Krovstvo, tksarstvo, kuparstvo ANDREJ ABRAM MDB 2St, 8273 LESKOVIC pri Krlkrm Bi radi obnovili OSTRE&JE, zamenjali KRITINO, vam strešni ŽLEBOVI ne eluiljo več? Tal.: 07/49 22 125 05M: 041/811 877 Številka 4 Leto 1 Cena 190,00 SIT 7. junij 2000 Brežice z roko v roki z Elyjem Brežiški svetniki so se na zadnji seji izrekli za trajno sodelovanje z zgodovinskim mestecem Ely, ki leži ob Cambridgeu v osrčju Anglije, nedaleč od Londona in se ponaša s prekrasno katedralo(na fotografiji). Pobudo za tako povezovanje je dal brežiški rojak in veleposlanik RS v Londonu za Anglijo in Irsko Mar-| jan Šetinc, ki vidi možnosti za skupno delovanje na področju kulture, zlasti muzealstva in festivalov, šolstva in rekreativnega športa, ter pravi, da je naravnih danosti pri obeh mestih v izobilju. Uradno naj bi se mesti pobratili v drugi polovici julija ob Festivalu stare glasbe, na katerem že nekaj let nastopajo angleški izvajalci, med uradnimi pokrovitelji pa je tudi Britanski svet. S.V. •' Iti ■m Velika konjeniška prireditev na Bregah Brege - V počastitev praznika občine Krško bo na hipodromu Brege pri Krškem v nedeljo, 11. junija 2000, velika konjeniška prireditev, kasaške dirke s popestritvijo galopskih dirk z mednarodno udeležbo za pokal Občine Krško. Organizator prireditve vabi ljubitelje konj, da si ogledajo prireditev, ki se bo začela ob 14.30. Prijavljenih je preko 90 kasačev in 20 galopetjev. Prometna varnost v Posavju ugodna, zaskrbljujoč davek cest na črnih točkah - Med najbolj kritičnimi točkami v minulem letu izstopata drnovsko križišče, kjer, kot opozar- jajo na Policijski upravi Krško, vozniki ne upoštevajo prednosti. Enak problem je na drugi izpo- stavljeni točki v Posavju, v križišču glavne in lokalne ceste v Trnju pri Brežicah, znanem kot Drnovsko križišče - ena izmed črnih točk posavskih cest. Kaj takega naj se nikoli več ne ponovi! Brestanica - Društvo izgnancev jeno med 2. svetovno vojno. Prosla-Slovenije 1941 - 1945 je na gradu ve so se udeležili tudi številni ugled-Rajhenburg pripravilo zborovanje ’ 1 ’ J slovenskih izgnancev in prisilnih delavcev v letih med drugo svetovno vojno. Vseh je bilo približno 80.000, od tega 63.000 izgnanih.V društvu ocenjujejo, daje živih samo še okoli 19.000 žrtev nacističnega terorja. Predsednik društva in brežiški župan Vlado Deržič je poudaril, da je brestaniško zborovanje tudi protestno, saj se izgnanci ne morejo in nočejo sprijazniti z dejstvom, da jim celo ob 55. obletnici srečne vrnitve na svoje domove skupaj z državo =| Slovenijo še vedno ni uspelo uvelja- ^ viti zahtev po izplačilu vojne od- | škodnine. ^ Pozdravni govor na slavnostni | prireditvi je imel predsednik RS Mi- “““— lan Kučan. Izgnancem je izrazil narodnega Rdečega križa in Rdeče globoko spoštovanje za vse pretrpi- ga polmeseca. Ob koncu uradnega dela proslave so zbrani sprejeli še Manifest javnosti z zborovanja slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev, v katerem zahtevajo, da država Slovenija izterja vojno odškodnino od nemške države, ali pa naj to uredi doma na druge primerne načine. D.K. občina krško Občina Krško praznuje svoj praznik 7. junija v spomin na vrnitev internirancev in izgnancev. Občankam in občanom ob prazniku občine Krško čestitamo. dobovsko. Ureditev slednjega je vsaj na obzorju, saj se zanj že pripravlja dokumentacija. Križišče Drnovo pa ob ogorčenju javnosti, apelih Občine Krško in Policijske uprave Krško na Direkcijo RS za ceste ne kaže spodbudnih rezultatov. Le ta se je odzvala z nalogom za postavitev svetlobnega stop znaka. Preostalo reševanje nepreglednega in izredno kritičnega križišča je očitno prepuščeno ureditvi ob gradnji nove trase avtoceste Obrežje -Krška vas - Novo mesto, le ta pa se po zadnjih uradnih dogovorih med Občino Brežice in Ministrstvom za promet in zveze letos najverjetneje ne bo začela. In še manj veijetno je, da bi kmalu uredila naše težave. Se več, odprto gradbišče bo najveijet-neje povzročilo nove težave in uničilo obstoječo infrastrukturo. Resje, da le to po končani gradnji v skladu z dogovorom tudi popravijo. Nekaj ureditev cest se da ob tem še iztržiti, a manj kot si želimo vsi. Ureditev ostalih, občinskih in lokalnih, je breme občinskih proračunov, ki so že brez teh dovolj obremenjeni. Njihova prioriteta pa je žal še vedno vo dooskrba, ceste pridejo na vrsto za njo... na strani 3... iz vsebine. Pod lupo Posavske mušice... ...stran 2 Gospodarstvo Bo Dijaški dom center za tujce? JS^ ...stran 4 Turizem Posavje se predstavi na Tromostovju! ...stran 5 Glasba Intervju z Mišo Molk... ...stran 9 miflFOS d.o.o. Brežice Holyeva steza 1,8250 Brežice noiyevci srnin i, oivu Divimn Ml', j. 1 1 su: 1 n, 1 ' (fe k^, Podietie izvaia; -promet z nepremičninami (posredni -vpisi stanovanj v zemljiško knjigo-etažna lastnina -cenitve nepremičnin -druge tehnične storitve in svetovanja Tel.:/fax: 0608 62 332, GSM: 041 705 958 lik z licenco IBN) IKBOg fgSX522u mKe STlfSli SOBOSURJVRSTVO -"■f" W •• 1 __seat ___ POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT V POSAVJU r&GOMOTU O.O&k* CKŽ 139, KRŠKO Tel.: OSOS/ 22-442 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264 Stektra v.h.o. Soben ja vas 14 8262 Krška vas Tel.: 0608/ 64-043 GSM: 04 1/ 408-32 1 Sežigalnica v Kidričevem v petih letih Posavje - V minulih dveh tednih so se vse tri posavske občine na svetih izrekle za podpis kon-zorcijske pogodbe o toplotni obdelavi odpadkov iz severovzhodne Slovence in deponiranju po sežigu. Po nekaterih predvidevanjih naj bi projekt zaživel v treh do petih letih. Gre za dopolnitev regijskega zbiranja komunalnih odpadkov. K zamisli o sežigalnici je pred dvema letoma spodbudila mestna občina Velenje. Takrat so.se občine SV Slovenije s pismom o nameri odločile, da vprašanje pomanjkanja odlagališč za smeti rešujejo skupaj. V raziskavi so ugotovili, da bi bila postavitev sežigalnice mogoča na zemljišču družbe Talum, d.d., iz Kidričevega. Na njem je že ustrezna infrastruktura, saj je tam deponija za interne odpadke, ki zadostuje za 30 let. Ministrstvo za okolje in prostor predvideva dve, največ tri tovrstne sežigalnice v državi ter bo za njihovo graditev in izvajanje toplotne obdelave odpadkov javnim službam podelilo koncesijo. Predstavnica velenjske mestne občine Marija Tekavec (na fotografiji) je pojasnjevala občin- skim svetnikom, da bodo občine s konzorcijsko pogodbo ustanoviteljice gospodarske družbe, ki ji bo podeljena koncesija. Družba ne bo finančno bremenila občin, temveč vabi medse gospodarske subjekte, med katerimi je Petrol že pokazal zanimanje. Opozarja tudi na kritične razmere na tem področju, saj sta od 20 uradnih deponij v SV Sloveniji za daljše odlaganje primerni le dve. Posavje pa bo še vedno imelo na skrbi dejavnosti v zvezi z območno deponijo, čeprav, kot smo že poročali, ministrstvo narekuje, da bi Posavje priključili novomeški in belokranjski regiji. Suzana Vahtarič Občina prenesla krajevni dom na skupnost Dobova - V dobovski krajevni skupnosti te dni kar dvojno slavijo. Po dolgoletnih zahtevah in očitkih občinskih svetnikov jim je občina pred dnevi vrnila v lastništvo krajevni dom, ki so ga ob koncu 50. let zgradili sami. Na slovesni seji sveta KS Dobova, ki je minulo nedeljo od veselja potekala kar v prenovljenem krajevnem domu, so podelili tudi priznanja, in sicer krajevni organizaciji Društva izgnancev Dobova ter Mihaelu Boraniču iz Mihalovca in Antonu Kežmanu z Malega Obreža Prav tako je svoje priznanje podelilo domače turistično društvo, ki vsako leto izbira najbolj urejeno vas. Letos so ta projekt razširili v želji, da ne bi šlo samo za urejanje kraja temveč tudi za kakšno njegovo pridobitev. Za najlepšega so razglasili Mali Obrež, ker so tam ob urejeni okolici obnovili osrednji vaški vodnjak, postavili razpelo in okoli naredili park. S. V. Praznik občine Krško tudi letos v znamenju številnih