pričakovati, da se bo to kmalu izvršilo. Tudi glede pravice prodajanja strupov in drog je sekcija krepko branila interese drogeristov, tako tridi glede prepovedi rabe tako imenovanih »Staudgefiisovc. Prt tem delu je sekcijo krepko podpirala zbornica, posebno hvalo pa je dolžna tajniku Zbornice ilr. Ivanu Plcssu. Sekcija knjigarjev Organizacija knjigarjev dravske banovine v Ljubljani je že od leta 1933. včlanjena v Savezu knjižar skih organizacija kralj. Jugoslavije v Beogradu, od leta 1935. pa po Savezu tudi pri »Borsenvereinu der Deutschen Buchhiindler Leipzig«, ki ščiti naše interese inozemstvu. Organizacije knjigarjev kralj Jugoslavije izdajajo skupno s Sa vezom svoje lastno mesečno glasilo »Glasnik knji žara« s posebno pri logo »Jugoslovenska bibliografija« katero prejemajo vsi člani organi zacij brezplačno. Ravno v preteklem poslovnem letu se je članstvo te naše organi zacije znatno pomnožilo in imamo sedaj žd čez 50 članov. Organizacija že del j časa pri pravlja izdajo »Splošnega seznama vseh slovenskih knjig«, ki so prometu, vendar bo seznam zarad ogromne obsežnosti materiala izšel šele koncem jeseni. Statistika V Zvezi je sedaj včlanjenih 27 združenj. Na novo je vstopilo zdru žen je trgovcev za škofjeloški okraj ki je bilo letos ustanovljeno. Zvezo se je vrnilo trgovsko zdru ženje za mesto Celje ter trgovsko združenje za okraj Krško. Med letom 1936. je izstopilo iz Zveze trgovsko združenje Murska ker je bila uprava tega agilnega združenja že na letošnji letni skupščini pooblaščena, da sklene po svoji uvidevnosti zopet pristop k Zvezi (kar se je med tem tudi zgodilo). Solidarnost v naših vrstah je prav sedaj prvi pogoj, če hočemo v težki in neenaki l>orbi doseči kaj uspehov in obvarovati trgovski slan pred pojmtno pro-pastjo. Pred meseci je dejal trgovinski minister dr. Vrbanič, da je ueob-hodno potrebno, da se glas indu- Cen j. naročnikom naznanjam, da sem preselil svojo spec. mehanično delavnico za popravila pisalnih, računskih in knjigovodstvenih strojev iz Kolodvorske ulice 11 v Dvorakovo ulico 3 ter se za nadaljnjo naklonjenost priporočam Boris V. Simandl, Ljubljana. Dvorakova ul. 3. Telefon 24-07 par letih ni dovolj slišal. Glede trgovskih organizacij in njih zastopnikov pač ne bi mogel g. minister izjaviti, da se njih glas ni dovolj cul. Baš v zadnjih letih in z zadnjih naših kongresov se je razlegal silen klic trgovstva po rešitvi najnujnejših problemov. Kdor ga je hotel slišati, da je tudi slišal! Zal le, da ga nekateri niso slišati hoteli! Tudi danes in tudi v bodoče Ik>-do naše Intrbene organizacije ne- strije bolj čuje, ker se v zadnjih neboma zahtevale, da se tudi na- šim vprašanjem (»osveča potrebna pozornost. V interesu malega človeka, v interesu potrebnega srednjega stanu, v interesu socialnega in družabnega reda, pa tudi v interesu (♦odočnosti naroda in države je, da se najenergičneje bormo proti vsemu, kar škoduje trgovini in tr govskemu stanu. Naše zahteve se morajo rešiti tako, kot so se že rešile zahteve trgovskega stanu v inozemstvu, to je v korist nacionalna trgovine in samostojnih gospodarstvenikov. Nekaj o uspešni reklami Pouini zgledi angleške in ameriške reklame za mleko »Kmet je drevo, vsi ostali stanovi pa so gosenice, ki se goste na njegovih listih « Tako se je trdilo nekoč. Danes pa je skoro premalo gostečih se gosenic, tako se zdi, ker kmetovalec svojih pridelkov ne vnovčuje posebno lahko, pa tudi ne ugodno. Cim mu je nebo kako leto bolj milostno in pridela več, pa mu pridelek zaostaja, mestni trg postane prena-sičen. Kaj sedaj? Posluži se prodaje od hiše do hiše, dokler ne odda previsnega blaga. Prvi, ki so se poslužili modernih snubilnih metod pri prodaji poljskih pridelkov, so bili Američani. Pregledujoč strokovne časopise sem našel uajslarejše poročilo od leta 1903., ki opisuje nekega farmerja in navaja vzorce inseratov, ki se jih je posluževal v svrho večje in lažje prodaje. Nekaj let pozneje zasledim reklamo za poljske pridelke iti mleko v Angliji, Nemčiji in v Švici. Temu se ni prav nič čuditi, ker je snubitev za agrarne proizvode zvezana z obilnimi ležkočami. Kmetijski produkti namreč ne Tudi Nemčija je izvedla v manjšem obsegu kolektivno reklamo za mleko; slogan se je glasil: »Pijte mleko!