P»4tmi»a platema t g*Uriai. LJUBLJANA, dne 27. maja 1925. LETO VII. CASBii ivtfeasacs «A:*iw * i;«?«!*?.; tvk -v . ssb y Prav delamo! kadar trdijo, da smo se združili z Ra-dičem iz strahu za lastno bodočnost. Takega strahu ne poznamo in nas tu-Divjanje mladinskih in drugih nam di ni vodil pri pogajanjih s Hrvatsko nasprotnih listov radi združenja SKS seljačko stranko oziroma njeno slo-z radicevci že samo na sebi dokazuje, j vensko vejo SRS. Nego nas je vodila da delamo prav oziroma, da delamo ; izključno le dolžnost čim najizdatnej- še skrbeti za podeželsko ljudstvo, za kmeta, rokodelca in delavca. Rekli tako politiko, kakoršna je ljudstvu po volji. Če naša politika ljudstvu ne bi bila po volji, tedaj bi se naši nasprotniki morali samo veseliti, ker bi ljudstvo potem gotovo sledilo njim. Tu tiči zajec. Naša politika je ljudstvu po volji in nasprotniki radi tega nimajo upanja, da bi ljudstvo šlo za njimi. Odtod besno divjanje po nam nasprotnih listih. Temeljna zahteva naše politike je vedno bila delo za koristi podeželsk -ga ljudstva oziroma onih stanov, ki i svojim ročnim delom vstvarjajo nove vrednosti, a to so: Kmet, obrtnik in delavec. Na podlagi te politike smo »i tekom kratkih let pridobili veliko število zvestih prepričanih pristašev in vstvarili smo si močno politično, gospodarsko in prosvetno organizacijo, za katero nas zavidajo vsi naši nasprotniki. Opozarjamo samo na veliko število krajevnih in okrajnih političnih organizacij; na Zvezo slovenskih zadrug; na zadrugi »Ekonom« v Ljubljani in »Panonija« v Mariboru; na lepo vpeljana lista »Kmetijski j list« in »Gruda«; na društva kmet- | teh ! smo si, da je z ozirom na politične razmere v državi, ki strahovito obremenjujejo delavno ljudstvo, neobhodno potrebno delovati na čim tesnejše spajanje vseh onih političnih skupin, ki istotako resno, kakor mi, stremijo za poboljšanjem razmer v korist kmetov, obrtnikov in delavcev. Prirodno, da so nam tu najsorodnejši oni volilci, katere združuje Hrvatska seljačka stranka- Tudi ta stranka si postavlja nalogo, boriti se za koristi kmetov, obrtnikov in delavcev, a obenem se bori proti gospodarskemu iz- koriščanju in zapostavljanju prečan-skih, posebno hrvatskih in slovenskih krajev. Hrvatska seljačka stranka vodi torej ravno tak boj, kakor ga vodimo tudi mi in naša stranka ne bi bila prijatelj kmeta, obrtnika in delavca, ako ne bi iskala najožje zveze z imenovano hrvatsko, nam po programu in delu popolnoma podobno in sorodno stranko. Nam je bevskanje nasprotnikov dobrodošlo, ker dokazuje, da delamo pravilno. A dokaze za pravilnost svojega dela imamo tudi v ljudstvu samem: Kjerkoli se pojavijo naši govorniki, povsod ljudstvo navdušeno odobrava našo politiko. Isto sledi iz mno- stranke, ki bi dejala, da je perseku-cija uradništva iz strankarsko-poli-tičnih vzrokov pravilna. Vi tako per-sekucijo izvajate in vaši časopisi jo odobravajo. Osnoven nauk demokracije je, da gre vlada ljudstvu in da ni suverena nad narodom. Vi tega načela ne priznavate in zato ste kršili parlamentarni princip, zato ste delali volitve z orožniki, zato ste poteptali ljubljansko avtonomijo, zato vladate z gerenti in komisarji. Mi za tako politiko nismo. Demokracija izključuje nasilje, vi pa ste predstavniki in zagovorniki politike trde roke. Odklanjate sporazum s hrvatskim narodom in s silo hočete goštevilnih dopisov. Potrjujejo pa to ; vsiliti hrvatskemu narodu svoje na- v privatnih razgovorih tudi najbolj vneti pristaši onih nam nasprotnih strank, ki nas radi naše nove politike v svojih listih napadajo. Prav delamo! Le naprej! Zakaj ne z mladini 1 Pod tem naslovom prinaša ljubljanski »Narodni Dnevnik« sledeči zelo primerni članek: »Slovenski Narod« se v svojem uvodniku bridko pritožuje, zakaj da se nočejo slovenski naprednja-ki združiti z mladini in skupno z , . njimi stvoriti močno falango proti kle-skih fantov in deklet ter zvezo teh ; tkalcem. In da bi ta pritožba tem društev; na »Kmetijsko tiskovno za- j bolj držala, je napisalo »Jutro« vče-drugo« itd. Že ti podatki zadostujejo, j raj veiik0 samohvalo o lastnem delu da vidimo, kake požrtvovalne in od- > in jQ zakijučilo s stavkom: »Majhni lične sotrudnike ima naša stranka, ; gt6) naši osebni sovražniki iz »napred- j Predvs'em moramo ugotoviti, da je ; j »Jutrov« očitek, da smo proti mladi- j ■ nom iz osebnih razlogov, popolnoma j ! deplasiran. Kljub temu., da so mladini . vodili od nekdaj samo oseben boj, in j ! sicer v najogabnejši obliki, jim ven- j ! dar nismo nikdar sledili na tem polju, j i To .vedo gospodje sami najbolje, ker | tcliko avtokritike ima>, da vedo, da ; i so pod kožo včasih silno krvavi. Mi i vodimo proti njim le boj iz načelnih j in političnih vzrokov in samo krivda j mladinov je, če je njihovo politično ; zore o bratstvu. Tudi na tej poti vam ne moremo slediti in ideji sporazuma se ne moremo odreči. Zlorabljate državno oblast in štipendije delite po strankarski pripadnosti prosilcev. V naših očeh je to korupcija, v vaših očeh je to zaslužno strankarsko delo. Vendar ne boste zahtevali, da bi vam na ljubo uganjali korupcijo? Ne moremo pa tudi soglašati z vašim delom na gospodarskem polju. Da ste iz strankarske maščevalnosti uničili cvetoč zavod, je seveda vam v osebno zadoščenje, toda po našem mnenju ste zagrešili zločin nad narodom, ki kriči po maščevanju. In ker ste danes v taboru tistih, ki bi hoteli Ljubljansko kreditno banko spraviti v roke tujca, je vzrok več, da ne moremo iti z vami. In daljna zapreka je Trboveljska premogokopna družba, je vsa vaša v službi veleka-pitala stoječa politika, ki ugonablja gospodarsko samostojnost slovenskega naroda. Pa kaj bi še dalje naštevali, saj ve vsa Slovenija, zakaj vas mora odklanjati in zakaj vas je odklonila. Le eno bi še povedali. Vaš neizbrisen greh je, da ste zanesli v slovensko politiko take manire, tako brezkulturnost, kakor je še preje nismo poznali. Ne čudili bi se, če bi zgodovinar označil vaše delovanje kot politični sadizem najgrše vrste. Pa kako bi se vezali z vami, ko pa niti ne držite besede tedaj, kadar jo podkrepite z lastnim podpisom? > Končajte s svojimi grehi, poslovite se od ljudi, ki ne drže besede, postanite pravi naprednjaki in svobodomi-selci, spoštujte demokracijo — potem je mogoče govoriti z vami. Preje pa je vsaka beseda odveč, ker z reackionar-ci in teroristi se ne družimo. Ali nismo potrebni napredka? Proč z zaslepljenostjo! (Dopis.) kar nasprotnike istotako jezi. Pri ; ne 'fronte<5 a ne samo majhni, temveč delovanje tako, da jih moramo napa-tem je v _ naših rokah tudi j tudi nizk;_' Sama zavist in hudobija dati kot politike. Zato lepo pustite ranju? Ali se morda to kje opaža? vsem »Kmetijska družba« in velika večina ; vag ker vidite, da nas drži princi- bajko o »osebnih sovražnikih«, ki ni Irmotnc-lrili nndrn7nin n lmnpnn vndi- J i___1 _ t j — v, r, ^ i ✓-v r\ r» /~\ n t" tyrr+r»o ( r] tmi rv/~v Ita n a n a cl n -7 ati nnlrl nr: Lr i hi kmetijskih podružnic, a končno vodi- ; pieina in taktična doslednost in vztraj-jo naši pristaši tudi celo vrsto sokol- nogt .< »kih in drugih izobraževalnih dru- Prostaški način »Jutrovega« adre-štev. . - siranja nas pravzaprav odvezuje od Mi se z ozirom na svojo lepo se i dolžnosti odgovora. Ker pa ni naša f razvijajočo organizacijo, lepo število j navada, da bi se odgovorom izogibali, že dobro vzgojenih somišljenikov in ! ali da se na apele ne bi ozirali zato, vedno rastoče število vodilnih sode- i ker so izšli v mladinskih listih, ka-lavcev za svojo bodočnost nismo bali . kor to dela »Jutro«, zato kratek odgo-in torej nasprotniki nesramno lažejo ; vor, zakaj da ne moremo — ne: no-in varajo svoje poslušalce in bralce, f čemo — iti z mladini. drugo ko nezaslužen poklon, ki bi ga vi hoteli storiti sebi. j Ne moremo iti z vami, ker bi kompromitirali napredno misel. To je v bistvu naš odgovor. Če gremo z vami, potem prevzamemo odgovornost za vsa vaša dejanja in te odgovornosti nočemo in ne • moremo sprejeti, ker so vaša dejanja | v kričečem nasprotju z načeli demo-! kracije. Ni še bilo na svetu napredne Mar kmetijska šola ni posvečena samo strokovnemu pouku? Žalostno je, Splošno se uvideva, da bosta pouk in izobrazba pripeljala kmeta do samoodločbe v vseh njega zadevajočih vprašanjih. Vkljub takemu spozna- j ako so stariši tako zaslepljeni in stanju je med našim kmečkim ljudstvom i rokopitni, da mora radi njih tudi mla-še žalostno. Želja vsakogar je, da bi S dina zaostati s svojim razumom za pol čim več znal. Toda kako do tega pri- j stoletja. Kako neskladno je vse to z ti, je premnogim še nejasno. j današnjim časom! Ali bi ne bilo Dal bi sina v kmetijstvu strokovno i umestno, da se taki nevednosti odpo- izobrazit, toda mu je vse preveč liberalno! Mnogo je kmetov, ki tako mislijo. V tem se zrcali vsa nerazsodnost takih zaslepljencev. Mar je naše kmetijsko šolstvo posvečeno politizi- mem ■.?.