prireditev Občina Krško praznuje Pomembni utrinki z zadnjega šenijemejskega Krško - V spomin na prve padle krške žrtve in srečno vrnitev iz izgnanstva, občina Krško 7. junija praznuje svoj občinski praznik. Tbdi letošnji bo minil v znamenju številnih kulturnih in športnih prireditev. Te bodo trajale vse do nedelje, 11. jun|ja in se zaključile na Hipodromu Brege z Veliko kasaško dirko za občinskega sveta Šentjernej - Osrednja in najbolj pereča tema je bila termin-sko-finančni načrt za gradnjo čistilne naprave in kanalizacije v občini Šentjernej. pokal Občine Krško. V času praznovanja občinskega praznika občine Krško se bo zvrstilo kar nekaj nadvse zanimivih prireditev. Poleg že tradicionalnih, kot so kolesarska dirka za veliko nagrado Savaprojekta, hitropotezni šahovski turnir, spe-edway dirka za zlati znak občine Krško in še nekatere, pa si bomo v petek, 9. junija, ob 19.30 uri, v organizaciji Agencije Lukec, lahko ogledali prvo uradno regionalno lepotno tekmovanje “Miss Posavja za Miss Slovenije”, ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Letošnja slavnostna seja Občinskega sveta občine Krško je bila, kot seje to zadnja leta zgodilo že večkrat, ponovno zunaj občinskega središča. S kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj, tokrat štirih predla- ganih, so svetniki, skupaj z drugimi občani, v Kulturni dvorani na Velikem Trnu, na povsem običa-' jen način počastili praznik občine. Veliki znak občine Krško so člani občinskega sveta letos podelili dr. Janji Rošker, specialistki pediatrinji iz Leskovca pri Krškem, ki je vse svoje življenjsko delo opravila v Krškem kot zdravnica, zaposlena v Zdravstvenem domu Krško. Znak občine Krško pa so prejeli Ljudmila Šribar za izjemne uspehe pri delu v domoznanskem' oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško, Vida Fritz za pomemben prispevek pri družbenem razvoju in bogatenju kulturnega življenja v občini Krško ter Silvester Mavsar za odmevno in dolgoletno delo na področju kulture in novinarstva. Danilo Koritnik Za omenjeno naložbo sta zainteresirana Komunala, d.o.o., iz Novega mesta in Ilbau iz Avstrije. Obe podjetji sta za lažje odločanje občinskemu svetu predložili termins-ko-finančni načrt gradnje čistilne naprave in kanalizacije, izkazalo pa seje, da so bila v dolgi in neplodni razpravi glavna težava različna izhodišča v obeh ponudbah (letna poraba vode, faze in čas gradnje in velikosti območij). Na koncu so sklenili, naj ponudnika znova pripravita investicijski program, vendar na podlagi istih izhodišč. Na seji so obravnavali tudi zazidalni načrt stanovanjske cone Sejmišče III v Šentjerneju, ureditveni načrt za kvartarne in storitvene dejavnosti v Šentjerneju, programsko zasnovo za dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine ter osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za graditev centra za ravnanje z odpadki Dolenjske. V obravnavi programa Evropske unije za financiranje sto lokalnih skupnosti je občinski svet podprl pilotni projekt na področju varovanja okolja Vsaka hiša - sončna hiša. Ravno zaradi poskusnega uvajanja je projekt izredno zanimiv za občino, Slovenijo in EU. Program je predviden za sto evropskih občin, njegov namen pa je na 2000 stanovanjskih objektih namestiti alternativne vire energije. Večinoma bodo vgrajeni šolami sistemi z energetskimi strešniki, ki bodo rabili za ogrevanje sanitarne vode, v gospodarskih poslopjih pa tudi za toplozračno sušenje sena. Člani občinskega sveta so se odločili tudi za nujno sanacijo Osnovne šole Šentjernej zaradi dotrajanosti oziroma velikih stroškov ogrevanja in neprimernih bivalnih razmer. Andreja Gorjanc mnenja, odgovori, popravki... ■__- ■>. _-V __..._... .•. ’ Sporočilo bralcem! Brulce vabimo, da s svojimi Mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Kam odlagati smeti? V zadnjem času se ponovno veliko govori o novih lokacijah za odlaganje smeti in celo o zaiigalnicah za smeti. Teh je vse več, se kopičijo in postajajo vse večji problem modeme civilizacije. Kako naj se človek obvaruje pred samim seboj, pred svojimi smetmi. Gotovo bi bil prvi korak v pravi smeri, da se začnemo gospodar-no obnašati tudi v zvezi s proizvedenim odpadom. Namreč to, kar se v Sloveniji še vedno počne, je popolna nomst. Medtem ko so države Zahodne Evrope in ostalega razvitega sveta že pred Štirimi, petimi desetletji ugotovile, da je potrebno s proizvedenim odpadom kot sekundarno surovino ravnati kar se da racionalno, je pri nas popolnoma drugače. Milijoni prepotrebnih dolarjev nam polzijo skozi prste, delovna mesta se ukinjajo, namesto da bi se odpirala, skratka narobe svet. Trdim, da je temu tako tudi za to, ker se na mnogih področjih Se vedno nismo uspeli organizirati kot modema, razvita in fleksibilna družba. Na izpitu s področja ravnanja z odpadki smo gotovo padli na celi črti. ObnaSamo se Se vedno tako, kot tiste afriSIce države, ki so pred nekaj tedni dobile prve zabojnike za zbiranje smeti in odpada Vse v eno "kanto". Steklenice, plastiko, železa,papir, celo kruh in crknjenega mačka naj-deS v takih zabojih. Žalostno, saj se večina že dolgo zaveda da hi lahko od-pad, odpadke ali smeti zbirali ločeno. Skoda da tudi zatone morejo poskrbeti ljudje sami. Če bi lahko, bi bil problem Že zdavnaj urejen Organske smeti bi prodajali za kvaliteten humus, železo, plastiko in steklo hi predelovali in tržili tudi v drugem, tretjem krogu, ves drug odpad pa bi pod strokovnim nadzorom uničevali z zažiganjem. Kako lep bi lahko bil ta Svet? Stanko Ikeban, Blanca Pozor, Matej ni edini! Saj nimam nič proti Mateju Ferjana ki je res enkraten mladenič, odličen Športnik, neponovljiv v svojih podvigih in vsekakor človek ena a s črtico, ki ga občuduje ne samo Slovenija ampak tudi svet. Ampak! Gospod, ki je vabil na ogled speedwaya zaradi Mateja Ferjana je močno prizadel, hote ali nehote, mladeniče, ki se v domačem speedway klubu mučijo in garajo. Ne pozabite, spoštovani, da tudi meni Matej Ferjan predstavlja Številko las črtico, a vseeno se v svoji notranjosti zavedam, da tudi na žalost večno drugi Izak Šantej zasluži pozornost in podporo nas najzve-stejSih spedway navdušencev. In tu je še neizpiljen mladenič, Primož Klenovšek; zanj lahko trdim, da je tudi vas, gospod, vrglo na noge ob njegovih vožnjah. Pa je to njegova prva sezona Lahko verjamete, da bo iz tega dečka nekoč še vrhunski voznik če bo le vzdržal vse pritiske. Pa Janez Žibert, tudi on se trudi, resje imel nekaj smole, a mlad je še in tudi obetaven. In tu so še novi in novi, ki se učijo te obrti v Krškem. Nikar pa ne pozabimo še vedno NAŠEGA Gerija Lekšeta. Res smo nesramni! Takrat, ko so odlični, jih poznamo jih častimo, ko jim ne gre, jih pozabimo ali celo omalovažujemo. Nehajmo s tem in raje pomagajmo našim junakom, to namreč.so. Me prav zjanima, koliko vas, ki spremljate speedway, bi imelo toliko korajže, da ne rečem česa bolj neokusnega in bi sedli na motor brez zavor?!. Da navijajte za Mateja Ferjana, našega super mladeniča, ampak ob tem navijajte tudi za vse ostale, ki potijo krvavi pot na peščeni stezi in se kalijo v bodoče mojstre peščenih steza Ne pozabite pa tudi na enega že prekaljenega saj ne more biti večno drugi, se vam ne zdi? Andraž Ligmajster, Vrhovo Kult v Brežicah Kulturni dnevi v Brežicah so postregli z raznimi prireditvami, ki so si sledile na posrečeno izbranih in dokaj atraktivnih lokacijah. Kult se je nedvomno prijel in to ne samo med Brežičani. Po ocenah nekaterih poznavalcev si je vse prireditve in dogodke ogledalo okrog pet tisoč ljudi, kar nedvomno potrjuje smiselnost in potrebnost prirejanja malo drugačnih, nevsakdanjih kulturnih prireditev. Ko smo si s prijatelji ogledali nastop domače skupine Demolition Group na prostem in to celo v samem središču mesta, smo neznansko uživali. Si predstav- posavske mušice Zraven smo tudi pri vladni krizi hitri