« V ameriških časopisih že dolgo niso oglasi mlekaren nobena novost in posebnost. Opozarjajo nase v glavnem s tem, da omenjajo svoje odlične higienske naprave in pa zanesljivost pravočasne dobave. Ko so v letu 1934. imeli v New Yorku v teku štirinajstih dni dvoje silnih zametov in snežnih viharjev, ije priobčila neka večja mlekarna nekaj prav čednih inseratov večjega formata, v katerih je s sliko in besedo prav posebno izrazito ponazorila, s kako velikimi težavami se razuašalci mleka morajo boriti, preden dospo do prve hiše, v katero morajo dostaviti sveže mleko ter kako vestno opravljajo svojo službo, ne da bi le za trenotek oklevali. Na jesen leta 1934. se je opogumil New York in pričel sila krepko in dobro premišljeno reklamo za mleko. Mesec oktober so proglasili kot »mlečni mesec«; za propagando je bilo pripravlje- Ziircher Zeitung o tem, da se angleška reklama za pitje mleka pod pira precej močno tudi z oficialne trani. Poleg te kolektivne reklame je v Angliji zelo razvita tudi ponudba večjih privatnih podjetij, ki propagando vodijo povsem na svoj račun. United Dairies Ltd je največje mlekarsko podjetje vAngliji. Kaj se to pravi, moremo spoznati vsaj približno, če vzamemo v roke njegov domači časopis, ki obsega skoro po sto strani. U. D. L. je velikanska organizacija, ki mora neprestano prav kakor kolesje uri točno delovati, če hoče, da bo prišlo vsako jutro pravočasno na vsako londonsko mizo sveže inle- O t« a tki v&iicki mjnovejtili Ovokolcb« niol«rji, tricikli« Šivalni «tr«ji povezljivi P« zel« nitki ceni! Ceniki frank«! „TRIBUNA“ F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. prenesejo večjih reklamnih izdatkov. In čim bolj ;je postala prodaja težavna, čim nujnejša je torej l»o.stala reklama, ki naj bi jo pospeševala, tein pičlejši je postal zaslužek in tem manj je dopuščal dobiček propagandnih izdatkov. Poleg tega sestoji celotna kmetijska produkcija iz sto in sto različnih predmetov, ki jih je prav težko zajeti v enotno akcijo. Morda ne bi nikdar prišlo do večje reklame za kmetijske izdelke, če bi ne bila njihova konkurenca, (velike tvornice za izdelavo margarine itd.) dosegla s časopisno reklamo tako velikih uspehov in s tem resno ogrožala prodajo in trdnost cene zemeljskih proizvodov. Tudi pri nas so izdelek »Ce-res« pred vojno zelo radi kupovali, k čemur mu je pripomogla zelo obsežna propaganda. Kljub vsem pomislekom in kljub vsem težkočam so kmalu po letu 1993. Angleži in Američani pričeli bogato dolirano reklamo za agrarne proizvode. Omenim naj samo angleško kolektivno reklamo za krompir, ali velikopotezno propagando Švicarske sirove unije v Ameriki, ki je veljala 300.000 dolarjev in ki je bila izredno spretno zasnovana, pa seve Sobota, vendar le ea kratko dobo, | tudi kronana z velikim uspehom. nih nič manj kot 500.000 dolarjev, ki so jih zložili producenti mleka in trgovine z mlekom. Reklamo je vodilo neko znano reklamno podjetje v New Yorku, in sicer pod geslom: »Pij več mleka, to dobro ;je zate!« Ta vodilni stavek ste mogli najti v časopisju, mesečnih revijah, družinskih listih, športnih listih; govoril je o ujem radio, razširjali so ga plakati, javne in splošno koristne organizacije, šole, skavti itd. Veliko važnost tega reklamnega naskoka so utemeljevali s tein, da mlekarne, katerih promet je silno nazadoval, spada jo med naijvečja podjetja New Yorka, ker predstavljajo vred nost ene milijarde dolarjev; rad tega da je dolžnost javnosti, da jim pomaga iz zadrege, zlasti še ker so za mesto življenjske važnosti. Poleg tega je bil krepak argument reklame tudi ta, ki ije podčrtaval dejstvo, da vsako nazadovanje konsuma mleka pomeni poslabšanje narodnega zdravja. V nekem švicarskem dnevniku sem videl naslikanega angleškega poljedelskega ministra, ki se je udeležil propagandističnega javnega predavanja, ki je imelo namen podkrepiti konsum mleka. Pozneje, menda koncem