-••T" aaBMMMMi Kmečka povest iz predvojne dobe. Spisal Metod Dolenc. (riadaljevanje.) Sla sta v mesto skupaj, pred odvetnikovo pi-»aratf sta se ločila. Dr. Kropivnik je povedal Baniču, da počaka še 14 dni, ako v tem času ne plača Andrejčič, mu znrubi vse in požene, če treba, zemljišče na boben. Banič je menil, da bo Andrejčič pač plačal; saj je dobil za prodano vino denar. Odvetnik pa mu je odvrnil, da so stroški obeh odvetnikov gotovo višji kot kupnina za vino. Čisto gladko stvar bržčas ne pojde- Proti večeru sta se vračala Banič in Trček domov. Baniču je legla nova skrb na srce. Če pa Andrejčič le ne plača? — Trček mu je obljubil, da pojde sam v Malence in poizve, kako stoji z An-drejčičem. Banič je bil te ponudbe vesel, mislil si je, prej ko zvem, kako bo, bolje za me. S potoma sta se oglasila — na Trčkovo željo — v Šentlovrencu pri Florjanu »na pol litra vina*. V gostilni najdeta Žabkarico. Dajala je za vino in bila očividno že vinjena. Trček je silil Baniča, naj bi prisedla k njeni mizi. On pa ni hotel. Sedla sta k drugi mizi. Žabkarico je to jezilo. »Vsaj smo se v sodniji pobotali?« reče pikro preko mize. »Mar ti nisem grunta rešila?« Baniču je bilo vprašanje neprijetno mučno. Izpil je, plačal in šel. Trček pa je — prisedel k Žabkaričini mizi. Hvalil je vino, hvalil Žabkarico, zabavljal zoper Baniča, češ, odkar je prišel iz zapora je strašno — ponosen! On, Trček, je bil tudi že večkrat zaprt, ampak zaradi tega ni nič pono- sen. Zmerom je tak, kakor je bil. Žabkarica se je »Bomo videli, kaj reče doktor. Mogoče bo tre- gromko smejala, smejali so se vsi njeni — sopivci. ; ba...« reče pomišljaje Žabkar. Trček je imel še dalje glavno besedo. Razlagal »Zarubiti se mora!« odloči Žabkarica. »Jutri je, da je Banič pravdo z Andrejčičem dobil,... sa- j bom z dr. Oražnom govorila. Še danes bi se peljala, mo to se vpraša, ali bo Andrejčičev denar za Bani- pa je prepozno!« čeve dolgove zadostoval? In pa: Ali bo pri Andrej- Trček je odšel. Pred odhodom mu je stisnila čiču sploh zadosti cvenka, da plača dolg? Žabka- Žabkarica nagrado v roko. rica se je začudila: Mar ni Andrejčič trden? Trček Proti večeru je prišel Trček k Baniču. Mica ga je skomizgnil z ramama in se ponudil Žabkarici, ni rada videla. Tudi Martin bi ga najrajši odslovil, da pojde in poizve to na licu mesta. Žabkarica je Ali Trček se je kar sam vsedel lepo za mizo, kakor bila* presenečena. Rekla je, da ni mislila, da je bi bil najmilejši gost... Banič se je bal, da ne bi Trček tako — dober človek. Sedaj je celo omizje hvalilo Trčka. Ta se je zavzel. Če bo treba, je rekel, bo pomagal še večkrat, kjer in kolikor bo mogel. In drugi dan je Trček res pomagal — po svoje. Bil je na Andrejčičevem domu. Izvedel ni ničesar. Pil je pol litra vina, govoril nekaj malega — o vremenu in letini — z gostilničarjem, — najemnikom Andrejččevim, ki je točil od poletja sem na svoj račun. Pri hlevu bi bil rad pogledal po živini, pa — si ni upal, ker so bili ljudje blizu. Ni še pretekla ena ura, jo je že mahnil nazaj proti Celini. Popoldne je bil pri Žabkarjevih. Po ovinkih je Trček napeljal nalašč pogovora na zadevo z grunt-nimi bukvami. Ko sta bila sama, mu je naravnost dejal, naj o tem naproti ženi molči. »Saj me vendar poznaš!« je Trček odvrnil bahavo. Večerjali so skupaj. Banič je imel nekaj novega vina doma. Pokušali so. Trček ga je hvalil na vse pretege in pridno pil. O Andrejčiču pa ni hotel začeti. Še le, ko ga je Banič naravnost spomnil na dano obljubo, je rekel skrivnostno: »Andrejčič nima nič več ... V Ameriko pojde... Banič naj se hitro intabulira, da ne bo prepozno.« Oba Baniča sta bila prestrašena. Njemu je bilo za denar, če ga pogubi na vse zadnje; ona pa je more z obveznim kmetijskim poukom, kakor je to v naprednih državah? Vedite pa Vi, zavednejši stariši, da je ravno kmetijsko šolstvo namenjeno izobraževanju Vaših sinov in Vaša dožnost je, da jim omogočite obisk teh šol. Te šole niso pod nikakšnim političnim vplivom, temveč imajo edino nalogo nuditi kmečki mladini tako važen in potreben pouk. To naj bi uvideli tudi že Vi, zaslepljeni slovenski nevedneži. V kmetijskem šolstvu ne vlada politika! Ono je potrebno in bo v bodoče potrebno še bolj, kakor doslej! Franc Kalan. Resolucija, prišel, da ga ne bi videl Banič. Žabkar je sedel na tarnala, da bo spet potov k sodišču in tožba _ J_ ^ 1_____ 1 _ ___ * ____ ? _ . . " , T____.—. 1 ! « rt ,,. . «! 1 « rt 4-nr»L/\ x rti- .— rt irt /-1 rt 1 rt 1 r»r. i 1 vi rt mTrt /1 /-v VI /"v npn stolu, ob njem je visela palica. Govoril je težko, mrmljajoče; jezik mu je bil odpovedal. Trček mu je pravil, da ga je naročila Žabkarica. Žabkar mu je velel, naj jo zakliče. Prišla je. Trček je govoril na dolgo in široko: Andrejčič menda nima več mnogo. Gostilna ne gre; oddal jo je najemniku. Bog ve, ali ne misli spet v Ameriko ali ka-li? Žabkarica je dejala, da je to že mogoče, saj je bil že večkrat tam, da si kaj prisluži. Njen mož je bil tudi vznemirjen. »Lepo te prosim, Reza, še jutri pojdeš v mesto k doktorju!« je rekel Žabkar počasi, težko razumljivo. »Naj skrbi, da dobim svoj denar pri Baniču!« »Letino je spravila Baničevka,« se vtakne Trček vmes. »Blago je dobro, sem pokusil. Kar za-rubite letino, stric!« Trček se je delal za silno zvedenega. »Dajta mu zarubiti letino!« je dejal. Drugi dan je bil Banič že pri svojem odvetniku. Ta pa se je hudoval: Barfič naj prinese potrdilo od županstva, da hoče Andrejčič res v Ameriko. Na besede takega človeka, kakor je Trček, ne da ničesar. Potrdilo sem, ali pa naj počaka, da preteče tistih 14 dni po dostavitvi sodbe Andrejčiču. Baniču pa ni šlo v glavo, da bi moral še le okoli tujega županstva laziti in moledovati, če gre za njegov denar. Banič je grozil, da pojde k drugemu odvetniku. »Dobro,« mu reče dr. Kropivnik; sit sem vas že do grla. Jutri vam naredim načun. Plačajte mi stroške, pa sva bot!« (Dalja prih.) sprejeta na seji okrožnega odbora Samostojne kmetijske stranke v Mariboru dne 23. maja 1925 v gostilni Ivana Pečnika na Rotovškem trgu: 1. Protestiramo proti novemu 2% davku na fizično delo, ki se pobira samo v prečanskih krajih, ne pa tudi v Srbiji in Črni gori, ker izključuje prečanske kraje od vsake gospodarske konkurence in ker zadene ravno gospodarsko najšibkejše. 2. Protestiramo proti načrtu zakona o kmetijskih kreditih, po katerem bi se razdeljevali krediti samo potom od države ustanovljenih oblastnih, občinskih ali drugih kreditnih zadrug, ker bi bile iste odvisne od vsakokratne vlade in bi se razdeljevanje kreditov ne vršilo po dejanski potrebi, marveč po interesu vladne stranke. 3. Opozarjamo osrednjo vlado na uvozno carino, katero je naložila Rep. Avstrija na uvoz našega vina, pako-vanega sadja in sočivja. Ta carina, ki je deloma že v veljavi, popolnoma onemogočuje izvoz teh našh produktov. Zahtevamo, da se pospešijo trgovinske pogodbe posebno z avstrijsko JBp^ Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa S. K. S.! "^/NL Kmet is obrtnik delata najreS, a imata najmanje ! republiko. Pri sklepanju trgovinskih pogodb se naj ne ščiti industrija na škodo kmetijstva. Ker bi bila Avstrija pripravljena popuščati pri izvozni carini na naše pridelke samo pod pogojem, da se ji omogoči izvoz izdel- GSt! kov železne induBtrije v Jugoslavijo, zahevamo, da »e v tem oziru popušča. 4. Zahtevamo, da se čimprej izvedejo oblastne volitve v smislu ustave. 