več Zadnji tedni so na jugu naše države v znamenju cvička in kultuit Kako nenavadno sovpadanje! Da nima nič skupnega, priča nenavadno raznolik obisk; medtem ko podaniki cvička derejo skupaj in se klanjajo Z vs rdečemu dolenjskemu posebnežu, pa kulturne prireditve niso tako zanimive. Na cvičkarijadi v Kostanjevici so denimo za novega kralja cvički ustoličili Tonija Jarkoviča in za drugo cvičkovo princeso Uršo Zalar, v d. kmetijskega ministra Ciril Smrkolj pa je bil nad dogajanjem tako navdušen, da se ni mogel ločiti od kozarca s cvičkom. No, v Brežicah, kjer so mladi spet pripravili nadvse bogati Kult, ministra v odstopu Jožefa Školča ni bilo. Morda se ni mogel odločiti, ker so prireditelji izbrali toliko prizorišč, da se tudi domači obiskovalci niso znašli. Škoda, lani so se dogodki zgostili bolj na enem mestu, pa je tudi navdušencev bilo več. Ob nedavnem Dnevu državnosti pa so zatajili tudi hrvaški kupci Brežice so minuli torek sicer spet spominjale na avstrijsko Lipnico, a trgovci niso bili prav zadovoljni z izkupičkom. Če se bo upadanje nadaljevalo, znajo čez čas tudi Brežice bolj spominjati na Leibnitz kot na živahno trgovsko središče. Kljub spremenjenemu toku kupcev iz sosednje države raste na robu mesta nova velika trgovska hiša, ki jo bodo odprli že avgusta. Nove trgovske površine nastajajo tudi tik ob meji, v Slovenski vasi V novih prodajalnah, katerih lastniki so menda Hrvati, se bodo kupci iz Zagreba in okolice seveda ustavili najprej. Brežice s starim jedrom pa bodo propadale še naprej in lahko postanejo mesto strahov; Mercatorjevo Posavje bo namreč nekdanjim lastnikom kmalu vrnilo še nekaj prodajaln, za katere pa se novi najemniki ne tepejo. Žal občina Brežice nima prave strategije razvoja svojega gospodarstva. Ferdo Pinterič, Bojan Tičar in Anica Hribar, ki vse bolj vodijo občinsko politiko, imajo očitno druge skrbi, župan Deržič pa se tako ukvarja z visoko politiko. Ob razsulu brežiškega gospodarstva, ki bo kmalu ostalo še brez proizvodnega obrata Jutranjke, Opekama pa si rešitev obeta s prisilno poravnavo, se s podobnimi težavami soočata tudi sosednji posavski občini. V Sevnici je zdaj na udaru zlasti tekstilna branža, saj se v Jutranjki napovedujejo odpusti delavk, Lisca se je zaradi cenejše delovne sile že odločila za delno proizvodjo v Romuniji in sevniška tekstilna šola ostaja brez dijakov. Posavje je vedno bolj regija obratov, ki jih lahko matična podjetja odprodajo ali zaprejo. Bo rešitve morebiti ponudil Tone Hrovat, ki je na vikend v Preski pri Sevnici pripeljal svoje državne svetnike? 0 obstc jenos grarr mezi vseh ziijej Pon; krat se b drža nok ko.; vite' 1 pris Hrt odi krij Drr ži« upe ods žic, pra ste sre lag čni spt Toda življenje teče dalje, v državi in po občinah; ustaviti ga ne more, niti vladna kriza, h kateri so pripomogli tudi vsi trije posavski poslanci. Zlasti Branko Kelemina, ki je neposredno sodeloval pri štetju spornih glasov in je skozi skupščiasko dvorano skrinjico z njimi nosil kot najdragocenejši zaklad. V Posavju pa še kar naprej tečejo stečajni postopki okrog Vidma, Agrarie in Prevoza, pretijo pa še novi. Tudi kadrovske rošade se vrstijo naprej; obetavni diplomat Mitja Drobnič je nenadejano zapustil Terme Čatež in si začel služiti kruh kot direktor, rudnik Senovo v zapiranju je hote ali nehote zapustil Herman Kunej, ki gaje že nadomestil mladi podjetnik Brane Žibret. Med drugimi se upokojujeta ravnateljici naj večjih posavskih osnovnih šol Milena Jesenko v Brežicah in Anica Pipan v Sevnici. Da, življenje teče dalje. tic jes ml Ustavimo ga še enkrat z vinom in kulturo. V Posavskem muzeju Brežice, kjer je kolektiv sicer še naprej razdeljen na dva čvrsta bloka, je bilo pretekli teden odprtje likovne razstave. Začeli in zaključili so jo z žlahtnim vincem in drug drugega ter nagrajena vina sta upravičeno hvalila Janez Šekoranja in Zdravko Mastnak. Le nikogar od Vina Brežice ni bilo zraven. Čemu le, saj zdaj polnijo predvsem vodo in kokakolo! Vlado Podgoršek | Ijate, kot da smo bili v kraju, kjer se resnično dobesedno zavedajo tistega prežvečenega klišeja - turizem smo ljudje. V Brežicah dokazujejo, da o tem ne izgubljajo odvečnih in nepotrebnih besed, ampak tako delujejo in živijo. Ta prireditve, za kultum, za druženje in prijateljevanje je včasih potrebno znati tudi potrpeti. In naša skupna ocena je bila, da so tako organizatorji kakor tudi stanovalci in številni obiskovalci uspešno položili izpit iz preverjanja medsebojnega zaupanja in naklonjenosti. Po letošnjem "Kultu" bo vse drugače. S prijatelji se že veselimo novih prireditev in posebno "Kulta 2001". Jolanda Zimšek, Krško Letališče Cerklje ob Krki ki in podjetniki, med katerimi je neki tudi takšnih, ki imajo že svoja letala i? helikopterje. V tempu sodobnega življem ja in pomembnosti odlične poslovnost so nova prevozna sredstva učinkovit priložnost za obvladovanje vsakdanji del, nalog in odgovornosti. Hitrejša '* varnejša prevozna sredstva postajajo cenovno vse dostopnejša, zato je zelo pomembno, da se vsi, ki lahko kakorktU vplivajo na potek pridobitve vseh dovoljenj in soglasij za obratovanje letališču na ta izziv dobro pripravijo. Predvset? od njih je odvisno, ali bodo Brežice, skupaj s svojim zaledjem, dobile še en dodaten in hkrati zelo pomemben dejavnik, ki lahko odločilno prispeva k hitrejšemu ter celovitejšemu gospodarskem? in turističnemu razvoju regije. Albin Hotko, Brežice Na letališču v Cerkljah ob Krki so dolga desetletja vzletala letala JLA in s svojim hrupom po nepotrebnem vznemirjala prebivalce spodnjega Posavja. Največkrat so opravljala svoje polete ravno nad našimi kraji in ni se težja) spomniti, kakšne besede smo pri tem izgovarjali. Toda enkrat pač vse mine in tega se eni zavedamo, drugi pa nikakor ne. Pozdravljam pobude in projekt oživitve cerkljanskega letališča predvsem zaradi razvoja uporabe za potrebe civilnega prometa. Kolikor vem, so projekt podprli tudi številni posavski gospodarstveni- Popravek V prejšnji številki časopisa SavaGlas smo pomotoma navedli napačen podatek in sicer, daje Emil Vehovar predsednik Združenja podjetnikov Posavja, kar seveda ni res. Predsednik ZPP je Miran Stanko. Za neljubo napako se obema iskreno opravičujemo. Uredništvo POD LUPO V povezovanju so prednosti, a kako do njega, če še do soseda ni mogoče priti Po dobri cesti se daleč pride o £ vsakoletnim povečanjem prometa se vsi vsakodnevno srečujemo s problemom, da razpoložljiva infrastruktura ne zadošča potrebam. Ob kolonah v prometnih konicah poleg neprilagojene [ hitrosti voznikov ostaja vprašanje varnosti naših cest. Črne prometne točke so naša nočna mora, s katero se moramo sprijazniti, saj graditev novih cest, razen avtocestnega križa, skorajda Več ni. Stare pa se le popravljajo, a smo lahko zadovoljni, če je denar za preplastitve. J Ob tem, da smo nezadovoljni z lobstoječimi cestami, pa zaradi ome-jjenosti proračunskih sredstev v pro-J grame investicijskih vlaganj v posa-H^znih občinah ni mogoče uvrstiti Vseh potreb, ne samo želja, ki se izkažejo z zatečenim stanjem na terenu. Ponavadi samo krpamo že nešteto-*rat zakrpano, nove celovite sanacije * hoji vsak pristojni financer. Celo država za tako problematično izvedejo križišče, kot je na primer drnovsko. Zaenkrat je dala nalog le za postavitev svetlobnega stop znaka. Na Policijski upravi Krško je Pristojni za stike z javnostjo Štefan Hren potrdil, da sta v preteklih letih kritičnih točk v Posavju izstopali križišči glavne in lokalne ceste na ^novem ter regionalne ceste Brenti* - Dobova predvsem zaradi ne-uPoštevanja prednosti. Prav tako 0dsek regionalne ceste Krško - Bre-“dce zunaj naselja Libna zaradi nepravilnega prehitevanja. Najpogo-stejši vzrok težkih prometnih ne-jreč, ki se zgodijo pri nas, je nepri-Hgojena hitrost. Policisti so nemočni, strah pred visokimi kaznimi ob sprejetju novega Zakona o