leta 1934. sem čital manjši članek v Neue ko. Naslednji dve številki naj zmogljivost tega podjetja pravilno osvetle: en sam od neštevilnili na-polnjevalnih strojev more v vsaki minuti natočiti nič manj kot 80 teklenic pasteriziranega mleka. Vsak teden se napolni skoro 12 milijonov steklenic mleka s pomočjo tekočega traka, ne da bi se jih pri tem pritaknila kaka roka. Poleg domačega časopisa, ki je namenjen za notranjo |>orabo, izdaja U. I). L. še domači magariu, ki se razdeljuje med kupce. Ma-gacin pa kakor tudi hišni časopis razpravljata o redilnosti in koristnosti mleka, o praktičnih redilnih ugotovitvah z mlekom, o pobudah za (»orabo mleka in smetane, ne manjka pa v njem niti modnih poročil, nasvetov za dom in vrt in drugega, kar bi moglo privezati gospodinjo na list. Poleg teh lastnih publikacij se poslužuje tvrdka U. D. L. v svrho reklame tudi velikega števila časopisov, ki v njih v obliki inseratov v izbrani besedi in negovani obliki pripoveduje o svoji imponujoči moči. Neki tak oglas pripoveduje nazorno v jedrnatih besedah o nočni vožnji ene-ga izmed več vlakov z mlekom, ki prepeljejo v posebnih s steklom izoliranih tankih — velikanskih termo-steklenicah — vsak večer liijoče in tisoče hektolitrov mleka v London. Zopet drugi inserat poroča o skrbno iu točno izvršenih kontrolah, ki se pri tvrdki redi«* vrše. Tretji oglas pa pripoveduje o ugotovitvi, da oni dečki, ki so konsumirali dnevno posebno porcijo mleka, hitreje rastejo v primeri z drugimi iu da so bili mnogo odpornejši proti različnim boleznim. Posebej naj omenim, da ta prehranjevalni poizkus poroča o vseh potankostih in podrobnostih, zbog česar vpliva kot zanesljivo in pristno dejstvo. Brez-dvomno je, da imajo taki oglasi velik snubilni učinek. (Dalje sledi.) Takse Pravkar je izšla z naslovom: »Takse, I. /lirika dodatkov z vsemi izpremembami iu razpisi do 15. maja 1937« knjižica, ki jo je priredil g. Štefan Sušeč, načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok., z namenom, da izpopolni svojo lani izdano knjigo »Takse«. S temi dodatki je dobila knjiga »Takse« zopet svojo popolnoma aktualno vrednost in nudi vsakomur celotno zbirko vseh taksnih predpisov po sedaj veljavnem stanju. Knjižica »I. zbirka dodatkov« je razdeljena v dva dela. V prvem delu so kratke izpremembe v besedilu zakona o taksah in njegovega pravilnika kakor tudi nor mativni razpisi ministrstva za finance, ki so izišli po izdaji knjige tja do 15. maja 1937. Te v prvem delu knjižice navedene izpremembe so natisnjene le na eni strani vsakega lista, tako, da jih je mogoče izrezati in nalepiti na ustreznih mestih knjige »Takse«. Drugi del knjižice, ki obsega »Uredbo o neodpjatnih prenosih imovine (dednih in darilnih taksah)« in »Taksni vozninski pravilnik«, (»a je mogoče u(>orab!jati kot povsem samostojno celoto. Na isti način, kakor knjiga »Takse« je tudi ta »I. zbirka« Veležganjarna tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermoutha, bermeta, malinovca iz gorskih malin VIKTOR MEDEN LJUBLJANA CelovSka cesta 10 Telefon 20«7i stvarnim vsebin- opremljena s skim kazalom. Knjižica »I. zbirka dodatkov«, katere prvi del obsega 40 listov, drugi del pa .125 strani, stane din 24"-- brez poštnine. Ta knjižica dodatkov se Ik» vsem onim, ki so knjigo »Takse« svoj čas prejeli neposredno od knjižne založbe tiskarne »Merkur« v Ljubljani, Gregorčičeva 23, doposlala brez posebnega naročila s položnico, ki jo naj uporabijo za poravnavo stroškov. C tali imetniki knjige »Takse« pa naj se radi nabave knjižice »I. zbirka dodatkov« obrnejo neposredno na poprej omenjeno knjižno založbo. Pripomniti je, da v platno vezana knjiga »Takse«, obsegajoč* XL-j-89(! strani, stane prej ko slej din 260—; toda v tej ceni je za nove naročnike vsebovana tudi že cena za »I. zbirko dodatkov«, tako da prejme vsak novi naročnik knjige »Takse« brezplačna tudi knjižico dodatkov. Naročila sprejema že označena knjižna založba tiskarne »Merkur« kakor tudi prireditelj Štefan Sušeč, Ljubljana, Beethovnova ulica 15. živinski sejem v Prestranku Na živinski sejem v