5. Protestiramo proti izrabljanju agrarne reforme v strankarske svrhe. Razne politične vesti. NARODNA SKUPŠČINA. j ministrske sedeže, z vso silo rujejo V pondeljek so se narodni poslanci zopet spravili v Beograd. Ali bodo kaj delali ali ne, še ni videti,-ker sedanji vladi, kakor vse izgleda, ni mnogo za delo. Vlada je obečala regiment zakonskih načrtov. Toda eden je slabši od drugega in eden bolj na škodo ljudstva od drugega. Že po tem se vidi, da vladi ni resno za delovanje j parlamenta. Kajpada glavno je, da j gospodje ministri "vlečejo mastne plače! I G. PAŠIČ po zadnjih poročilih zopet ostro go- ' vori proti Radičevcem. Tako je zadnjo nedeljo v radikalnem poslanskem « klubu napadel poročilo, katero je se- { stavila anketna komisija glede še nepotrjenih radičevskih poslanskih mandatov. Iz tega se da razno sklepati: Ali se Pašič boji premočne opozicije, ako pridejo vsi radičevski poslanci v skupščino, ali se boji sramote pred celim svetom, ko je vendar šest let trobil svet, da so Radičevci proti Jugoslaviji, ali pa je nasedel mladinom, ki iz strahu, da bi izgubili proti Hrv. seljački stranki. Naj bo j stvar tako ali tako, gotovo je samo to, ; da je največji sovražnik Jugoslavije tisti, ki bi rad onemogočil sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. In Pa- i šič si hoče na svoje stare dni naprtiti i tako sramoto na svojo glavo? Z ŽERJAVOM NITI V RAJ! Beogradski listi poročajo, da so poslanci iz Radičeve stranke na vprašanja od raznih strani, ali bi šli skupaj z samostojnimi demokrati v vlado, takole odgovoril: >Še v raj ne maramo z njimi skupaj, toliko manje t vladok POLITIČNI NEZNAČAJNEŽI letijo zmiraj za onimi, ki imajo slučajno v rokah državno korito in oblast. Sedaj, ko postaja jasno, da bodo mladini sfrčali iz vlade, nekim takim političnim neznačajnežem zopet prihaja vroče, posebno na Štajerskem. Gruntajo in štejejo knofe, kam se bo odslej treba obrniti. Sramujte se, neznačajneži, koristolovci! Proč s politiko takega koristolovstva! Shodi in razne prireditve. Seja mariborskega okrožnega odbora se vrši 14. junija v Celju ob U. ari. Seja ljubljanskega okrožnega odbora se vrši 7. junija ob 10. uri dopoldne pri Levu. V Kamniku bo na binkoštno nedeljo dne 31. maja sestanek okrajne organizacije za kamniški okraj ob 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. Tovariši naj se v obilnem številu udeleže 1 T Mariboru je bila preteklo soboto seja okrožnega odbora. Udeležil se je tov. inž. Zupančič. Predsednikom okrožnega odbora je bil ponovno izvoljen tov. Ant. Lipovšek, podpredsednikom tov. Fr. Pleskan. Sprejeto resolucijo prinašamo na drugem mesta. I ProteČeno nedeljo so se vršili sledeči sestanki krajevne organizacije: Št. Jernej pri tov. Receljnu po prvi maši pod predsedstvom tov. Stanka Kušljana. Poročal je tov. geom. Mrav- j lje o političnem in gospodarskem po- ' loža ju. V Kostanjevici pri tov. Bučarju ob 11. ari pod predsedstvom tov. J. Jordana. Poročal je tov. geom. Mravlje. Navzočih je bilo tudi mnogo pristašev drugih strank zlasti SRS in SLS. Govornik je prikazal za večno zavoženo klerikalno politiko, ki je povzročila toliko škode Slovencem. Enodušno so pozdravili vsi skupno fronto podeželskega ljudstva. St. Križ pri Kostanjevici pri tov. Kodriču ob 3. uri popoldne. Udeležili so se tudi pristaši SRS. Predsedoval je tov. Kodrič. Poročal je tov. Mravlje, ki je toplo pozdravil sodelovanje med HSS, SRS in SKS. Govoril je tudi tov. J. Horvat, pristaš SRS, ki je pokazal nujno potrebo sodelovanja vsega podeželskega ljudstva. Gospodarsko uničenje, politično brezpravje in socijalno podjarmljenje nas je privedlo do tega, da moramo skupaj v enotno fronto podeželskega ljudstva kmetov, obrtnikov in delavcev, ako nečemo narodne in gospodarske propasti. Enodušno je vladalo prepričanje, da morajo vsi kmetje, obrtniki in delavci slovenskega podeželja čim-preje v eno samo skupno mogočno zvezo. Na Raki pri Bonu po prvi maši. Predsedoval je tov. Drnovšek. Ob obilni udeležbi je poročal tov. Bukovec. Navzoči so enodušno odobravali njegova izvajanja. Izvoljen je bil odbor krajevne organizacije SKS. Sleme pri Bučki popoldne ob 3. uri. Predsedoval je tov. A. Kirar. Poročal je tov. Bukovec. Društvo kmetskih fantov in deklet na Brezovici. Drugi redni občni zbor našega društva se je vršil na praznik dne 21. maja. Sijajna udeležba, bilo je 70 fantov in deklet, jasno priča, kako daleč je že prodrla pri kmetski mladini smisel za organizacijo, in kako visoko cenijo pomen društva za strokoven in kulturen napredek. Tov. predsednik Ignac Marinko je otvoril občni zbor z lepim pozdravnim nagovorom ter podal podrobno poročilo o društvenem delovanju v minulem letu. Delo je bilo živahno in društvo je v polni meri izpolnilo svojo nalogo. Poleg posameznih predavanj je imelo društvo v zimski dobi večmesečni tečaj, kjer so predavali različni strokovnjaki o zanimivih in koristnih predmetih. Več članov je obiskovalo tudi letošnjo zimo kmetijsko šolo na Grmu. Nato je povzel besedo predsednik Zveze tov. Blaž, ki je podal v navdušenih besedah idejne in kulturne smernice organizacije kmetske mladine ter bodril in pozival navzoče k vztrajnemu delu. Vlil je toliko živega ognja in navdušenosti v naša srca, da bo društvo s podvojeno silo delovalo v prihodnjem letu. Pri volitvah je bil izvoljen povečini stari odbor. Ko se je sklenilo, da bo napravilo društvo skupen izlet na Gorenjsko, je predsednik zaključil krasno vspelo zborovanje. Iz Št. Ruperta. V nedeljo 10. maja je tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet, priredilo izlet na kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Izleta se je udeležilo kljub slabemu vremenu 42 članov in članic tukajšnjega in deset članov drugih društev. Gospod kmetijski svetnik in ravnatelj šole B. Skalicky, ki nas je nad vse prijazno sprejel, je v kratkem, jedrnatem nagovoru očrtal naše sedanje stanje kmetijstva ter važnosti kmetijskih šol. Nadalje sta predavala gg. ing. Ma-lasek in ing. Ciril Jeglič ter nam tudi razkazala vzorno gospodarstvo na posestvu tamkajšne šole. Uvideli smo nujno potrebo kmetijskih šol. V našem interesu je, da bodo kmetijske šole čim bolj obiskovane, starejši, ki jim to ni več mogoče, naj vsaj z večjim zanimanjem posečajo kmetijska predavanja, ki jih pogostoma prirejajo strokovni učitelji po deželi. — Gg. Malasku in ing. Jegliču, predvsem pa g. ravnatelju Skalickyju se za požrt- j vovalnost iskreno zahvaljujemo, ka- | kor tudi za prijazno pogostitev pred odhodom. Št. Jurij ob juž. žel. Živinorejski od- i sek podružnice kmetijske družbe v Št. Juriju ob juž. žel. priredi 28. maja i t. 1. razstavo v rodovnik vpisane živine. Razstava se otvori ob 9. uri. Dopisi. ŠTAJERSKO. Jarenina. Sokolska slavnost 17. maja se je sijajno obnesla. Že zgodaj zjutraj se je pričelo živahno življenje po Jarenini. Prifrčali so najpreje Sokoli, kolesarji, kakor prve lastovke v cvetno pomlad. Posebno lepo je bilo videti, ko so korakali od vlaka člani in članice v ljubkem kroju čez cvetni dol in grič. Res vedrilno dviga duha j in srce pogled na pestro sokolsko ■ družbo. Kmalu popoldne se je privila i od Pesnice pisana procesija maribor-| skih izletnikov, na čelu sokolska fari-! fara. Po Jarenini je radostno zašume-lo; na slehernem obrazu se je čitalo veselo majniško razpoloženje. Ob 11. I dopoldne se je vršila poklonitev na ; grobu učitelja Vladimira Skrbinška, ustanovitelja jareninskega Sokola. Blagopokojnika sta se spominjala govornika prof. dr. Kovačič in nadučitelj čonč. Ko je domač moški zbor zapel večno lepo in ginljivo >Vigred se povrne«, se je mnogim oko porosilo. Popoldne se je odkorakalo na telova-dišče v Rožnem na Dolu. Ob prehodu je mnogobrojno množico pozdravil v lepo zamišljenem govoru Venček Mer-molja, predsednik jareninskega Sokola, brat Novak pa je pojasnil važnost sokolskega stremljenja, kojega smoter je zdrava duša v zdravem telesu. Na telovadišču smo strmeli ob točnem izvajanju raznih vaj, na bradlji in drogu pa smo gledali izvršitve, da jih netelovadec smatra skoraj kot nemogoče. Ljubko je nastopil tudi šopek konjiških sokolic. — Nebo nam je na- • klonilo izredno ugodno vreme, dasi so baje nekateri celo obljubljali plačati dve sv. maši, ako bi nam bilo poslalo dež. Da, da, Bog ve ceniti plemenitost sokolske ideje, četudi nekaterim to iz golega strankarskega sovraštva ni ljubo. Težko so se ločili dragi gostje od idilične Jarenine. Bilo je zo pet pravo romanje ob zvokih središke godbe proti Pesnici na večerni vlak. V noči pa je bil vpostavljen avtomobilski promet med Mariborom in Jarenino, da so se prevažali zaostali izletniki. Milo glaseča naša tamburica iz obmejnega Št. Ilja je pod vodstvom učitelja Sardoča še dolgo v noč razlivala sladki užitek v tihi mrak cvetnega maja. Vsa hvala in čast vsem požrtvovalnim prirediteljem! Istotako tudi g. gostilničarju Mart. Cvilaku za izbor-no postrežbo. Nekaj je še treba po-vdariti. V jareninskem sokolskem društvu so včlanjeni po večini kmečki mladeniči in dekleta. Kakor slišimo in vidimo, je življenje vseh teh lepo, plemenito in dostojno. To je zdrav sad sokolskega stremljenja. Le tako naprej, to bode najlepše plačilo za naš trud, pa tudi najboljše orožje proti vašim zavisti polnim neprijateljem! Iz celjske okolice. Zelo me zanima vedeti, kdo je v Savinjski dolini nezadovoljen s približanjem SKS in Hrvatske seljačke stranke, kakor to piše >Jutro«. Tudi bi rad vedel, kdo politike SKS ne odobrava v kozjanskem okraju. Kateri naši pristaši so se tozadevno pritožili pri »Jutru«? Naj nam »Jutro« to pojasni, drugače je tudi tista pisarija v »Jutru« navadna mladinska laž. Kozje. Ker se kmeta od vseh strani izkorišča, zato si mislimo v Kozjem v najkrajšem času ustanoviti »Splošno gospodarsko zadrugo«, katera bo kolikor mogoče z najmanjšimi stroški prodajala in nabavljala potrebščine za