varnosti cestnega prometa je izginil, ob objestnosti voznikov pa so Še problem mladi neizkušeni vozniki. Želimo več in bolje Čeprav že teh cest, ki jih imamo, ne moremo vzdrževati, želje po več •n boljšem so. Tako na primer tista o medmestni povezavi med Brežicami in KriSkim skozi Vrbino mimo Nuklearne elektrarne Krško. Občina Krško seje marca zavezala da bo v letošnjem letu vodila aktivnosti za spremembo prostorskih planov RS, ki bodo omogočili njeno traso. Ali pa potijena različica obvozni-** za samo mesto Krško, t.i. Sloka varianta, ki sojo krški svetniki prav >ako izglasovali marca letos z na-menom, da bi razbremenili mestno ^dro. Prva dolgo zori, druga zaradi svoje oddaljenosti od samega cen-da ne doživi podpore potencialnih uPorabnikov. Ko govorimo o povezovanju °heh mest, se obstoječa regionalna povezava le ureja z obnovo ugrezajočih se robov v Šentlenartu in izgradnjo pločnika na Libni ter ureditvijo križišča v Spodnji Pohanci, ki naj bi bila v načrtu še letos. Kot je zatrdil brežiški župan Vlado Deržič, je za njegovo rešitev izbrano trikra-ko krožišče, priključek Zgornja Po-hanca bodo morali za njegovo izvedbo prestaviti proti vzhodu. V krog, v krog, od Krškega do Brežic Doživeli smo krožišči tako v enem kot drugem mestu. Na brežiški obvoznici jih bo očitno več. Trnje oziroma t.i. dobovskem križišču, kjer je, kot smo še izvedeli na Občini Brežice, križišče v fazi pripravljanja dokumentacije. Na Direkciji so potrdili projektno nalogo, ki navaja tri različice rekonstrukcije križišča, ena od teh je obvezno krožišče. Upamo le, da ne samo v birokratskih spisih. V Sevnici problem magistralka Največ nesreč je bilo lani na področju Sevnice zabeleženih na magistralni cesti Zidani most - Drnovo v dvojnem ovinku pri Impol- Križišče Črne je neopazno. Ceste se ne krilajo pod pravim kotom, prometna signalizacija je slaba, kritišče pa neosvetljeno. Kritično je križišče Črne. Zaradi jci, samo v januarju na primer 17. svoje lege je skoraj neopazno, je pa tudi stalna šolska pot in kraj več prometnih nesreč. Pristojni na brežiški Občini priznavajo, da je slabo urejeno, a je v njihovi moči le, da pritiskajo na državo. Povedali so, da je glede na prometne tokove ugotovljeno, daje semaforizacija križišča upravičena po kriteriju, ki temelji na skrajšanju čakalnega časa prečnega prometa. Direkcija RS za ceste je že potrdila projektno nalogo, ki predvideva dve različici rekonstrukcije križišča, semaforizirano križišče ali krožišče. Na osnovi izbora naj bi bilo križišče Čmc urejeno že letos, je pojasnil brežiški župan. Vožnja v krog pa se bo nadaljevala najverjetneje tudi v križišču A kot pravi župan Kristijan Janc, so dosegli sanacijo asfaltne prevleke in z veseljem ugotavlja, da se je stanje umirilo. Dodaja še, da se prometne nesreče, tako kot v sosednjih občinah, tudi v Sevnici dogajajo po celi občini. Ena od težav pa so prehodi preko železniških tirov, kijih bo potrebno v prihodnje izvesti v zunaj nivojske, torej podhode, še opozarja. Te v vseh treh občinah počasi rešujejo, saj je izdelava lokacijske in projektne dokumentacije še bolj zahtevna, investicija pa toliko dražja. Začetek reševanja tovrstnih križišč najverjetneje ne bo v Sevnici, temveč med prvimi v Posavju naslednje leto za železniški prehod Čulk v Spodnjem Starem gradu, za kar ima občina Krško rezervirano po 25 milijonov na dve leti. Posavje se pravzaprav začne v Radečah... In tudi v tej občini se ubadajo z velikimi problemi slabe in neurejene cestne infrastrukture. Predvsem tiste, ki je v pristojnosti države. O velikem problemu slabih cestnih povezav Radeč z osrednjo in severno Slovenijo je vodja oddelka za gospodarstvo in finance na Občini Radeče mag. Franci Žohar povedal: “V Radečah smo nekako delno zadovoljni le s cesto proti Posavju, že vrsto let pa si želimo boljših cestnih povezav z Zasavjem, Litijo in Ljubljano, pa tudi v smeri proti Laškem in Celju. Do ustreznih rekonstrukcij teh cest očitno ne in ne pride, pa čeprav po mojem mnenju niso strokovno zelo zahtevne in ne preveč drage. Ob tej priložnosti bi rad poudaril tudi naslednjo možnost, ki jo nekateri vidimo kgt dober projekt, namreč cestno povezavo Radeče - Velika Preska - Velika Reka - Litija - Ljubljana. Gre sicer za v velikem delu še vedno makadamsko cesto, toda kraji, skozi katere poteka, naravnost kličejo k tovrstni ureditvi in razvoju turističnih dejavnosti. Gre za območje, ki je še vedno del neokrnjene narave in takih ni več veliko.” ...in se nadaljuje s Šentjernejem Največja investicija, ki seje pričela z letom 1998 v Šentjerneju, je rekonstrukcija križišča in cest skozi osrednji del naselja. Kot je pojasnil župan občine Šentjernej Franc Hudoklin: “Ravno v tem času se dokončujejo hodniki za pešce in javna razsvetljava proti podjetju Podgoije d.o.o., na Trdinovi cesti ter oba hodnika ob Prvomajski cesti do konca naselja Šentjernej, kar je Občinski svet naknadno odobril. Z novo ureditvijo bo Šentjernej pridobil semaforizirano križišče, urejen trg kot reprezentančni plato, ki bo dal osrednjemu delu Šentjerneja vsebinski poudarek, številčno pa se bodo zmanjšali parkirni prostori v samem jedru Šentjerneja. “Kot zadnji rok za dokončanje del smo si zastavili konec letošnjega junija, slavnostna otvoritev omenjene investicije pa bo za občinski praznik “Jernejevo 2000” -26.avgusta”, je še povedal župan Hudoklin. Suzana Vahtarič, Andreja Gorjanc, Danilo Koritnik Sodelovanju v telefonski anketi na osrednjo temo, katere vzorec je bil 653 naključno izbranih Posavcev, se je odzvalo 498 anketirancev iz Brežic, Krškega, Radeč, Sevnice in Šentjerneja. Anketa obsega različne starostne skupine in stopnje izobrazbe. 1. Kako ocenjujete prometno varnost v Posavju in širie? zelo slabo 11% slabo 42% ne vem 3% dobro 9% 1 za do v 35% ■ dobro ■ zadovoljivo ■ slabo □zelo slabo ■ ne vem 2. Katera občina ima najbolj kritične prometne točke? Sevnica 16% Šentjernej 1% Radeče ,7% Brežice 26% ■ Brežice ■ Krško ■ Radeče □ Sevnica ■ Šentjernej Krško 50% 3. Komu ali čemu pripisujete krivdo za obstoječo prometno varnost? 11% 27% Anketo je pripravila Cool media DZS. ■ udeleženci v cestnem prometu ■ neurejene ceste ■ policija < □ lokalna skupnost ■ država KOD Maja Šušterič, študentka pra-Va iz Krškega - Ker avtomobila ^ ne vozim, gledam na ta problem ^orda nekoliko drugače. Manj kritično. Ko se s kom peljem, me si-per moti, če je cesta poškodovana 'n se vsi v avtomobilu tresemo od v°žnje po luknjah, toda tudi to zna Hiti zabavno. Ko pa govorimo o Prometnih nesrečah in teh je v naši ^giji kar precej, pa mislim, da jim °otruje več razlogov. Od že splošno žratnih, kot so prehitra vožnja in popiti alkohol, do drugih in med temi Je Prav lahko tudi neprimerno ureje-na ali poškodovana cesta. Upam, tia bodo v času, ko se bom odločila opravljati vozniški izpit, ceste bolj-kot so danes. Težko si predstavljam, kako spretno je potrebno znati voziti po naših cestah. Danilo Gorenc, elektrotehnik iz Šentjerneja - Zadovoljen sem, da se je nova občina po dolgih letih mirovanja in anarhije končno odločila, da začne urejati in posodabljati cestne površine, komunalno infrastrukturo in tudi samo jedro Šentjerneja. Slabost je le, da dela potekajo že zelo dolgo, kar je zelo moteče za udeležence v prometu. Moti me, daje bil posamezen odsek ceste že večkrat na istem mestu prekopan, vzrok za to pa sta verjetno neustrezen nadzor in slaba koordinacija med izvajalci, projektanti in investitoijem. Kolikor vem, se bo z ureditvijo Šentjerneja tudi marsikaj spremenilo, saj bo križišče semaforizirano, na trgu ne bo več parkirnih mest..., kar bo verjetno povzročilo nezadovoljstvo ljudi. Nataša Zalar, prodajalka iz Reštanja - V našem kraju so ceste v neverjetno slabem stanju. Želela bi vedeti, kdaj jih bodo spodobno uredili. Nekoliko boljše je le na Senovem, kjer je glavna cesta dokaj dobro urejena, drugod je podobno