Prestranku pri Postojni prihaja živina iz Jugoslavije, Romunije in Bolgar 'ce. Na zadnjem sejmu se je plačevala živina v Prestranku za 15 do 20 stotink ceneje ko na sejmu v Reki. Reški sejem se zelo trudi, da bi privabil k sebi živino iz Jugoslavije. Malo verjetno pa je, da bodo imela ta prizadevanja uspeh, ker so v Prestranku dovolj veliki hlevi za živino in ker tu živina manj trpi od vročine ko na Reki. Poleg tega je krma v Prestranku mnogo cenejša ko na Reki. Tudi prevoz živine na razne italijanske trge je iz Prestranka bolj ugoden kakor pa iz Reke. Zopet nov rudnik v angleške roke .» Jugoslovanski Kurir« poroča, da je prišlo do sporazuma med d. d. zlatega rudnika Slišane in zastopniki Pacific Trusla iz Londona o ev. odkupu rudnika. Uprava rudnika Slišane je že Angležem priznala opcijo. Angleži so tudi že začeli s proučevanjem terena okoli rudnika. Tako bo tudi ta rudnik prišel v tuje roke. Bata bo v Ljubljani zidal V projektirani zgradbi na vogalu Aleksandrove ceste in Šelcn-burgove ulice namerava zgraditi Bafa v 1. etaži javno parno kopališče s toplim zrakom, prhami in kadnimi kopelmi. Komisijska razprava bo 14. junija ob 9. dopoldne na dvorišču sedanje stavbe. Interesentom so na razpolago do dneva razprave načrti in črteži v sobi št. 20 mestnega poglavarstva, Mestni trg 2, med uradnimi urami. Istotam je treba vložiti tudi pismene prigovore ali ustno na samem naroku. Konjicah dne 25. junija ob 9. uri, rok za oglasitev do 20. junija. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o premoženju tvrdke Kmečki magazin, družbe z o. z. v Ljubljani. Poravnalni sodnik Gregorc, poravnalni upravnik Tone Javornik, revizor v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 12. junija ob 8.30, rok za oglasitev do 5. junija. Na predlog prijavljenih dedičev Stanka in Rajka Dorcanija uvedeno poravnalno postopanje o zapuščini po pok. Jakobu Dereaniju se ustavlja po § 56. toč. 5. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Stanje naših kliringov Naše terjatve proti Nemčiji so se znižale na 28,1 milijona mark, in sicer skupno s turističnim računom. Aktivni saldo naših starih terjatev proti Italiji znaša še vedno 46,76, dočim se je naš dolg v novem kiiringu zmanjšal od 27,3 na 25,06 milijona lir. Naš aktivni saldo proti Poljski se je povečal od 1,9 na 2,4 milijona din. Proti Turčiji se je naš aktivni saldo zmanjšal od 3,24 na 3,17 mi lijona din. Proti Češkoslovaški pa se je zmanjšal naš pasivni saldo od 117,8 na 114,6 milijona Kč. Občni zbori 14. redni občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvornie Mautner d. d. v Ljubljani bo dne 17. junija ob 18. v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice je treba založiti vsaj šest dni pred občnim zborom. Prometna banka d. d. v Ljubljani ima 14. redni občni zbor dne 21. junija ob pol štirih v sejni dvorani zavoda Pred škofijo 1/1. Delnice (najmanj 10) je treba založiti vsaj šest dni pred občnim zborom. Obiskovalcem velesejma Na ljubljanskem velesejmu so izloženi aparati: STROBEL specialni šivalni stroji, 11ERKKL avtomatske tehtnice in CAFASTA električni mlin za kavo. Priporočamo našim obrtnikom in trgovcem, ki obiščejo velesejem, da ne zamude te ugodne prilike, temveč da si v paviljonu »G« ogledajo te aparate. Zveza gospodinj je ostala zvesta svojim načelom, da vedno in povsod podpira domačo delavnost. V ta namen pripravlja v paviljonu »K« za časa velesejma razstavo »Vzorno stanovanje«, v dvorani tega paviljona pa popoldansko in večerno modno revijo, poživljeno z vložki varie-tejnega značaja. Doma in po svetu Fr. Zelenik: Vkniiževanie Iz zadružnega registra Vpisale so sc naslednje zadruge: Gospodarska zadruga v Hodošu reg. zadruga z o. z. Napredni tisk, z. z o. z. v Ljubljani. Namen- zadruge je med drugim izdajati časopise, izvrševati grafična in tiskarska dela itd.. Načelstvo sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov in 20 do 50čla nov. Izvršilni odbor pa oskrbuje vse zadružne posle. Izvršilni odbor sestoji iz predsednika načel stva in 4 do 8 članov. Člani izvršilnega odbora so: dr. Lipold, dr. Pa vel Pestotnik, dr. Otmar Pirkmajer, dr. Marjan Zajc, poslanec Milan Mravlje. Ljudska štednja r. z. z o. z. v Mariboru. Predsednik načelstva je notar dr. Ivo Šorli v Mariboru. Nabavljalua zadruga tekstilnih delavcev v Mariboru, Stavbena zadruga »Mariborski dom« v Mariboru in Obrtniška zadruga v Medvodah. Nazdrušila se je in prešla v likvidacijo Električna zadruga v Sevnici. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Izbrisale so se naslednje zadruge: Pašniška in gozdna zadruga v Bizeljskem, Gospodarska zadruga v Mariji Reki, Gozdna in pašniška zadruga v Mjslinjah in »Kvas« v Selnici. Konkurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju tvrdke »Tekstilna industrija«, družba z o. z. v Ribnici. Kon-kurzni sodnik Cepuder, upravnik 'nase notar dr. Grobelnik. Prvi ^bor upnikov pri sodišču v Ribnici ^ne 12. junija ob 11. Oglasitveni r°k do 22. julija, ugotovitveni na-,(>k dne 5. avgusta oh 11. Uvedeno je poravnalno po-topa-|'je o premoženju Korena Josipa Marije, peka, gostilničarja in Posestnikov v Vitanju. Poravnalni sodnik Levstek, poravnalni uprav-"ik odvetnik dr. Sbrizaj. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Vsi knjigovodje, ki vodijo dvo-| stavno knjigovodstvo, mi bodo in' mi morajo pritrditi, da se kaj rada prikazuje razlika med zbirom saldov iz knjige saldakonti in med saldom pošteva korespondentov ali upnikov in dolžnikov v glavni knjigi. Navadno je saldo pošteva v glavni knjigi večji od zbira saldov iz knjige saldakonti. Ta razlika izvira večinoma iz nevknjiže-nili ali nepravilno vkmjiženih raznih odbitkov, popustov, vračil blaga, ovojnine itd. Posebno znaten povzročevalec razlik so razni neupravičeni odbitki, ki jih dolžniki tako radi delajo pri plačevanju računov. Vzrok razlikam pa je ludi ta, da marsikateri vodja knjig ne razločuje različnih odbitkov in jih potem nepravilno knjiži. Predvsem razjasnimo razne besedne pojme. Imamo skonto, diskont (eskompt), rabat, dekort in druge take tuje izraze za razne odbitke in popuste. Skonto imenujemo popust, katerega dobi dolžnik, če plača račun v prav kratkem roku. Pogoj se glasi n. pr. plačljivo v 14 dneh z Nadalje si odjemalci radi odbijajo za primanjkljaje, pokvaro itd. brez ozira, ali dobavitelja zadene kaka krivda ali ne. Diskont ali cskont (diskompt, eskompt) ni udomačen v blagovni trgovini, pač pa v bančni, kjer je menica blago. Diskont je odbitek za obresti, katere banka odračuna od meničnega zneska za dobo od dne, katerega dne je dala denar za menico pa do d ne, katerega dne menica zapade plačilu. Diskontno obrestno mero določa Narodna banka in se ta mera ravna po obilici denarja. Zasebne banke uporabljajo za malenkost višjo obrest no mero. Potrata časa in prostora bi bila, če bi se vknjiževal vsak posamezni odbitek sproti v dnevnik in na pošteve v glavni knjigi. Ako se ne uporablja pomožna knjiga za blagajniški promet (blagajniška knjiga) in za izvršena plačila po de namili zavodih (banke, poštne hranilnice), v kateri je poseben navpičen stolpec za odbitke, se naj vpelje (»osebna pomožna knjiga, v katero se Vkn jižujejo odbitki spro- 99 fVcrma 44 kvalitetni kozarci za vlaganje nudijo gospodom trgovcem TRI UGODNOSTI: 1. lahko prodajo, 2. zadovoljnost kupcev in 3. velik zislulckl Zahtevajte cenike od tvornlškega skladišča za Jugoslavijo: »Trgopromet* družba z o. z. LJUBLJANA Slomškova ulica 11 2»/* skonla ali v 90 dneh brez od-bilka itd. To se pravi, da si dolžnik sme odbili 2*/o računskega zneska, ako plača v 14 dneh po dnevu računa. Marsikateri dolžnik pa ne jemlje to tako natančno, ampak nekateri plačajo malo dni pred 90 dnevi in si vseeno odbijejo še 2*1* za skonto itd. Tak odbitek ni v redu, ker skonto si sme odbiti le za plačilo v 14 dneh. Za poznejše plačilo si dol/.nik ne sme odbili skonta, pač pa bi mu pripadle obresti za čas, ker plača pred 90. dnevi. Primer. Račun se glasi na 6000 din. Dolžnik plača v 14. dneh in si sme odbiti 2*1* za skonto, I ij. 120’— din. Ako bi -pa plačal v •60. dneh ali 30 dni pred potekom pogojenega roka, tedaj bi si smel za ta mesec