svoje člane, da se bomo tako osvobo dili različnih izkoriščevalcev. — Dan ustanovnega občnega zbora bomo objavili v »Kmetijskem listu«. Jarenina. Zakaj se naši klerikalni generali toliko pulijo za vsa prva mesta? Do Jugoslavije smo bili jare-ninski kmetje v zvezi z šentiljskimi pri graški Kmetijski družbi, seveda sta hotela biti prvaka Jareninčanov g. dekan in g. Ignac Županič tudi v odboru šentiljske kmetijske podružnice. Ker pa je šentiljska podružnica dobro gospodarila, zato so lahko naročili tudi Jareninčani več strojev in sicer dve travniški brani, več škropilnic za vinograde in sadno drevje ter mnogo drugega orodja. Seveda sta spravila vse te stvari omenjena gospoda sama! Sedaj porabljajo te stvari kot svojo last že okoli 14 do 15 let, mi drugi kmetje pa smo bili samo za to, da smo plačevali članarino, a ha-sek imajo prebrisani gospodje. Po prevratu nas je zapeljal g. dekan k Kranjski kmetijski družbi ter si "je izbral za voditelja tov. Mrmoljo. Ker Mrmolja ni hotel tako plesati kakor je dekan godel, zato je porabil vsa sredstva, da bi ga odstranil, kar je tudi dosegel ter si je izbral sedanjega voditelja Alojzija Zupaniča. Ta dva se dobra razumeta med seboj, seveda g. Županič kot predsednik, g. dekan pa kot blagajnik Jareninske kmetijske podružnice! Hasek zopet porabljajo gospodje, a člani imajo samo plačilo. Najhujše zlo so nam napravili klerikalni prvaki s tem, da so nam vsilili g. Zupaniča za zastopnika pri davčni oblasti za dohodninski davek. V naši občini plačujejo z malo izjemo dohodninski davek mali posestniki ter par srednjih kmetov nekleri-kalnega mišljenja, vsi drugi so bili dohodnine prosti ali so plačevali malenkosti. Ako je kedo tako korajžen in prebrisan, da se upre, ga začnejo obdelovati z. gnojnico, kakor svoj čas tov. Mrmoljo, tako sedaj nekega Jožeta. Jože jih je že pozval, da mu naj dokažejo najmanjšo krivico, ki jo je kedaj komurkoli povzročil, toda gospodje molčijo, ker vedo, da so med klerikalno gospodo tisti, ki imajo maslo na glavi. Tako delajo klerikalni prvaki! Sram vas bodi Inmparij! Tako so delali pri Kmetijski družbi v Ljubljani, tako delajo pri Kmet. podružnicah in drugod, ubogo ljudstvo pa varajo. Kdor se pa njihovemu povelju ne pokori, kar v kajho ali v pekel ž njim. KRANJSKO. Št. Jernej na Dolenjskem. Na ob- I činski seji 3. maja t. 1. je naš župan ; Radkovič podal račun o popravilu rant na Štjernejskem sejmišču. — Položil ! je jasne račune in izkazal, da je na- i pravil delo, za katero je zahteval kle- i rikalni občinski odbornik 20.000 Din, | za 3.400 Din. Prihranil je torej občin- i skim davkoplačevalcem prav lepo svo-tico, kar je celokupni občinski odbor vzel z zadovoljstvom in odobravanjem na znanje. Pošteno gospodarstvo s čistimi računi pa menda »Domoljubo-vemu« dopisunu ni po volji. Ta ne-značajni zgubic pravi, da je bilo na občinski seji sklenjeno, da bodo od-činski odborniki opravljali vse posle zastonj, čeravno dobro ve, da je bilo sklenjeno le, da bodo občinski odborniki brezplačno pobirali sejmske pristojbine. Laž je (pa saj brez laži Domoljubov dopisun ne more shajati), da se je Stanku Kušljanu, ki je nadziral popravilo rant ali pomagal delati, izplačalo dnevno 200 kron, ampak plačalo se mu je ob lastni hrani samo 140 kron dnevno. Izplačilo dnevnice je bilo sklenjeno v navzočnosti treh klerikalnih odbornikov, kateri so k temu prikimali. Celokupni občinski odbor, pristaši kmečke in delavske, kakor tudi pristaši klerikalne stranke, so ugotovili, kako skrbno in vestno v prid davkoplačevalcem je na sejmišču naš župan gospodaril. Enoglasno in ogorčeno se je tudi na tej javni občinski seji konštatiralo, da je dopisun članka »Št. Jernej na Dolenskem, občinsko gospodarstvo« v »Domoljubu« št. 17. — lažnjivec. To je pač častno zadoščenje vzor poštenjaku županu Radkoviču. — Hvaležni bomo farovžki gospodi, če nam v prihodnji številki >Domoljuba< predstavi duševnega očeta in dopisuna omenjenega članka, da si ta izrodek pošteno sti malo natančneje ogledamo, članek je namreč brez podpisa. Z Iga. Pri nas na Igu smo imeli zadnje mesece veliko vojsko. Topovi so grmeli, da jih je čula celo pokrajinska uprava v Ljubljani. Ker se pa vojne navadno opisujejo, zato tudi ta naša ne sme ostati prikrita. Enkrat smo že poročali, da so se naši klerikalci takoj po občinskih volitvah izjavili, da to županstvo ne bo dolgo in da bo v par mesecih že gerent. In res »o delali z vso paro, kje bi našli muni-cijo, da bi raznesla občinski zastop in prišlo gerentstvo, za katero si mislijo, da so sposobni samo klerikalci. Ker niso mogli dobiti drugega, so si vzeli za bojno točko občinski proračun, razdirali so splepčnost občinskih sej in ovirali, da proračun ni prišel do zaključka. Pri tem so mislili, da vsak hip vstane po koncu kralj Matjaž v osebi kakega Brejca in jim s svojo črno vojsko pomaga priti do cilja. — S proračunom smo šele sedaj gotovi. Klerikalci so pri prvi seji odšli in ker jih je bilo 6 od 17 odbornikov, ni bila seja sklepčna. Pri drugi ponovni seji so jo zopet popihali in vložili priziv na pokrajinsko upravo, ki je pa prizivu ugodila, ker niso bili vabljeni k tej ponovni seji tudi namestniki. Proračun je sedaj moral iti nanovo v pretres. Sklicala se je tretja seja, ki je bila zastopana v polnem številu. Klerikalci so zahtevali, da se občanom naprtijo nova bremena; to pa ni moglo biti, ker je skupni prebitek 63.000 kron iz leta 1924 presegal še nad 25.000 kron čez pokritje primanjkljaja v proračunu. Po kjat-kem prerekanju so jo zopet odkurili od seje. Glavna ofenziva je pa bila na Veliki četrtek. K tej zadnji seji so bili vabljeni vsi odborniki in namestniki. Udeležba je bila do malega pol-noštevilna. Ko župan otvori sejo, prečita točko za točko. Klerikalci so s« zvijali na vse načine, da bi naprtili davke na občane, posebno na obrtnike, trgovce in mesarje, da bi s tera pokazali, da so oni vsegamogočni v občinskem odboru. Vse dohodke so hoteli spraviti na nič, stroške pa zvišati, da bi prebitek ne pokrival primanjkljaja in bi se potem občinstvo moralo obremeniti. Pri vseh glasovanjih so bili pobiti. Ko so uvideli, da ne zmagajo, so zagnali nekaj krtka in izginili iz občinske hiše. Župaa je poklical namestnike in potem s« jo rešilo še zadnje točke. Proračun je lak. da je občinstvo prosto za 1. 1925 vsek občinskih davčnih bremen. — Tak® se je končala ta vojna, v kateri je kk-rikalni general, tukajšnji grajščah, v najhujšem bojnem metežu vrgel p*o« svojo sabljo ter zbežal z bojišča s svojimi oficirji, v boju pa pustil svojo neizkušeno rezervo. Glavno vlogo je torej igral grajščak, ki je oblagodarjea z bogastvom. Želi si še časti in moči, kar si je začel iskati na zvit način kot Kara Mustafa pred Dunajem: ko ai mogel prekoračiti mestnega zidovja, je pričel riti pod zemljo. Pa kakor s« njemu ni posrečilo priti do cilja, tak® se tudi našemu grajščaku ne bodo uresničile želje. Pri nas ne bo nikdar župan v grajščinskem poslopju. Tahik izdajic še menda tukaj ni, da bi nesli občinsko upravo v to poslopje. Pa e® bi se kdaj našle, niso vredne, da ki živele med nami. V poslopje, kjer so nekdaj grajščinski biriči tepli na stolih naše pradede, naj bi se mi hodili poklanjat! Nikdar! Kaj je bilo treba nakopavati županstvu delo, ko z delom že itak preobloženo! Kaj je bilo treba odbornike in namestnike goniti k tolikim sejam in jim krasti zlati fas, ko bi ga lahko porabili za drugo dek>! Naši klerikalci so bili slabi občinski gospodarji. To so pokazali, ko so aad-nja leta prav pošteno zavozili obSla-sko ladjo. V zvijačah so sicer mojpfri, pa so jo le skupili! Št. Jernej na Dolenjskem. Zadbji >Domoljub< pravi, da graja našega župana, ker je sklical neko tajno sejo. Mi pa pravimo, da je to čisto navadna klerikalna laž. Ker smo ravno pri gjea-ji, bi priporočali »Domoljubu«, da j®-graja g. župnika Lesjaka, ker nam je hotel pri sedanjih slabih časih iztisniti iz naših praznih žepov za nepotrebne tlačanske štale kar pol milijona kron. Graja ga prav zaslužno tudi lahko zato, ker že davno ni izročil mestne tehtnice, stoječe na šentjer-nejskem sejmišču, kakor je soglasB® sklenil občinski odbor. Pograja ga potem še lahko tudi zato, da je eni stranki kot načelnik posojilnice računal namesto 9 kar celih 12% obresti. — Pograja lahko »Domoljub« tudi naša dva kaplana, ki namesto ljubea-ni do bližnjega sejeta po občini le rasn dor in prepir. Se pač vidi, da ne razumeta svojega vzvišenega poklica. — Dali smo »Domoljubu« dovolj grajo vredne tvarine v obdelovanje in prosimo, da se je pošteno poprime. — Še eno bi bili kmalu pozabili: V »Domoljubu« št. 11 kliče dopisun — svoje k svojim! Povejte šentjernejskima kaplanoma, naj se svojega strankinega načela vestno držita