kot pri nas. Drugače pa je moje mnenje, da v Posavju nimamo dobrih in varnih cest. Številne nesreče, med njimi so žal tudi najbolj tragične, gotovo nekaj povedo. Ali so vedno res krivi le vozniki in voznice? Sicer pa bi si želela, da bi se v Posavju in Sloveniji lahko vozili po modemih in varnih cestah. Število avtomobilov je vsak dan večje, ali pa bodo ta tempo rasti prenesle tudi naše ceste, je veliko vprašanje. Sama sem med tistimi, ki v to zelo dvomijo. Bojan Agrež iz Radeč, zaposlen v podjetju Radeče papir - V zadnjih letih se je število vozil v Sloveniji zelo povečalo. Ali to lahko prenesejo tudi naše po večini slabo urejene ceste, pa je veliko vprašanje. Na cesti Zidani Most-Krško so trije kraji, kjer se pogosto dogajajo nesreče, in sicer Šolski vrt pri Zidanem Mostu, Didlov graben pred naseljem Vrhovo in na cesti skozi Hotemež. V Radečah je za tekoči in mirujoči promet dokaj v redu poskrbljeno, le skozi naselje Krakovo pelje preozka in nepregledna cesta, nevarna predvsem za otroke in mnoge druge, ki tam radi pešačijo. Opažam, da se pri obnavljanju in gradnji cest nasploh veliko premalo poskrbi za invalide, pešce in kolesarje. Cvetka Bizjak iz Sevnice, referentka sevniške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje - Ceste v Posavju niso dovolj dobro urejene in so zato nevarne za vse udeležence v prometu. V naši regiji se na cestah zgodi preveč prometnih nesreč in žal se jih veliko konča tudi s smrtnim izidom. Samo v eni nesreči, ki se je zgodila letos, so ugasnila tri mlada življenja. Cesta Krško-Sevni-ca na desnem bregu Save je sicer v dokaj dobrem stanju, toda tudi na njenih delih so za mlade in morda ne dovolj izkušene voznike zelo nevarne pasti. Če pomislim na cesto Sevnica-Krško na levem bregu Save, pa se skoraj zgrozim. Upravičeno se sprašujem, ali je to sploh še cesta. Lado Rožič, sekretar Območne brežiške organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije iz Brežic Trenutna prometna situacija v Posavju se je pričela izboljševati le zaradi pritiska krajanov, ki so na ne-vzdržnost začeli opozaijati tudi z grožnjami o zaporah in drugimi oblikami protestov. Konkretno v naši KS Zakot - Bukošek- Trnje, kjer je križišče treh državnih cest in so konstantne nesreče ter vir nezadovoljstva krajanov, zaradi nerazumnih potez Darsa. To lahko utemeljim s semaforiziranim križiščem pri Blagovnici, kjer se gospodom iz Ljubljane ni zdelo primemo uvesti desnega pasu za zavijanje iz bizeljske smeri. Ostaja križišče z dobovsko cesto in na njej zožanje mostu v Trnju. GOSPODARSTVO Ob mednarodnem letalskem mitingu v Cerkljah letališče tudi civilno Počakajmo do konca meseca Cerklje ob Krki - Večjih razhajanj za pripravo dela vojaškega letališča za civilne namene ni, in kot pravi brežiški podžupan mag. Andrej Vizjak, vodja skupine, ki pripravlja aktivnosti za njegovo vzpostavitev, obstaja realna možnost, da ob tem mitingu pride do podpisa tako pisma o nameri kot sporazuma z Ministrstvom RS za obrambo ( MORS). “Podpisana oba dokumenta bosta omogočila najprej uporabo letališča v športne in šolske namene na klubski ravni”, pravi mag. Vizjak, in pomenita začetek civilnih letaliških aktivnosti na vojaškem letališču. Prav tako sta dokumenta dobra osnova za vzpostavitev pravega civilnega letališča ob vojaškem, za kar že potekajo postopki pridobivanja prostorske dokumentacije na Ministrstvu za promet in zveze, je še pojasnil. Na sestanku brežiške delovne skupine s predstavniki generalštaba Slovenske vojske in predstavnikom sektorja za civilno obrambo pri MORS konec maja je bilo ugotovljeno, daje pismo o nameri usklajeno in bi ga lahko dejansko že podpisali, pravi mag. Andrej Vizjak (na fotografiji), zdaj bodo formalni pregled opravile še pravne službe, opredeljuje pa pogoje in namene vzpostavitve letališča v civilne namene. Prav tako vsebuje določbo, da MORS soglaša s takojšnjo uporabo letališča Cerklje ob Krki na obstoječi infrastrukturi v skladu s sporazumom med ministrstvom in uprav-ljalcem letališča. Tega naj bi svetniki potrdili 19. junija na naslednji seji Občinskega sveta s sprejemom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki, ki bo nudil letališke storitve oziroma bo kot upravljalec civilnega dela s pogodbami omogočal njegovo uporabo. Hkrati pa MORS pogojuje, da je uporaba letališča na obstoječi infrastrukturi le začasne narave, to je do vzpostavitve potrebne infrastrukture za civilno letališče. Ne za kontrolni stolp ali stezo, temveč gre za platformo za parkiranje, tako imenovane hangarje in podobno spremljajočo infrastrukturo, še pojasnjuje Vizjak. Delovna skupina, ki je bila formirana na tem srečanju, mora na obeh ravneh, občinski in ministrski, podrobnosti določil vsebine sporazuma o takojšnji uporabi letališča uskladili do 10. junija, tako da bi oba dokumenta res lahko podpisali ob letalskem mitingu. Ob razvoju športno rekreativnega letalskega prometa ter Siljenju turizma na tem področju pa, kot smo nakazali, potekajo aktivnosti za drugo fazo razvoja civilnega dela letališča na SZ delu obstoječega za odprt civilni promet. Suzana Vahtarič Občina Brežice za dijaški dom nima denaija, tujcev pa javnost ne želi Huda “rak rana” ali kamen spotike? Brežice - Usoda Dijaškega doma Brežice se pogreva vsakih nekaj let. Govorice zadnjih dni, da je dom prodan Ministrstvu za notranje zadeve za prehodni dom za tujce, njegov zdajšnji lastnik SGP Posavje Sevnica zanika. Direktor te delniške družbe Brane Musar je povedal, da se z ministrstvom pogovarjajo le o kratkoročnem najemu. Res pa je, da se SGP skuša znebiti doma, ki je bil podjetju vsiljen in kot pravi, predstavlja izgubo v tekočem poslovanju. SGP Posavje Sevnica je namreč dom prevzelo kot plačilo dela pri gradnji nove srednje šole v Brežicah in postalo njegov uradni lastnik pred dvema letoma; pred tem je bil dom v lasti šolskega ministrstva. Objekt s 3400 kvadratnimi metri površin in skoraj 6000 m2 funkcionalnega zemljišča je bil takrat ocenjen na 250 milijonov SIT. Kot je povedal direktor Musar, so dom najprej ponudili občini Brežice in letos pospešeno skušali rešiti prodajo. S tem namenom je organiziral nekaj sestankov s predstavniki lokalne skupnosti in kot zatrjuje, občina Brežice želi rešiti problem dijaškega doma, a konkretnega odgovora z njihove strani še ni. Tudi do ponudbo SGP-ja o nakupu, s katero so za nekaj milijonov zmanjšali zgornjo vrednost in bili pripravljeni na triletno odplačilno dobo, se na občini niso jasno opredelili, dodaja Musar. Ponudili so jim tudi vsebine zanj, lahko bi razširili knjižnico, pridobili nastanitvene kapacitete za potrebe šole in športa, reševali stanovanjske probleme socialno ogroženih. V domu bi lahko vzpostavili Center obšolskih dejavnosti, k čemur se občina še najbolj nagiba, ali kot še predlaga njegov sedanji lastnik, invalidske delavnice, dom za mlade ali v Brežicah prepotrebno menzo za srednješolce. Kuhinja je delovala še pred letom dni, kot pravi Musar, ima dom, kjer so zdaj nastanjeni pretežno delavci podjetja in nekaj socialnih problemov, vsa dovoljenja za delovanje. Župan občine Brežice Vlado Deržič priznava, da je usoda doma vprašljiva in dajo bodo še pred koncem junija uvrstili na dnevni red Občinskega sveta. Tako kot občani, ki iščejo resnico o domu, tudi župan ne odobrava prehodnega doma v jedru mesteca. Ostaja pa vprašanje, kje dobiti denar. Še bolj pa, kako potem dom napolniti, saj imajo praznih objektov v občinski lasti več kot preveč. Musar zatrjuje, da bi radi v podjetju upoštevali želje lokalne skupnosti in so še vedno odprti za pogovore z občino. Ker se la ne premakne, je bila pred tednom in pol na pobudo SGP-ja na obisku delegacija Ministrstva za notranje zadeve, ki se zanima za dijaški dom, kjer naj bi menda v srcu šolskega predela Brežic, ob gimnaziji, Prosvetnem domu in knjižnici vzpostavili prehodni Center za odstranjevanje