odbiti zakonito dovoljene obresti, nikakor pa ne 2°/« za skonto. Ce znašajo obresti letno 6°/u, tedaj bi si smel odbili 30'—. Pri odjemalcih je jako priljubljeno zaokroževanje zneskov. Pred vojno so si odbijali vinarje, sedaj si pa odbijajo dinarje. Drugi si odbijajo popolnoma neupravičeno izdatke za poštnino. Skoraj vsak dobavitelj prilaga računom položnice. Ne glede na to mora po zakonu dobiti upnik svoj denar brez odbitkov poštnine. ti in na koncu meseca se naj pre nesejo v dnevnik v enem znesku Ločiti pa je odbitke, ki so upra vičeni ali tudi neupravičeni, pa se ne mislijo izterjati in odbitke, ka leri se bodo skušali izterjati od dolžnika. Neupravičeni odhitk kateri se bodo skušali iz.terjati, se naj knjižijo na poštev »Neuprav čeni odbitki«. Ta poštev se ob za ključku izravna v breme pošteva izgube in dobička in ne pride sal do v bilanco med aktiva. Na osebnem poštevu odjemalca tedaj v knjigi saldakonti, se od bitek (ludi neupravičen) pač iz knjiži v glavnem stolpcu, če pa se namerava tak odbitek izterjati tedaj bi se naj zabeležil še v posebnem stolpcu, da je takoj raz vidno, kateri odbitek se bo izter jal. Razni Se tako neupravičeni od bilki se težko izterjajo z lepa in je tedaj (»ogrešno, če bi se izkazoval kol polnovredne terjatve. Rabat se imenuje popust, ki se dobi pri odjemu večje količine Navadno se dobi ta popust v bla gu. N. pr. ako kupimo 100 zavit kov čaja. jih dobim 120, plačam pa samo 100 itd. Dekort imenujejo odbitek za sla bo blago ali primanjkljaj na teži SLOVEHIA-IRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah OCARIHJENJE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. 1. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. Nemški zunanji minister v. Neu-rath obišče Beograd, Sofijo in najbrže tudi Bukarešto. Predvsem se bo trudil, da doseže poglobitev gospodarskih odnošajev med Nemčijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarsko ter Romunijo. Dr. Mačka je obiskal v Zagrebu dopisnik londonskega konservativnega dnevnika »Morning Post« Ralph Brown. Adam Pribičevič je po dolgi politični turneji po državi prišel v Beograd, kjer je obiskal Ljubo Da Vidoviča. Za časa bivanja glavnega tajnika fašistične stranke Staraceja je prišlo na Reko mnogo hrvaških kmetov iz Istre v narodnih nošah, ki so pozdravljali tajnika v hrvat-skem jeziku in peli hrvatske pesmi. Tvornica vagonov v Slavonskem Brodu bo odpustila 250 delavcev, ker je naročene vagone že napravila, novih naročil pa ne dobi. Filmska ekspedicija za film »Princesa korald« je prišla v Split ter bo začela v nekaj dnevih s snemanjem filma. Tihotapstvo se po vsej državi vedno bolj širi. Samo v savski banovini je po mnenju oblasti nad 40.000 tihotapcev. Kljub temu pa nočejo naši odločilni krogi uvideti, da so nekatere takse predrage in da samo prevelika razlika v cenah zapeljuje ljudi v tihotapski posel. Poštno ministrstvo namerava zgraditi v okolici Beograda radijsko oddajno postajo za kratke valove. Po izjavi zastopnika »Central Mininga« g. Philipsa bo Jugoslavija v tem letu znatno povečala svojo proizvodnjo svinca in cinka. Proizvodnja v rudniku Kopaoniku se bo že ietos povečala na 120.000 ton, v Zletovu pa na 110.000 ton. Na ta način bo dobila delavnost angleških rudarskih podjetij v naši državi zelo velik obseg ter bo Jugoslavija v proizvodnji svinca in cinka zavzela eno prvih mest. Mnogo novega vam imajo pokazati na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, avtomobilska in velocipedska industrija, lesna in tekstilna, živilska in kemična. papirna in steklarska industrija ter obrt vam bodo predočili ogromni napredek našega dela in tvorno silo našega duha. Industrija. obrt in trgovina bodo tekmovali, da vaše potrebe in želje kar najbolje zadovolje. Vojvoda Windsorski se je v četrtek poročil v slavnostni dvorani gradiča Cande v bližini mesteca Mons z gospo AiVarfieldovo. loč. Simpsonovo. — Njegova soproga nima pravice do vojvodskega naslova, pač pa do naziva »Svetlost!