in pobereta r jeseni bero samo okoli svojih pristašev, druge, njima sovražne stranko, pa naj pri miru pustita. Pa kaj, ko v farovžu ni doslednosti! Movice In razno. Cerknica. Sporočamo žalostno vest, [ da je naš tov. Franc Bruniselj v Cerk- ! niči umrl po dolgi in mučni bolezni v j soboto 23. t. m. Pogreb se je vršil j 25. t. m. Zapustil je 4 nepreskrbljene otroke in ženo. Bil je vzoren naš pristaš. N. v m. p.! Preostalim iskreno sožalje! Za tiskovni sklad SKS je daroval tov. Jožko Hočevar, p. d. Lenčkov iz Vel. Lašč 200 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! Izvršitev smrtne kazni. Dne 23. t. m. ob 6. uri zjutraj je bil v Celju usmrčen na vešalih 24 letni morilec France Podlesek, ki je meseca oktobra preteklega leta umoril v Vojskem pri Brežicah samotarko Ano Klako-čar ter jo oropal. Kakor smo že tedaj poročali, ujeli so morilca orožniki, ko je skušal prodajati obleko, perilo in slanino, ki jih je imel v košari s seboj. Podlesek je orožnikom priznal, da je navedeno blago ukradel pri Klako- ' čarjevi v Vojskem v družbi z nekim Francetom iz Kostrivnice in nekim Jožefom iz Zagorja. Vendar ni znal o teh dveh pomagačih nič topnega povedati, tako da je bilo jasno, da si hoče s tem samo zmanjšati krivdo umora. Ko so orožniki odšli v hišo, kjer je stanovala Klakočarjeva, našli so jo mrtvo, napol zakopano v kleti med peso, na glavo ji je bil položen 20 kg težak kamen. Vse okolnosti so dokazovale, da *je umoril Klakočar-jevo Podlesek. Njegove izpovedbe so bile tako neverjetne, da je z njimi še bolj potrdil sumno umora. Prišel je pred celjsko poroto in bil 2. marca obsojen na smrt na vešalih. Njegove prošnje za pomilostitev vlada kralju ni priporočala, zato je bila odklonjena. Dne 22. t. m, so prečitali obsojencu to končnoveljavno razsodbo ia naslednji dan je krvnik Mausner na dvorišču okrožnega sodišča v Celju izvršil svojo dolžnost. Navzočih je bilo razen sodnega dvora še kakih 80 ljudi. Zdravnik je konstatiral, da je nastopila smrt šesto minuto po obešenju. Ob 7.45 so sneli obešenca, ki je do tedaj visel s sivim prtom pokrit ter ga v nepobarvani rakvi prepeljali na bolniško pokopališče v Dobrovi. Naročajte »Kmetijsko Matico« ! še ena smrtna kazen se je izvršila in sicer v torek zjutraj ob 6. uri na dvorišču sodišča v Ljubljani. Obešen je bil Simon Naglic iz Sp. Bernika pri Cerkljah na Gorenjskem, ki je umoril lastno ženo. V pondeljek so mu po- ; vedali, da je njegova prošnja za po- i milostitev odbita. Na vprašanje česa si še želi pred smrtjo, je želel videti sorodnike. Takoj so brzojavili po brata, ki je prišel in celo noč prebil pri obsojencu. Zapušča dva otroka, eden je star dve, drugi še ne eno leto. Z Bogom se je spravil in je mirno čakal na izvršitev smrtne kazni, katero -je opravil krvnik Mausner iz Sarajeva. Smrt je nastopila šele enajsto minuto po tem, ko_ ga je krvnik dvignil na vešala. Ljudstvo, posebno ženske in razna gospoda so se baje kar trgali za vstopnice, da gledajo strašen prizor. To zopet lepo dokazuje, koliko brezsrčnih ljudi je še na svetu. Strela je udarila v cerkev predzadnjo nedeljo v Št. Janžu na Vinski gori pri Velenju in sicer ravno popoldne med popoldansko službo bož- j jo, ko je bilo v cerkvi mnogo ljudi. Ravno med blagoslovom je treščilo. Nastala je strašna zmešnjava. Mnogi so se onesvestili. Eden kmet je mrtev. Požar je uničil posestniku Šteficu na Cigoncah pri Hrv. Bistrici vsa poslopja. Skoraj ničesar niso rešili. Ško- i da znaša več stotisoč, zavarovan pa je bil posestnik samo na 500 dinarjev. Poskušen samomor. V soboto je skočila v Ljubljanico v bližini Čevljarskega mostu v Ljubljani Frančiška Bezeg z Brezovice, ki je prišla s svojo materjo v Ljubljano po opravkih. Potoma sta se prepirali o družinskih : razmerah in dekletovem fantu. To je spravilo dekle tako daleč, da se je pod pretvezo, da si umije noge, približala Ljubljanici in skočila vanjo. Posrečilo se je mizarskemu pomočniku Šinkovcu, da je nezavestno potegnil iz voae, Odpeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer se je zavedla in je že izven vsake nevarnosti. Novi Čaruga. V Valjevu v Srbiji se je pričela predzadnji teden razprava proti nevarnemu razbojniku Drago-Ijubu Bojovicu, ki je v zadnjih dveh letih izvršil samo 96 težkih zločinov, umorov, ubojev, nasilstev, razbojni-štev, tatvin itd. Leta 1922 je bil radi razbojništev obsojen na 15 let ječe, toda je ušel. Vlovili so ga, a je leta 1923 v jeseni hotel zopet pobegniti. Bil je v sobi skupaj z več razbojniki. V noči od 19. na 20. novembra 1923 bo se začeli glasno med seboj prepirati, da bi privabili jetničarja. Ta je res prihitel, da bi razbojnike pomiril. Siromak ni vedel, da se roparji samo •navidezno prepirajo. Ko odpre vrata, ga razbojniki pograbijo in zadavijo. Nato ubijejo še drugega paznika in pobegnejo. Od takrat naprej je bilo v valjevskem in užiškem okraju strašno. No, končno je roka pravice roparje aopet dobila. Upamo, da ne uidejo več! Razbojniki v Slavoniji. Nismo še pozabili razbojniške tolpe, ki jo je vodil znani Čaruga, ko so orožniki zasledili in polovili novo tolpo, ki je vršila svojo roparsko obrt pod vodstvom Mehmeda Meširdoviča, s krivim imenom Dušana Nikoliča. V njegovi tolpi so se nahajali bogat kmet Lazar Bogdanovič iz Boruta, Rade Obranovic in Nika Miražič. Izvršili so nebroj zločinov, ropali trgovce, devoj-ke itd. Samo v eni noči je izvršila tolpa 11 vlomov. Norvežan Amundsen je poletel na severni tečaj. Kakor javljajo prispele brzojavke, se je dne 21. t. m. dvignil i 2 letaloma v Kingsbayu Amundsen s svojim spremstvom, da z letalom dospe na dosedaj še nedosežen sever- ni tečaj naše zemlje. S seboj je vzel hrano za 30 dni. Radi neugodnega vremena je odhod nekoliko odložil; ko so pa meteorologi napovedali za naslednje dni ugodnejše vreme, je Amundsen sklenil, da odpluje, kar je tudi storil. Takoj za njim sta odpluli dve ladji po morju, da mu sledita, dokler jima bo vsled ledu sploh mogoče, ter ga v slučaju nesreče sprejmeta na svoj krov. Do danes pa se še ni posrečilo upostaviti brezžične zveze z njegovim letalom, tako da smo o njegovi usodi še popolnoma nepoučeni. Ker vlada lepo vreme, so znanstveniki mnenja, da se mu bo polet posrečil. Proga od mesta, kjer se je dvignil, pa do severnega tečaja znaša 1100 km. Če je bila Amundsenu sreča mila, je sedaj že na severnem tečaju ali pa se že vrača. Odkritje severnega tečaja bo za človeštvo na vsak način velika pridobitev. — Omenjamo, da je Amundsen pred 14 leti peš in s sanmi in psi dosegel tudi južni tečaj naše zemlje. V Hedeshajmu v Nemčiji je strela udarila v malo hišico na polju, kamor je pred nevihko zbežalo pet ljudi. Vsi so mrtvi. Pri zadnji rudniški nesreči v premogovniku v Dortmundu (Nemčija) je bilo 44 mrtvih in 25 ranjenih. Največji upnik so Združene države severoameriške. Cel svet jim dolguje nad 11 miljard dolarjev ali skoraj tisoč milijard dinarjev. Največ dolgujejo seveda evropske države. Državni proračun Jugoslavije znaša danes okroglo 15 miljard dinarjev. Koliko je potem tisoč milijard? Mati ubila lastnega sina. V nekem kraju v Dobrudži, ki od leta 1914. pripada Rumuniji, je pred 30 leti pobegnil starišem devetletni deček V Ameriko, kjer je po dobri sreči končno prišel do lepega premoženja. Nedavno se je vrnil v domačo vas, kjer je v krčmi od tovariša iz mladih let zvedel v kakšni bedi se nahajajo njegovi priletni stariši. Ko pride v očetovo hišo, se izda tam za trgovskega potnika in prosi za prenočišče in večerjo. Ker njegovi niso imeli ničesar pri hiši, da gospodarju — svojemu očetu — bankovec od 100 lejev, da kupi potrebno za večerjo. Gospodar gre, tujec pa se med tem vleže in zaspi. Na vasi je gospodar že zvedel, da je tujec njegov sin. Ko potrebno nakupi, gre z sosedi domu. Pred hišo pa ga sprejme žena in mu pove, da je tujca umorila in našla pri njem 30 tisoč dolarjev. Oče je zdivjal in zblaznel, ko je zvedel to strašno novico, na mater pa je tudi grozovito vplivalo, ko je spoznala, da je ubila lastnega sina, katerega si je želela tolikokrat domu. Hotela je skočiti v vodnjak, to(ta sosedje so to preprečili, a orožniki >o nesrečno žensko odpeljali v zapor. V hlevu zaprt 12 let. V Št. Petru pri Gradcu je imel neki 75-letni starec Jožef Pogl zaprtega svojega sina Ivana v hlevu celih 12 let. Orožniki so ga našli v hlevu, kjer je bilo 6 volov, pokritega s cunjami. Ivan je star 38 let, mutast od rojstva in poleg tega še božjasten. Starec je ravnal tako nečloveško s svojim sinom iz sramu in jeze. Orožništvo je ukazalo prenesti nesrečnika v hišo, obenem pa je naznanilo trdosrčnega starca sodišču. Strojepiska, ki perfektno obvlada slovenščino, stenografijo in strojepisje, se sprejme. Lastnoročno napisane