tujcev. Štiri dni kasneje je iz Sevnice na ministrstvo romala pogodba o najemu doma in kot pravi direktor, gre za enoletni najem, vsekakor pa so to šele začetna dogovarjanja in so še vse možnosti odprte. Suzana Vahtarič Delavnica - vključevanje Slovenije v EU Čateške toplice -Razvojni center Brežice je v konferenčni dvorani hotela Terme pripravil celodnevno delavnico na temo vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Udeležilo se je je precej brežiških podjetnikov in drugih, ki jih zanima tovrstna problematika. Uvodoma je navzoče pozdravil brežiški župan Vlado Deržič in ob tej priložnosti povedal, da je Razvojni center Brežice ustanovljen zato, da koordinira in drugače usklajuje podjetniške pobude, ki so temelj ne samo delovanja in obstoja malega gospodarstva, ampak razvoja družbe nasploh. Pohvalil je še ne enoletno delo centra in poudaril, da začetki Obetajo uspešno izpeljavo zastavljenega projekta. Razvojni center je predstavil njegov direktor Toni Horžen. Povedal je, daje njihova ustanoviteljica občina Brežice, da so lokalni razvojni center, ki se povezuje regionalno in je pomemben del regionalnega razvojnega centra. Za glavna letošnja cilja so si zadali sodelovanje pri ustanovitvi regionalne razvojne agencije in začetek skupnega delovanja pri razli- čnih zanimivih projektih s sosednjimi hrvaškimi občinami, ki bodo v bližnji prihodnosti po bese- unije, namenjenega za demografsko obnovo in gospodarski razvoj. V dopoldanskem delu dela- Na delavnici so sodelovali: Božo Marot, Toni Horžen, mag. Igor Strmšnik in dr. Riana Benko. dah direktorja Horžena vse pogo- vnice so sodelovali predavatelji šteje uporabnice denarja Evropske več državnih institucij. D. K. Merila za izdajo soglasja o obratovalnem času trgovin preohlapna Pravilnik o obratovalnem času prodajaln je po intenzivnem delu in mnogih aktivnostih Sindikata delavcev trgovine Slovenije vendar-le doživel spremembe. Te so začele veljati konec aprila letos, položaj delavcev trgovine pa bodo izboljšale, ko bodo zaživele tudi v praksi. Obratovalni čas prodajaln je jedro spora med delodajalci in zaposlenimi v trgovini oziroma njihovim sindikatom že nekaj časa. Predvsem sindikat očita delodajalcem, da podaljšujejo obratovalni čas prodajaln, čeprav nimajo dovolj zaposlenih delavcev. Tako se s podaljšanjem obratovalnega časa podaljšuje tudi delovni čas zaposlenih, velikokrat preko vseh razumnih meja. Ena od sprememb v pravilniku, ki naj bi tudi najbolj vplivala na izboljšanje položaja delavcev v trgovinah, je opredelitev nedeljskega obratovalnega časa. Doslej je bil to redni obratovalni čas, po novem pravilniku pa je redni obratovalni čas od ponedeljka do sobote, za nedelje pa velja, da je to dežurni obratovalni čas. Tako je tudi v drugih evropskih državah. Soglasja za obratovanje prodajaln izdajajo lokalne skupnosti, ki bi v skladu z omenjeno spremem- bo pravilnika že morale izdelati in sprejeti ustrezna merila za dežurni obratovalni čas. Tega pa se občine po trditvah Sindikata delavcev trgovine lotevajo prepočasi oziroma sploh ne. Tudi posavske tri niso izjema. Nasprotno, trdijo celo, da so merila, kot jih navaja pravilnik, preveč ohlapna. Mojca Sešlar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti občine Sevnica pravi, da po teh merilih lahko izdajo soglasje za nedeljsko dežurstvo vsem prodajalnam, ki bi zanj zaprosile. Glede števila zaposlenih, ki bi ob tem lahko bilo sporno, pa dodaja, da na občini niso pristojni za tovrstno preverjanje, to je področje delovno pravne zakonodaje in s tem delovne inšpekcije. Temu pritrjuje tudi delovni inšpektor za področje Posavja mag.Andrej Vizjak, ki hkrati dodaja, da so ob pripravah na spremembe pravilnika njihovo službo očitno spregledali, zdaj pa se že kažejo pomanjkljivosti v določbah, na katere bi delovna inšpekcija gotovo pravočasno opozorila. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol sicer priznava, da so merila morda res preohlapna in jih bo potrebno še dodelati, k sodelovanju povabiti tudi delovno inšpekcijo, kljub vsemu pa izraža zadovoljstvo, da se je na tem področju nekaj premaknilo in da seje o tem začelo vsaj govoriti. Tako je več upanja, da se bodo spremembe pravilnika slej ko prej začele uveljavljati tudi v praksi. Sicer pa ta trenutek te spremembe veljajo le za prodajalne, ki bodo na novo odprte, za vse ostale se do konca leta, ko bodo znova morale zaprositi za soglasje o obratovalnem času, takrat tudi za nedeljsko dežurstvo, nič ne spremeni. Do takrat pa bodo morda (?) tudi “pravila igre” že natančneje določena. Jelica Koršič Ustanovljeno Združenje potrošnikov Posavja Potrošniki lahko uveljavljamo svoje pravice Združenje potrošnikov Posavja je bilo ustanovljeno decembra lani, od začetka marca pa je vpisano v register potrošniških organizacij pri Uradu za varstvo potrošnikov Republike Slovenije. Je neodvisno, neprofitno in nadstrankarsko združenje za varstvo interesov potrošnikov in občanov iz Posavja. Predsednik Združenja potrošnikov Posavja Matej Košir je povedal, da se potrošniško gibanje v Sloveniji v zadnjem času razvija in dobiva na pomenu. Vendar pa bo potrebno za vstop v EU sprejeti še kar nekaj direktiv. Združenje ima podporo vlade, večine političnih strank in tudi evropskega parlamenta. V Posavju pa zanje nimajo toliko posluha kot bi si to želeli. Čimprej bi radi pridobili ustrezen prostor v središču Krškega. Za enkrat se lahko potrošniki obračamo na združenje le pisno na naslov p.p. 107,8270 Krško. Pri svetovanju se dosledno držijo Zakona o varstvu potrošnikov in še nekaterih zakonov, ki se navezujejo na pravice potrošnikov. Metod Tekavčič in Matej Košir Tajnik Združenja potrošnikov Posavja Metod Tekavčič je povedal, da so si kot glavne naloge zastavili skrb za varstvo interesov potrošnikov in občanov, nepristransko in popolno informiranje, izobraževanje, uveljavljanje ter zastopanje interesov potrošnikov v družbenem življenju in svetovanje potrošnikom. Potrošniki smo vsi skoraj na vsakem koraku. Zato je prav, da se svojih pravic zavedamo in jih tudi uveljavljamo, ko je to potrebno. Janja Tanšek I novosti RCB Izkoristite ugodne pogoje kreditiranja 1. Obveščamo vas o možnostih kreditiranja pri SKB banki, d. d., kjer so na voljo sredstva, ki smo jih pridobili s programom Phare. Pogoji kreditiranja so naslednji; - najmanjša višina kredita za končne porabnike je 1 mio SIT, največja pa 10 mio SIT, - delež lastnih sredstev investitorja mora biti najmanj 20-odstoten, - obrestna mera je TOM + 3,3 %, - možen moratorij do 1 leta, skupna odplačilna doba 5 let, - uporaba kredita je dokumentirana in možna samo za investiranje v osnovna sredstva, pridobitev licenc, patentov in franšiz ter največ 10 % od skupne vrednosti projekta v obratna sredstva, - kreditna linija ni namenjena refinanciranju obstoječih kreditov. Krediti po tej shemi lahko vključujejo nakup opreme, gradbena dela in nakup objektov, pridobitev licenc, patentov, franšiz in financiranje obratnega kapitala največ v višini 10 % predračunske vrednosti. Iz te kreditne sheme se ne smejo financirati naslednje dejavnosti: - primarna kmetijska proizvodnja, - prodaja na drobno, - promet z nepremičninami, - katerakoli dejavnost, ki je po zakonu prepovedana, - nadomestitev obstoječih kreditov, - osebna korist podjetnika. 2. Razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva, na voljo so še sredstva pri Novi KBM, d. d., po naslednjih pogojih: - prosilec lahko vloži zahtevek za kredit v višini do 30 % predračunske vrednosti investicije in skupne mase razpisanih sredstev (največ 3,5 mio SIT), - odplačilna doba največ 5 let, - obrestna mera je TOM + 2 %. Vsa potrebna razpisna dokumentacija je na voljo na Razvojnem centru Brežice. Razvojni center Brežice je pravi naslov za vas! Storitve so: - koordinacija pri pridobivanju ugodnih kreditov, - posredovanje pri iskanju prostih prostorskih kapacitet, - podjetniško svetovanje, - informacijska baza, - izdelavajioslovnih načrtov, - svetovanje brezposelnim in začetnikom itd. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Razvojnega centra Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice, tel.: 07/49-90-680, faks: 49-90-681 ali na spletnih straneh: www.rc-brezice.si GOSPODARSTVO, TURIZEM Remont v zaključni fazi NEK 2 III Krško - 15. junija naj bi po predvidenem 63-dnevnem remontu NEK ponovno sinhronizirali 2 elektroenergetskim omrežjem. Kot smo že poročali, je letošnji redni remont razdeljen v dva segmenta. Prvi je dokončanje projekta modernizacije, drugi pa obsega izvedbo tekočih vzdrževalnih del, preverjanje in zamenjavo goriva, ki se končuje v teh dneh. Kot sporočajo iz službe za odnose z javnostjo NEK, remontne aktivnosti potekajo tekoče po načrtu. Remontna dela so v fazi zaključevanja, izvajajo se preizkušanja po opravljenih vzdrževalnih posegih in na sistemih ali zaključenih celotah; kjer so dela končana, se vzpostavljajo pretočne poti. Dela spremlja tudi inšpekcija Uprave RS za jedrsko varnost, ki opravlja redne tedenske sestanke s pooblaščenimi organizacijami za nadzor poteka remontnih aktivnosti. Konec minulega meseca so se končala dela na inštalaciji obeh uparjalnikov, z iznosom opreme, orodja in svinčene zaščite iz zadrževalnega hrama so končali pred tednom dni. Ob zaključnih delih Konzorcija Siemens - Framatom pri zamenjavi uparjalnikov so v minulih dneh potekali večji posegi v reaktorski in turbinski zgradbi. Večja dela predstavlja še menjava gorivnih elementov, od skupno 121 tokrat poteka vstavljanje v sredico reaktorja 32 novih. Ob zapiranju sredice in ostalih sistemov pa bodo v teh dneh pred zagonom opravili še zadnja testiranja in segrevanje nuklearke z zagonskimi testi. S.V. 28. teden cvička je bil pravi dolenjski praznik Kostanjevica na Krki - Po nekaj letih je Zveza društev vinogradnikov Dolenjske spet zaupala izvedbo Cvičkarije društvu kosta-njeviških vinogradnikov. Znamenito dolenjsko praznovanje seje začelo z okroglo mizo v Lamutovem salonu in s predavanjem predstavnice ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Špele Trpin, ki je zbranim vinogradnikom pojasnila določbe pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega Poimenovanja cviček ter predstavila slovenska pogajalska izhodišča v pogajanjih z EU v zvezi s statusom in priznanjem naših vin na evropskem tržišču. Uradna otvoritev že 28. tedna cvička je bila v starem mestnem jedru oziroma na ta malem placu, kot mu radi pravijo domačini. Organizatorji so pripravili resnično pester in zanimiv kultumo-zabavni program, ki se je začel s parado in prikazom vinogradniških opravil. Najbolj slavnostno pa je bilo, ko so nastopili pevci iz vse dežele cvička Okronali so novo cvič-kovo princeso in letošnjega kralja cvička. Krona je pripadla Urši Zalar iz Novega mesta, ki je nasledila Leo Marijo Colarič iz Kostanjevice. Urša je tako postala druga cvičkova princesa v zgodovini podeljevanja tega naslova. Podbočju, ob tej priložnosti pa je povedal, da je zelo ponosen na ta laskavi naziv, ki pomeni predvsem priznanje njegovemu dosedanjemu delu in spodbudo za delo in ravnanje v prihodnje. In komu je pripadel prestol, ki ga je vse leto zasedal Alojz Zalašček iz Boštanja? Med nekaj sto tekmovalci je bil izbran za kralja cvička Toni Jarkovič iz Avguštin. Toni izhaja iz znane družine vinogradnikov in sadjarjev z Broda v Dolenjska prireditev je uspela, predsednik Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki Stane Tomazin pa je prepričan, da bodo naslednjič še boljši, čeprav so že letos prejeli številne čestitke za uspešno organizacijo. D. K. _____________________________________________________ SavaGlas, 7.6.2000 Kljub velikim spremembam se število zaposlenih v Jutranjki ne bo znižalo Sevniški Jutranjki se kljub vsemu obetajo boljši časi Sevnica - Jutranjka d.d. je uvrščena med večja tekstilna podjetja v Sloveniji in trenutno zaposluje 693 delavk in delavcev. Družba je poslovno leto 1999 zaključila z izgubo v višini 340,4 milijona tolarjev, z izgubo pa posluje kontinuirano že od leta 1995. Rezultati poslovanja v letih 1997 in 1998 so sicer res nakazovali uspešno izvajanje razvojne sanacije podjetja, vendar se ta v letu 1999 žal ni nadaljevala. Namesto nadaljevanja boljšega poslovanja in realizacije načrtovanega minimalnega dobička je bila v letu 1999 dosežena izguba, ki presega vse dosedanje. Sevniška Jutranjka doživlja krizo, ki je prizadela že skoraj vso tekstilno industrijo v Sloveniji. Poglavitni razlogi so sicer “zunanji”’ in vsem dobro znani, toda, kot pravi generalna direktorica družbe mag. Zdenka Marčič, slabim poslovnim uspehom botrujejo tudi razmere na domačem slovenskem trgu. Te so neugodne predvsem zaradi precej nižje kupne moči prebivalstva, trgovskega uvoza manj kvalitetnih in cenenih tekstilnih izdelkov, zlasti otroškega programa prav tako pa tudi zaradi visokih stalnih obremenitev delovno intenzivnih panog in splošne finančne nediscipline. “Izguba in druge težave družbe posledično povzročajo tudi tekočo plačilno nesposobnost. Uprava kije vodenje podjetja prevzela konec lanskega' leta je pripravila dober pro- gram prestrukturiranja. V njem predvidevamo več ukrepov za izboljšanje poslovanja, kot so kratkoročni ukrepi za izhod iz krize, ki se že intenzivno izvajajo, dolgoročni ukrepi poslovne prenove v obliki razvojnih projektov, ukrepi finančne konsolidacije, ki zajemajo pridobitev dolgoročnih virov, konverzija dela kratkoročnih obveznosti v trajni kapital, odprodaja poslovno nepotrebnih sredstev, kapitalske povezave s strateškimi partneiji ter investicije v tehnološko prenovo,” pravi mag. Marčičeva in dodaja; “Prav zaradi racionalizacije in zmanjšanja stroškov poslovanja bomo hkrati z izvedeno statusno spremembo zvedli tudi selitev celotne proizvodnje iz Brežic na lokacijo v Sevnico. Nepremičnine v Brežicah bomo prodali in tako pridobili finan- čna sredstva, ki so potrebna za odpravo nelikvidnosti. V Brežicah je skupno zaposlenih 150 delavcev, sprejete spremembe pa pomenijo . spremembo lokacije dela ob zagotovljenem prevozu. V skladu s strategijo zaposlovanja, da bomo zaposlitev omogočili vsakomur, ki bo želel delati, tako da se število zaposlenih v družbi kot celoti nikakor ne bo znižalo. Naj kot zanimivost in potrditev naših pričakovanj povem tudi to, da smo v letnem načrtu poslovanja prvega tromesečja sicer res predvideli negativen rezultat za okoli 25 milijonov tolarjev, toda dosegli smo celo 15 milijonov tolaijev dobička, kar pomeni, da smo tromesečni cilj poslovanja celo presegli in je nad vsemi pričakovanji,” je zatrdila generalna direktorica mag. Zdenka Marcič. D.K. »odjetju Radeče papir je brez dela ostalo 187 delavcev Radeče - V Radečah bo odslej očitno socialna stiska ljudi še veliko večja. Ko se je pred nekaj meseci zgodil stečaj tekstilnemu podjetju Kora in je izgubilo delo skoraj 100 delavk in delavcev, so sedaj v podobnem položaju tudi nekateri delavci podjetja Radeče papir. Z novo strategijo in novim poslovnim načrtom je vodstvo podjetja presodilo, da je potrebno zmanjšati število delovnih mest. V zadnjih dneh meseca maja je oseb, ki iz različnih razlogov težje ca, saj se bodo lahko zaposlili v varo- sklepe o napotitvi na t.i. “tovarniško dobijo zaposlitev. V sindikatu jim je valni agenciji Varnost Celje. Kako čakanje” prejelo 187 delavcev pod- slednje uspelo zavarovati, saj so v bo s preostalimi delavci, predsednik jetja Radeče papir. Kot je povedal pogajanjih z vodstvom podjetja in Pergama še ni upal napovedati, ob- predsednik sindikata Pergam v pod- nekaterimi pristojnimi institucijami staja pa velika možnost, da po šest jetju Jože Breznikar, gre predvsem dosegli, da jih bodo 20 prerazpore- mesečnem roku, ki začne teči 8. ju- za mlajše delavce, med katerimi je