« Njeni otroci bodo imeli pravico do naslova »lord« oz. »lady«. Tako se vsaj uradno poroča. Med avstrijskimi narodnimi socialisti so nastala težka notranja nasprotja, ker se -velik del ne strinja z obnašanjem avstrijskega voditelja Leopolda. Policija je sedaj našla dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je Leopoldova skupina svoje nasprotnike kruto preganjala ter posameznike kratkomalo odpeljala iz hiš, jih mučila, nekateri pa so ludi za vedno izginili. Značilno pa je. da niso mučeni narodni socialisti niti po svoji osvoboditvi prijavili svojih mučiteljev policiji. Kako sodi svet o nemškem bom bardiranju Ahnerije, se vidi jasno iz lista »Times«, ki zaključuje svoje poročilo o bombardiranju mesta s temi besedami: Bombardiranje Almerije je povzročilo smrt nekaj desetin — španskih državljanov, med njimi 5 žen in enega otroka. In vendar je prebivalstvo Almerije prav toliko krivo za napad na »Deutschland« kakor prebivalstvo Marsa. V Salamanci in Malagi je prišlo do ogorčenih protestov proti tujim prostovoljcem. Iz demonstracij so se v kratkem razvili krvavi boji ter je bilo več demonstrantov ubitih in ranjenih. Nemški general Fau-pel je zaradi teh demonstracij protestiral pri generalu Francu. V avstrijski municijski tvornici v Hirtenbergu je nastala eksplozija. 12 delavcev je bilo težko, več pa lahko ranjenih. Pri velikih državnih letalskih tekmah v Angliji je bilo ubitih 17 ljudi. Skoraj vse nesreče so se pripetile pred velikim številom gledalcev. V teku enodnevnega obiska na ljubljanskem velesejmu boste komaj, in še to le površno, mogli pogledati vse praktične novosti in zanimivosti, s katerimi je prenapolnjeno razstavišče. Zato si namesto lOdinarske vstopnice za enkratni obisk nabavite raje vele-sejmsko legitimacijo, ki stane samo din 25’—, pa Vam omogoča., 10 dnevnih obiskov na razstavnem in 10 večernih na veseličnem prostoru, skupaj torej 20 obiskov. Sobota, 5. junija. 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma — 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila —13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 18.00: Za delopust (igra radijski orkester): 18.40: Biološke zanimivosti živalstva (prof. Fr. Pengov) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr, Alojzij Kuhar) —20.30: Pratika za mesec rožni cvet ali junij. Besedilo oskrbel Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi Ivan Pengov — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. ^ogtid&a SnaUtiu Nedelja, dne 6. junija. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45: Verski govor (dr. Roman Tominec) — 9.08: Čas, poročila — 9 15: Koncert radijskega orkestra — 10.30: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajaova) — 12.08: Oton Vondrašek igra (klavir, plošče) — 12.15: Koncert operetne glasbe. Sodelujejo ga. Olga Kolarjeva, g. Svetozar Banovec in Radijski ork. — 13.00: Čas. spored, obvestila — 13.15: Nadaljevanje koncerta operetne glasbe — 17.00: Kmet. ura: Zatiranje žitne bolezni (ing. Primož Simončič) — 17.30: Koncert mladinskega in otročjega zbora iz pevsko-glasovno izobraževalnega tečaja prof. Ivana Repov-ša — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Slov. ura: a) Orgelske skladbe (prof. Pavel Rančigaj), b) Spomeniki najstarejšega slovenskega slovstva (dr. Ivan Grafenauer) — 20.36: Koncert Radijskega orkestra — 22.88: Čas, vreme, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Ponedeljek, 7. junija. 12 00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Zborovske pesmi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Slovenska narodna pesem (Fr. Marolt) — 20.30: Prenos iz Zagreba: Sinf. koncert Zagrebške filharmonije. Dirigent: Krešimir Baranovič — 22 00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Narodne in umetne pesmi (tercet Stritar). SPECIALNO RAFINIRANO Svinjsko mast cisto, soljeno slanino, krušno slanino kakor tudi vse ostale mesne izdelke najboljše kakovosti dobavlja po naj nižjih dnevnih cenah m PREDOVIC a. d., BEOGRAD, Brače Jugoviča 17 ZAHTEVAJTE PONUDBE' #(TRIGL\V« INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE J. OLUP, LIUBLJANA STARI TR£ 2 POD TRANc.0 