prošnje z izpričevali je poslati do konca maja Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Gospodarstvo OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI se je vršil dne 15. t. m. ob številni udeležbi, kajti od 105 zadrug s 720 glasovi je bilo zastopanih 76 zadrug s 674 glasovi. Predsednik ing. Zupančič je uvodoma pozdravil delegate, zastopnika velikega župana gosp. načelnika S a n c i n a in zadružnega nadzornika g. Š t i b 1 e r j a ter podal nato izčrpno poročilo o poslovanju v preteklem letu, kakor tudi primerjavo napredka v času triletne funkcijske dobe sedanje uprave, ki je bilo v izvlečku sledeče: Da bi mogli zadostiti kreditnim potrebam zadrug in njih članov, smo sprožili akcijo, da se zadružni organizaciji dovoli dostop do cenenih kreditov pri Narodni banki, Poštni hranilnici ter Državni hipotekami banki. Žal ta akcija doslej ni imela uspeha in to predvsem zato, ker si je znal ve-lekapital osvojiti absolutno moč pri imenovanih zavodih. Udeležili smo se ankete za sestavo novega zadružnega zakona, ki je nujno potreben. Škoda, da ga naše vlade ne predlože skupščini, kajti s tem bi zelo pomagale malim ljudem in to brez žrtev države. Prav tako smo sodelovali pri sestavljanju zakonskega načrta o kmetijskem kreditu, dočim se pri obravnavanju obrtniškega kredita na zadružništvo sploh ni oziralo, čeprav je "zadružništvo poleg obrtnikov glavni interesent. Po zelo razlikujočih se načrtih vsakokratne vlade je sklepati, da pri reševanju tega zakona ne gre toliko za stvar, kakor za strankarski prestiž, kar je največ krivo, da se te pereče zadeve še ni uredilo. Glede davka na poslovni promet je uspelo doseči, da je finančno ministrstvo priznalo, da so ga' proste kmetijske produktivne in produkcijo pospešujoče zadruge. Vprašanje taks in poštnin se navzlic ponovnim intervencijam še vedno ni rešilo in velja še dvojna mera: Pri nas so zadruge taks le deloma proste, poštnino pa morajo, plačevati, dočim so v Srbiji proste obojega. Obilo posla so nam dale lani vsako-jake pismene in usimene intervencije pri oblasteh v zadevah registracij, obrtnih listov, davkov itd., s čemer smo prihranili zadrugam mnogo sitnosti in stroškov in jih zlasti v večjih slučajih obvarovali krivičnega obda-čenja. Dalje smo stali zadrugam ob strani pri sestavljanju različnih prizivov na davčne in druge oblasti, s sestavljanjem in korigiranjem vlog za registracijsko sodišče, s predlogi o spremembah in izboljšavah pravil, upeljava-njem poslovnikov ter z drugimi upravnimi in gospodarskimi nasveti. To smo vršili deloma potom osebnih obiskov, deloma pa potom okrožnic, katerih smo poslali zadrugam 5. Propagandno in poučno nismo mogli delovati v zadostni meri, ker nam je primanjkovalo sredstev. Prirediti smo pač mogli večje število predavanj, opustiti pa smo morali zamišljene tečaje in izdajanje strokovnega glasila. Sodelovali smo tudi lani pri zadružnem tečaju s podpiranjem tečaja samega, kakor tudi učencev, v zavesti, da je brez strokovno izvežbanih sodelavcev trajno napredovanje zadružništva nemogoče. Denarno poslovanje Zveze so je vršilo v znamenju obče gospodarske krize, predvsem pa v znamenju gospodarske krize malih prido-i bitnih slojev. i Dočim je bil pritok vlog minimalen, pa je stalno naraščalo povpraševanje po kreditih. Napredovanje zadružne konsolidacije najlepše dokazuje od dinarjev 35,895.565-— v letu 1923 na dinarjev 54,801.042-— v letu 1924 narastel promet, k čemur je največ doprinesla točna likvidnost Zveze in napredujoča disciplina zadrug. Dasi se v polni meri zavedamo, kako previsoke obresti zelo obremenjujejo malega človeka, smo vendar morali spričo pomanjkanja gotovine tudi lani dvakrat zvišati obrestno mero, a posrečilo se nam je, vzdržati zdravo razmerje. Prodali smo Večino vrednostnih papirjev in tako mobilizirani denar vrnili v službo zadružništva, poleg tega pa s prebitkom ojačili rezerve Zveze, ki znašajo sedaj že Din 364.338-50. Primerne rezerve, ki jih ima danes Zveza, likvidnost in popolna varnost kreditov so članicam najboljše jamstvo, da spada Zveza med najbolj solidne in varne zavode za nalaganje blagajniških preostankov. Revizij smo lani izvršili pri zadrugah 52 rednih, 1 izredno in 1 superrevizijo, skupaj tedaj 54. Računske zaključke sestavili in uredili knjigovodstvo smo pa 32 zadrugam. Članstvo. Lani so odpadle 4 zadruge, pri-rastlo jih je pa 11 in je bilo stanje koncem leta 103 zadruge. V celi triletni poslovni dobi pa je prirastlo 30 zadrug. Delovanje zadrug primerno napreduje in se vsestransko izboljšuje. Hranilnih vlog so imele vse članice koncem leta 1-923 Din 103,639.672— in so preteklo leto precej porastle, v kolikor je razvidno iz dosedanjih bilanc, čeprav je vladalo pomanjkanje gotovine in so zadruge vloge povprečno za par odstotkov nižje obrestovale, kakor banke. Vidi se, da sta ustalitev dinarja in težje življenske razmere obnovile smisel za varčevanje. Veliko bolj pa so lani porastla pri za-j drugah posojila, ki so znašala koncem leta 1923 Din 89,225.034-—, kar je pač znamenje, kako zelo so se skrčili dohodki srednjih stanov, kajti zahtevani in dani so bili večinoma poslovni in konzumni krediti. Denarni promet vseh zadrug pa je znašal Din 826,870.629-—, kar pač jasno dokazuje moč in pomen zadružništva za narodno gospodarstvo. Želimo samo, da bi vlada bolj upoštevala važnost zadružništva in ga izdatnejše podpirala ter da se razmere normalizirajo, ker bo potem naše delo mnogo lažje in uspešnejše. Predsednik nadzorstva g. Lovro S u š n i k je poročal o delovanju nadzorstva, ki je preizkusilo bilanco in zlasti varnost kreditov ter našlo vse v najlepšem redu. V znak zaupanja so bili izvoljeni v načelstvo za nadalj-na tri leta vsi dosedanji člani: Ing. Zupančič, dr. Kersnik, Pipan, Tomie in Bukovec. Soglasno je bilo sklenjeno približno trikratno povišanje deležne glavnice, tako da bo znašalo lastno premoženje Zveze (rezerve in deleži z jamstvom) okrog Din 1.000.000-—. Pri zadnji točki dnevnega reda je predaval ravnatelj Trček o vladnih načrtih o kmetijskem in obrtniškem kreditu in predvideval kvarne posledice njih izvedbe za naše zadi-užni-štvo. Vsled nujne potrebe, da se kmetijstvo in obrtništvo preskrbi s cenenim kreditom, je občni zbor sprejel sledečo resolucijo: Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, zbran dne 15. maja 1925, ugotavlja, da zavira razvoj kmetijstva in obrtništva predvsem občutno pomanjkanje cenenega poslovnega kredita in apelira vsled tega na me-| rodajne činitelje, da preskrbe, da jima I priskoči na pomoč država s čim izdat-- nejšimi in cenenimi sredstvi. Na podlagi dosedanjih dolgoletnih skušenj, ki si jih je pridobilo nase lepo cvetoče zadružništvo, odklanja sedanje načrte zadevnih zakonov, ker bo ta akcija le tedaj uspešna, če bo izvedena s sodelovanjem interesentov na podlagi popolne avtonomnosti in demokratičnosti. Ker je obstoječe zadružništvo organizirano po teh načelih in baš vsled tega tako uspešno vrši svojo nalogo, zato zahteva, da se izvede kreditna akcija potom obstoječega zadružništva, država pa naj si pridrži samo nadzorstvo, da se ne bo ' kršilo zakona, in zlorabljalo državnega denarja. III. REDNI OBČNI ZBOR »EKONOMA«. »Ekonom« je imel dne 6. maja svoj III. redni občni zbor. Kljub raznim krizam, katere so ovirale naše gospodarstvo v splošnem, si je »Ekonom« vedno znal pomagati iz težkoč in je uspešno zaščitil interese zadrugarjev. Iz malega »Ekonoma« se je razvila močna gospodarska organizacija, ki danes vztrajno kljubuje sebičnim ciljem velekapitala. K temu napredku so v veliki meri pripomogli zavedni zadrugarji sami, a pohvaliti je treba tudi močno inicijativo voditeljev zadruge in požrtvovalnost zvestega ter marljivega uradništva. Naj bo na tem mestu izrečena vsem iskrena zahvala in toplo priznanje! Občni zbor je otvoril in vodil naš odlični gospodarski strokovnjak in predsednik »Ekonoma« tov. inženir Zupančič. Po ugotovitvi, da je bil občni zbor pravilno sklican z razglasom, nabitim v zadružni pisarni »Ekonoma« ter z objavo v »Kmetijskem listu« št. 17. od 8. aprila, št. 18. od 15. aprila in št. 19. od 22. aprila t. 1. je predsednik konstatiral sklepčnost in imenoval zapisnikarjem podravnatelja Marinka, overovateljem zapisnika pa člana načelstva tov. Perka in Štrum-berga. Poročilo načelstva. V imenu načelstva je poročal predsednik inž. Zupančič sledeče: Tovariši zadrugarji! Poslovna doba v pretečenem letu 1924 je bila za našo zadrugo z ozi-rom na gospodarsko krizo in veliko pomanjkanje denarja zelo povoljna. Kljub temu, da so gospodarske zadruge v splošnem končale pretečeno leto z manjšim prometom se je nasprotno pri naši zadrugi promet celo dvignil. To je pač najboljši dokaz, da je naš »Ekonom« na trdni podlagi, da si je pridobil popolno zaupanje in da se je vsled tega tudi brezpogojno vsestransko uveljavil med ljudstvom. Pri svojem poslovanju smo imeli vedno pred očmi interese svojih članov, zadrugarjev in se je delalo vedno le z minimalnim dobičkom. S tem smo olajševalno vplivali na trgu pri vseh potrebščinah, ki jih naši člani kupujejo, na drugi strani pa smo si resno prizadevali pomagati članom pri oddaji njihovih pridelkov in se nam je posrečilo spraviti iste po ugodni ceni na trg. Kkljub neugodnim gospodarskim razmeram smo torej ne samo vršili svojo dolžnost, ampak smo celo napredovali, kar je najboljši dokaz, da je naša zadruga važen činitelj, ki zamore šibkim gospodarskim slojem prav uspešno pomagati, kadar si le ti ne morejo pomagati kot poedinci. Naša poslovalnica v Kamniku.se je tudi prav lepo razvila tako, da je zaključila poslovno leto z uspehom in njen promet od dne do dne konstantno raste. Ta poslovalnica ima brez dvoma prav lepo bodočnost. Ravno tako so bile gospodarske zadruge na deželi z nami stalno v tesni poslovni zvezi, dasiravno so imele težko stališče, ker je po večini vsled pomanjkanja gotovine promet pri njih začasno neznatno padel, ker gospodarska kriza ni ostala brez vpliva na njih. Poslovanje bi se lahko še veliko bolj razvilo, ako bi imeli večje prostore na razpolago. Tudi v tem oziru se je skrbelo ali z ozirom na naglo padanje vrednosti nepremičnin ni bilo priporočljivo to akcijo izvršiti in mo-ramo radi tega počakati ugodnejšega trenutka. Število članov je narastlo v letu 1924 za 28 tako, da štejemo koncem leta 1924 756 članov z 1.647 deleži in 11 zadrug z ca 3117 člani. Potrebno je, da se krepko razvije propaganda in da se število zadrugarjev še izdatno pomnoži. Čim več bo vnetih zadrugarjev, toliko večji bo gospodarski uspeh vzajemnega dela. Da je bilo naše poslovanje uspešno, dokazuje tudi doseženi čisti dobiček, ki znaša 52.673.16 Din. Predlagamo, da se ta dobiček po odbitku 6 odstotnih obresti, ki naj se plačajo na vplačane deleže, pripiše »Špecijelnemu rezervnemu zakladu za izgubo pri blagu vsled padca cen in j za izgube pri blagu vsled poškodbe ' blaga.« Končno prosim, da vzame občni : zbor to poročilo na znanje in nam po predlogu nadzorstva podeli absoluto rij za poslovno leto 1924. Poročilso je bilo z odobravanjem soglasno sprejeto. Poročilo nadzorstva. Za nadzorstvo poroča radi zadržanosti g. dr. Kersnika, od njega pooblaščeni tov. Lovro Telban in prečita zapisnik seje nadzorstva z dne 26. aprila 1925. Iz istega je razvidno, da je nadaor-stvo pregledalo bilanco in račun zgu-be in dobička, primerjalo posamea-ne postavke v glavni knjigi in prilogah ter dognalo popolno soglasje. Končno je predlagal absolutorij za poslovno leto 1924. Nato je otvoril tov. predsednik debato k poročilu nadzorstva in načelstva in dal predlog nadzorstva, da se podeli načelstvu absolutorij za leto 1924, na glasovanje. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. O proračunskem zaključku je pregledno poročal ravnatelj »Ekonoma« g. Soršak. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Pri sklepanju o uporabi čistega dobička je bil istotako soglasno sprejet predlog načelstva, da se poslovni pri-bitek v znesku 52.673.16 pripiše po odbitku 6odstotnih obresti za zadružne deleže »špecijelnemu rezervnemu zakladu za izgubo pri blagu vsled padca cen in za izgube pri blagu radi poškodbe blaga.« Po izčrpanju dnevnega reda je tov. predsednik inž. Zupančič z bodrilni-mi besedami zaključil III. redni občni zbor »Ekonomac, našega trdnega in krepko se razvijajočega zadružnega ognjišča. • • • KMET OSTANI PRI SVOJEM PLUGU, ČEVLJAR PRI SVOJEM KOPITU. Vse zlo, ki tare človeški rod na zemlji, izvira ponajveč iz lenobe posameznih ljudi in rajsko bi bilo življenje na svetu, ako bi vsak človek skušal čim več proizvajati v dobrobit celokupnega človeštva. Toda, kaj vidimo dandanes v mestih in ponekod tudi pri kmečkem ljudstvu na deželi? Brez pravega povoda beži kmečki fant z rodne grude v mesto pa domnevnim zaslužkom, dočim cele tolpe meščanov nimajo drugega posla, kakor da mečejo žogo ali pa zastavljajo pot po cestah in ulicah. Na deželi je večkrat, zlasti v letnem času, veliko pomanjkanje na kmetijskih delavcih in kmet pogostokrat nima še toliko časa, da bi sedel k mizi ter se pošteno najedel. Medtem pa mestna gospoda zapravlja zlati čas z raznimi brezplodnimi športi in igračkanji. Pri tem ji niti na misel ne pride, da nekdo drugi mora garati za njo ter godrnja neokusno, ako kmetič ne da svojih pridelkov za ceno, ki bi bila njej po godu. Človek je današnji čas nezadovoljen z vsem, kar se mu ponuja. Podeželski človek želi postati lepo oblečen mestni gospod, ki sedi v kakšni pisarni ter za malco lomi sveže že-meljčke in puši najfinejše svalčice. Sodni perovodja (orožnik, stražnik itd.) se da penzijonirati, češ, da ne more vršiti več svoje službe, a istočasno zaprosi za mesto oskrbnika na kakem veleposestvu. On je torej nesposoben za lahko državno službo v pisarni, dovolj sposoben pa za težavno, odgovornosti polno službovanje v kmetijskem obratu. Primerov imamo dovolj. Ali ni to ironija prve vrste? V vsakem stanu moremo izhajati prav dobro, če smo skromni in zadovoljni. Tudi priprost čevljar more priti do lepih prihrankov za stara leta, ako je štedljiv in skromen v svojih vsakdanjih potrebah. Star pregovor pravi: »Zadovoljnost je polovica srečnega življenja.« Napredek nemškega naroda je pripisovati njegovi izredni marljivosti, iznajdljivosti in štedljivosti. Noben narod ne bo propadel, kjer posamezni, stanovi Kmet, redn« brani ugled in čast »roj« S. K. S. ! tekmujejo med seboj glede marljivosti in strokovnega izpopolnjevanja. Nič tudi ni škodljivejšega za poje-dinca, kakor ' če pada iz enega ekstrema v drugega — prestopa iz tega poklica v onega. Ker je blagostanje naroda odvisno od blagostanja pojedincev, bi bilo treba na odgovornost klicati vse nestalne elemente, ki zapuščajo svoj poklic z namenom, da bi drugje udobno, brezdelno živeli. Obveznost vsesplošnega koristnega dela naj stopi na mesto današnjega skrajnega političnega grizkanja ter drvenja za zlatim teletom in na mah se bo izpremenilo na bolje. Delo-naj *adobi svojo pravo veljavo, koristo-lovsfvo in lenoba pa naj se kaznujete. Časten in potreben je vsak poklic, ki gre za tem, da služi človeku za njegov obstoj, toda nad vse časten je kmetijski poklic, ki hrani vse človeštvo s svojimi proizvodi. Kmetovalci in kmetijski strokovnjaki na plan! Ne omalovažujmo ier oskrunjajmo kmetijskega poklica s tem, da bi iskali zaslužka v drugih, manj važnih poklicih, ne puščajmo pa ga skruniti tudi od drugih, katerim kmetijstvo služi le kot sredstvo, da dosežejo svoje nizke sebične namene. Vekoslav Štampar. « * » DRŽAVNA PODKOVSKA ŠOLA. K obče koristnim in potrebnim zavodom se mora vsekakor šteti tudi državna podkovska šola. Od vspeha v teoretičnem znanju in praktičnem izvežbanju podkovskih pomočnikov, bodočih mojstrov, je zelo odvisno zdravje konjskih nog, oziroma kopit in posredno tudi zadovoljnost lastnikov konj. Star pregovor pravi: »Konj ima »a-mo eno nogo.« Če je ta pokvarjena, je * konj sploh neporabljiv. Kaj pomeni to za ljudi, ki si s konji kruh služajo, ni treba posebej omenjati. Vstop v podkovsko šolo imajo predvsem kovaški pomočniki, ki so že najmanj dve leti delali pri podkovskih mojstrih in, ki so v podkovskem delu — četudi ne popolnoma, pa vsaj že toliko izvežbani, da je mogoče žnjimi vzdrževati na šoli za pouk potreben obrat. Konja dobro podkovati ni navadno rokodelstvo, temveč kolikorto-liko umetnost, pri kateri mora pod-kovski kovač posamezne, zelo komplicirane dele kopita in njegov mehanizem natančno poznati, pa tudi dobro presoditi stojo in hojo konja, da ne trpi žival in lastnik radi napačnega podkovanja. Tečaj traja šest mesecev. Ta doba je neobhodno potrebna, ker pri tem pouku ne gre samo za to, da se učencem predava in delo pokaže, temveč za to, da pod nadzorstvom učitelja več mesecev delajo in, da to česar jim na razumnosti — inteligenci — primanjkuje, s pridnostjo in vajo pri delu pridobijo in v spominu obdržijo. Nekateri učenci vložijo ob vstopu v tečaj ali takoj na to prošnjo na ministrstvo poljoprivrede i voda za skrajšanje učne dobe, ali pa vlože zanje take prošnje občine, večinoma z razlo- gom, da jih občine nujno rabijo. To pa ni v korist učenca, še manj t korist dežele, ker učenec, ki ni bil deležen popolnega, izdatnega pouka in »i ni pridobil temeljite izvežbanosti v podkovstvu, ostane — če se mu skrajša učna doba na 3 mesece, ali celo še manj — če tudi dokonča skrajšani rok, običajno isti površnež, kot je bil poprej. Iz skušnje vemo, da 50% takih kovačev nikdar ne