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svojo izdelke po n a j n i £ jih cenah in najnovejših krojih Trgovci znaten popust ! POZORI Trgovci In industrijalcll Elekfro-instalacije, proračune, renoviranje in razna tovrstna popravila v mestu in na deželi izvršuje z imenom Havliček edino le HAVLIČEK FRAN Sv. Petra cesta št. 5 elektrotehnično podjetje Telefon samo 34-21 hrastove bukove domače - slavonske dobavlja in polaga BOKAL ANTON Naročila sprejema v Kotnikovi 14 SOLIDNO DELO NIZKE CENE VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA lastnik tvrdke ANI. KRISPER COLONIALE, Tyrševa c. 31 USTANOVLJEN LETA 1331 Telefon št. 22-63 Brzojavi: Verlič L|ubl|ana Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe -- Vele-pražarna kave -- Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežbaI Ceniki na razpolagol POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA š .KUVERTA* O.IO.L LJUBLJANA Tyriava cesta it. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA II KASTELIC IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9 Pritličje levo TELEFON 21-50 Združenih papirnic Vevče. Goričane In Medvode d. d. v Ljubljani in Industrija papirja in lepenke d. z o. z.. Sladki vrh post. Št. Ilj - Slovenske Gorice Glavno zastopstvo za Slovenijo: Obiščite Ljubljanski velesejem! F. HREHORIC Manufakturna veletrgovina na veliko in na drobno LJUBLJANA TVRŠEVA CESTA 28 TELEFON STEV. 24-04 R E D |f CI avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat CAFASTA električni mlini za kavo na LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu G B. MAGDIČ, Zagreb, Radišina 11 Od ministrstva za trgovino in industrijo koncesijonirano podjetje javnega skladišča tvrdke: Javna skladišta DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana - Tyr5eva cesta 33 se priporoča industrijcem in trgovcem za skrbno shranjevanje njihovega blaga ter nudi s tem zlasti producentom in veletrgovcem izven Ljubljane koristno možnost hitre in točne postrežbe njihovih odjemalcev v ljubljanskem trgovskem okrožju. Skrbno varovanje interesov deponentov blaga in točno izvrševanje njihovih odpremnih naročil zajamčeno. Nudi se udobnost prostosti občinske trošarine in uvoznine tekom ležanja blaga v skladišču. Te davščine se plačajo šele ob izvozu blaga iz skladišča, toda le za količine, ki se uvozijo v rajon občine ljubljanske. Na razpolago tudi posebno carine prosto skladišče. Na željo se deponentom izdajo sladiščni listi z varantom. Skladišče posreduje z uspehom podeljevanje predujmov na varante. Povoljni poslovni pogoji. Prevaianie in shranjevanje pohištva Brz. naslov t Skladiita Telafon It. 23-66 Stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe in adaptacije projektira in izvršuje najsolidneje stara in renomirana tvrdka IVAN BRICELJ poobl. graditelj LJUBLJANA Slomškova ulica št. 19 Stavbeni izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec, Salonit-eevi, strehe itd. najugodnejše MATERIAL t,,. dr. z.. z.. LJUBLJANA Telefon 27-16 Tjrfeva c. 36 c Kopalne obleke Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih IVIH GENDSSI Telefon št. 22-67 LJUBLJANA Gregorčičeva ulica St. 17c KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalno knjižice, risalne bloke itd. v veliki Izbiri, kopalne frotir plašče in pelerine, hlačke, čepice, frotir štofe, dobite v največji izbiri v novi, specialni trgovini s perilom F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra testa 30 VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske f JL. robe X4V Av' Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki TRGOVCI! Samo .Trgovski 1 i s t“ je Vaše stanovsko glasilo! MERCINA 5 DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Glavno zastopstvo in samo-prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir — • BRATJE PIATNIK, RADEČE LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3 Iadajatelj »KonaoroJJ Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, prednik Aleksander Železnikar, tlaka tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v. Ljubljani.