misli, kaj dela, temveč izvršuje svoje delo mehanično in pri tem seveda površno, v škodo kopit in lastnikov konj. Pa ne samo to! Skrajšanje učne dobe tudi zelo kvarno.vpliva na one učence, ki za skrajšanje niso prosili, ker se čutijo kljub svoji pridnosti zapostavljene. Res je težko pri današnji draginji s skromnimi sredstvi, ki jih imajo kovaški pomočniki, shajati. To pa še ne sme biti povod za skrajšanje učne dobe, ker se s tem zmanjšuje pratična izvežbanost podkovskih kovačev in šola ne more dosegati v zadostni meri svojega namena, da izvežba deželi dobrih podkovskih kovačev. Občine naj bi torej v interesu podeželske konjereje ne pošiljale prošenj za skrajšanje učne dobe. Če žele, da dobijo res dobre podkovske kovače, : naj jih podpirajo, oziroma naj določi- j jo za res dobre in vestne kovače primerne premije, ki naj bi se razdelje-vale ob priliki konjskih premovanj onim kovačem, ki jih res zaslužijo. j Žalibog je pa dandanes še dosti takih kovačev, zlasti onih, ki so bili svoj čas (še pred svetovno vojno) pri- puščeni k enodnevni skušnji in, ki delajo tako brezveatno, zanikerno in površno, da bi se jim ne zgodila ni-kaka krivica, če bi se jim kovanje konj sploh prepovedalo. Dobro izšolani in izvežbani kovači so v prid deželi, pa tudi vojski, ki bi v vojnem času zlasti veliko korittili. —č. Naše zadružno gibanje r mariborskem okrožju. Osrednja gospodarska zadruga >Panonia< v Mariboru razvija svoje delovanje dalje na podlagi svojih pravil ter gospodarskega načrta. V zadnjem času je ustanovila svoje poslovalnice v raznih krajih, kjer se člani preskrbujejo z vsemi potrebščinami ter so in bodo zbiralnice za prodajo kmetskih pridelkov. Poslovalnice so že pričele redno poslovati na Cvenu pri Ljutomeru, v Močni pri Sv. Barbari in v Grušovi. V juniju se otvori poslovalnica pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. V Središču se je obnovila stara »Gospodarska zadruga«, ki javlja svoj pristop k »Panoniji« ter prične v kratkem redno poslovati. Kmetje, brez razlike strank, pristopite k zadružni organizaciji brez vsakega strahu. Jamstvo je le 200 Din za člana, samo glavni odbor, ki vodi celo poslovanje, odgovarja s celim imetjem kot porok za kredite. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. maja se je pripeljalo 362 svinj, 1 koza in 2 kozlička. Cene so bile sledeče: prašički 5 do 6 tednov stari 50 do 75 Din, 7 do j 9 tednov 112.50 do 225, 3 do 4 mese-j ce 250 do 350, 5 do 7 mesecev 375 do j 450, 8 do 10 mesecev 625 do 750, 1 le-| to 950 do 1400, za kg žive teže 12 do j 14.50, mrtve teže 15 do 16.25, koza i 250 Din. Prodanih je bilo 277 svinj f in 1 koza. j Tržne cene r Mariboru dne 15. j maja 1925 ( v dinarjih), kg govedin* j I-, II. in III. vrste 12—20, pluča go-; veja 7—10, loj 10—20, teletina I, SO do 22.50, II. 15—27.50, jvinjina sveža 12.50—30, salo 25—30. slanina »vfeža 18—25, papr. 30—35, prek. SO do 40, mast 30—32, prek. meso 85 do 34, šunka 38—40, liter mleka 3 do 3.50, smetane 12—16; kg surovega masla 40—44, kuhanega masla 60, sir ementalski 120, polementalski 70. trapistovski 35, parmezan 120, 1 komad sirčeka 5—10, jajce 0.85—1.25. kg črešenj 35, jabolk I. 8, II. 5, IIL 3, suhe slive 16—18, orehi 9—12. zluščeni 25—45, pšeniče 4.50, rži 4.25. ječmen 4, oves 3.50, koruza 375—4^ proso 4.50, ajda 3, fižol 4—5, grah 4 do 6, leča 10, pšenična moka štev 0 7.50—8, štev. 2 7.25—7.50, štev. 5 6.25—6, štev. 7 4.75—5, prosena kaša 6—7, otrobi 2—2.50, koruzne moke 3.25, ajdove moke štev. 1 8, štev. 2 7, 1 q sena sladkega 55—70, otave 60. ovsene slame 45—50, 1 m" trdih drv 175—200, mehkih 125—150, 1 q premoga trboveljskega 44—50, velenjskega 27—30, 1 kg salate 10—12, čebule 4—6, češenj 15—20, zgodnjega krompirja 12, poznega 1.25—1.50. hrena 5, zelja kislega 3.50—4, repe kisle 1.50—2. Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano „PrI nizki ceni" IGN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra e. 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze damskih oblek od 90 Din naprej. Jumperjev — vsakovrstnih modnih nogavic. — Velika izbira raznih kravat, svilene pletene samoveznlce itd. Na debelo In drobno. Po znižanih cenah. Edino najboljši Telefon 913. šivalni stroji in kolesa so JOSIP PETELINC-a Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamk« Giltzner, Phiinix in Adfer za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago i ki izhaja dnevno opoldne v LjubljaniJ '* .»-■""»»•- —. -v rn "»«» ■ i— — ——... - - Najbolj jf priljubljen Cilajo gai;vsi ]sloji |prebivaistva. Naročnina 20 dinarjev mesečno. mm |lllllll!ll!l!ll!![!!l!!!!!l!!l!!!il!ll!!!!!!!:!ll!!ll!ll(S!ll!!!l| Za predstojeco Bežijo nudi == | „EKONOMw | = osrednja gosp. zadruga E SE v LjitbSjanž, r. z. z o. z. E — m Kolodvorska ulica štev. 7 ~ =~ turške z etiketo 65 cm po Din 28.— EH j= 70 cm po Din 29,— = ~ 75 cm po Din 30,— E= SE »Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 EE == 70 cm po Din 28.50 Ej ES 75 cm po Din 29.50 šE ~ Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— == 70 cm po Din 30.— j= 75 cm po Din 31.— EE lilli!IS!ii;iilllHili!iillliilll!!iiliill!!li;il!i!illi!l!illil!i a navedbo cene in množine ponudite Družbi »Ilirija«, — Ljubljana, Kralja Petra _trg st. 8._ Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razno mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve najcenejše edinoie pri Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani imumamnut Marijin tr® štev. S iiiiiuiiiiiMMiiim sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podaljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovsk« in obrtn«, posebno kratkoročne kredite. SPAGO dreto in vse vrste vrvar-skih iidelkov ter v to »troko spadajoče blago dobite v skladišču „K0N0PJUTA" v Ljubljani, Gosposvetska S. poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana " Telefon 913." TRD - JHSUSTliSKfi DELIIttl HŽBA SUMBEEltilEtt ULICA 13. TELEFII ŠTEV. 552. Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-: llllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllll LASTNA KNJIGOVEZNICA. Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, teriinica lanu in konoplje ter predilnica ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. m S9 PANONIJA" osrednja gospodarska zadruga Maribor Heljska uiica 12 (na dvorišču) nudi svojim članom: umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima tudi kraj ni ke za ograje. — PfOSkfllUIB VS9 lajrečj« vrtnarske podjetj« v Jugoslaviji »VRT", Džamonja fn drugovi, družba se omej. aav., Maribor 3fejvei]i isfear raiBsvrstaife pleaeaitih sadaifc dr« res (čepov) v aajpleineaitejiih vrstah ia v vseh •ihiikaik. Plesieaite vinske trte aa amerikaaskifc ^sdiogah, kak«r tadi tepe ia padlage istih. Sems zelenjave, evetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v laaeih ia rasno akrasne grmavje is drevja imame Zahtevajte cenike! celo leta. Zahtevajte caaikei Telafoa «. 9. r. z. z o. s. T#l«fcw H. 9. Ljubljana^ Mesta! trg M. <5. obrestuje vloge zelo ugodno i« vloge, ki jih izplačuje brez odpovaaK, p« 8*/» vloge z enomesečno odpovedjo, . . , 10*/, vloge z trimesečno odpovedjo, ... „ 12•/# vloge z šestmesečno odpovedjo . . „ 14*/§ Ilzvenljnbljanskim vlagateljem so na razpolage položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nekakih stroškov. Jamstvena giaftaca I za vbse znaša že nad 11 niNr Din j Posojila daje le proti popolni varaoafi, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo ia na poroštvo. inkass faktor in menic. Trstvsfc! Miti. koroške, preizkušene, garantirane iz la jekla, dolge 60, 65, 70, 75 in 80 cm po Din 3S*— za komad. Ako naročite 6 kos, dobite eno zastonj in vse poštnine prosto. Kose razpošilja proti povzetju Prometna trgrovsl*a d. «i. V Ljubljana, Krekov trg 10. Malo ali pa za sedlarsko obrt primeren lokal v večjem prometnem kraju vzamem v najem, eventuelno kupim. — Grem tudi izven Slovenije. Ponudbe na K. Letnar. p. Dol pri Ljubljani. rrmkt MBBBB»EBBHBaSBBBaBBaBBHBHHB»KBBBBBBBBBBBBBBBBBBE3*IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBWnMBBBBn BIOI1MWII1BHHIIHIBIM1WM1HIMWMW**'*w*' EDITNA BAN "3 s n m Delniška glavnica: » Din 50,000.000-— | Eeservn? acalcladf ca, Din 10,000.000-- Cenfrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta PODftUŽIVICE: AGENCIJA: Brežice Gorica MelkovJč Sarajevo togatec Celje Kranj Nov! Sad Spil* Črnomelj Maribor Ptuj Trs« Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA i Telefon št. 261, 413, g 302, 503 in 504 S13 PRIPOROČA ZA VSE V »AMČMO STROKO SPADAJOČE POSLE ■■■SiaMMffliBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBaBBBBBBBBI Urednik : MILAN MRAVLJI. Katisnila tiskarna »Merkur«, trg. ind. d. d. r Ljubljani.