dili v podjetje Ipra. Tudi 14 varnost- nija, več kot 140 delavcev ne bo načelo nekaj delovnih invalidov in nikov bo dobilo novega delodajal- šlo nove ali ponovne zaposlitve. D.K Posavje se predstavi Promocija Posavja, ki bo v Ljubljani 15. junija pred Kavarno Pločnik na Tromostovju, bo postregla z informacijami, kulinaričnimi posebnostmi ter zabavo za otroke in odrasle k 'Vod naslovom “Posavje se •-^predstavi” se bodo v A četrtek 15. junija v slovenski prestolnici predstavili kraji ob Savi, ki jih dediščina preteklosti *n življenje na začetku tretjega tisočletja povezujejo v enotno okolje - Posavje. Posavje, ki seje oklenilo Save in se razpredlo po nežnih pobočjih in gričih med Štajersko in Dolenjsko, zaživelo s centri mest Sevnice, Krškega in Brežic ter prav s Savo pridobilo videz žive, sveže in prijazne dežele. Posavje je kot velika zelena kaplja, ki se je izmuznila s stvarnikove slikarske palete in se vpila v pokrajino, s svojo energijo pa napojila studence, dala sok vinski trti in veselje ljudem. Njegove Posebnosti in lepote sicer niso razvpite in predane množičnemu občudovanju, temveč so največkrat prihranjene ljudem, ki vedo, da so lepote življenja, užitka in zdravja v malenkostih. In teh dragocenosti ima Posavje zelo veliko. Samo odkriti jih je potrebno. Tudi zaradi tega pripravljata Radio Brežice in lokalni časopis Sa-yaGlas promocijo Posavja v Ljubljani. Tudi zato bodo postavili na og-led Ljubljančanom in Slovencem, Posavje, ki prinaša na slovenski turistični pladenj veliko zanimi-v°sti, posebnosti in lepot. In ne-Uazadnje je dobro tudi to, da se Prebivalci Posavja samozavestno ozrejo na svoje okolje, ki še zda-'eč ni samo v uspešnih podjetjih, uuklearki, vinogradih in svetovno znanih Termah. Posavje je vse to 'n še veliko več... Srečala se bosta Čatež in Povodni mož Kjer je voda, je tudi življenje. Dežela, ki ima vodo, je srečna dežela. Posavje je ima veliko, pa še blagodejne in zdravilne narave je. Na drugi strani pa tudi Ljubljana s svojo sanjavo mestno reko Lju- bljanico ter živahno in svežo Savo na svojem obrobju ne more tožiti nad pomanjkanjem. Prav Sava, ki s svojim 221-kilometrskim vodnim tokom po Sloveniji (od njenih 940 kilometrov od izvira v Zelencih oz. slapa Savice in Bohinjskega jezera) dela med Ljubljano in Posavjem posebno vez, enkratno modro črto, bo na dnevu Posavja v Ljubljani povezala regijo s prestolnico na način, ki do zdaj še ni bil izkoriščen. Predvideno je namreč, da se bosta tega dne pobratila dva pomembna moža. Prvi je Čatež in prihaja v glavno mesto države prvič. Ljudska pripoved mu je nadela videz pol človeka in pol kozla, njegovo poslanstvo pa je skrb za vodo... Po pripovedovanju starih ljudi se je rad prikazoval po vrhovih pečin in na močvirnih tleh, kjer je slutil podvodne tokove in iskal izvire. Na krajih, kjer so ga opazili, so potem našli izvire dobre pitne vode. Ker so ga najpogosteje videvali v okolici Čateža ob Savi, je skorajda samoumevno, da so v neposredni bližini odlični izviri pitne, zdravilne in termalne vode, pa tudi sicer je okolica bogata z vodo. Na osrednjem prizorišču v Ljubljani, na Tromostovju, na prostoru Kavarne Pločnik, ki je ljubeznivo ponudila pomoč pri organizaciji promocijske akcije “POSAVJE SE PREDSTAVI”, pa bo Čateža sprejel in pozdravil ter mu razodel prenekatere mestne skrivnosti, njegov gostitelj - Povodni mož. Prav zaradi tega bo četrtek, 15. junij, prinesel posebno popestritev v mestno in državno središče in zagotovo se bo uresničil tisti znameniti verz; "Na Starem so trgu poj lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote Z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele; ” Že res, da se to ne bo dogajalo v nedeljo temveč v četrtek, vendar zagotovo ne bo nič manj veselo in zanimivo, poleg tega pa bo nad vsem bdelo oko Prešerna..., pa ne le njegovo. Poleg organiza- torjev bodo tega dne v Ljubljani tudi vsi tisti predstavniki Posavja, ki po službeni dolžnosti in lastnem čutenju želijo regiji vse dobro. To so župani treh občin: Kristijan Janc iz Sevnice, Franci Bogovič iz Krškega in Vladislav Deržič iz Brežic. V Ljubljani bodo poslanci iz Posavja Jože Avšič, Branko Janc in Branko Kelemina. Promocije Posavja pa se bo udeležil tudi svetnik Bojan Petan. Iz Posavja z ljubeznijo Ko govorimo o Posavju, ne moremo mimo njegovih naravnih in zgodovinskih biserov. Če začnemo z dediščino naroda, pa ne moremo in ne smemo mimo dejstev, da je Posavje neodtujljivo povezano z Adamom Bohoričem in njegovim učencem Jurijem Dalmatinom..., da je v Krškem sklenil svoje življenje, izgoreno za popis enkratnosti in lepot kranjske dežele - Janez Va-jkard Valvasor, prvi in do danes zagotovo najbolj prepričljiv promo-tor naše dežele. Ne moremo mimo dejstev, ki na verižico kulture nizajo veličastne spomenike. Tukaj so gradovi in med njimi Rajhenberg, ki, zgrajen leta 895 predstavlja naš najstarejši grad, poleg tega pa je v njem zelo zanimiv Muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev. Tukaj je sevniška Lutrova klet, v kateri je Lutrov nauk poučeval tudi Jurij Dalmatin; gre za eno izmed najlepših renesančnih umetnostnih spomenikov pri nas. Tukaj je grad Brežice s svojo viteško dvorano in brežiškim festi- valom... Tuje najstarejše mestece na Slovenskem - Kostanjevica na Krki, ki bo čez dve leti praznovalo svojo 750-letnico. Tu je cisterijan-ski samostan iz leta 1234, ki vabi z Galerijo Božidarja Jakca in Forma Vivo na svojem vrtu pod mogočnim masivom Goijancev. Tukaj sta dve vinski cesti: Podgotjanska in Sremiško-bizeljska, z neštetimi vinogradi, zidanicami in vinskimi hrami. Tukaj je Kostanjeviška jama, Krakovski gozd in tukaj so neverjetni, zamočvirjeni Jovsi. Tukaj so velike in mogočne slovenske reke, sanjavi ribniki okoli Brestanice in tukaj so čudoviti slapovi, ki jih Slo- venci sploh ne poznamo. Da so skriti na južnem pobočju Bohoija, zaživeli v pred kratkim izdani brošuri, ima največ zaslug Marija Krušič iz Podjetniškega centra Krško. Slapovi Bojanca, Pekel, Ubi-javnik in Bojavnik so poleg drugih zanimivosti Bohorja zagotovo vredni občudovanja. In nenazadn- je je tukaj tudi svetovno znano zdravilišče Terme Čatež, ki se je v marcu letos lahko izkazalo s povsem zasedenimi kapacitetami. Teh pa ni malo, saj imajo v termah kar 1221 sob s 3729 ležišči. Polnimi in razprodanimi. In vse to še vedno ni vse! Prijazno vabljeni Program predstavitve Posavja bo potekal preko celega dne s pričetkom ob enajstih dopoldne. Osrednje dogajanje bo na odru pred.Kavar-no Pločnik, kjer bo poleg informacijske stojnice in informatoijev poseben del namenjen tudi Aktivom kmečkih žena in njihovim dobrotam. Saj res, ali veste, kaj je “verga-jeva” juha, pa kakšen okus imajo jajca z meliso, vas zanima skrivnost jurjevega cvrtja? Že res, daje vse to popisano v knjigah, daje prof. Janez Bogataj na srečo že zdavnaj prisluhnil pripovedovanjem Marice Živič z Zdol, ki se je med prvimi zavedla, da ima tudi Posavje svojo kulinarično tradicijo. Vendar sta pokušina in beseda v živo še vedno vredni veliko več od vsakih kulinaričnih opisov...! Prireditveni oder bo gostil nastopajoče, med katere so se poleg drugih zapisali tudi ljudski pevci iz Artič, Globokega in z Viher, Koledniki, Pleteršnikovi pevci ter ljudski godci z imenom Trebeški drotaiji. V večernih urah pa bosta na oder stopili tudi Nuša Derenda in Majda Arh. Posebnih gostov bo veliko, zagotovo pa bo med njimi tudi Sašo Hribar. Program bodo vodili napovedovalci Radia Brežice. Renata Picej Kmetje nejevoljni zaradi birokracije Država ponudi pomoč, kmetje pa niso dovolj zavzeti, da bi jo ujeli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos marca sprejelo Uredbo o finančnih spodbudah v kmetijstvu za leto 2000. Da se kmetje lahko prijavijo na katerega od razpisov, bi morali ministrstvu posredovati izpolnjen obrazec o kmetijskem gospodarstvu, ki pa je veliko bolj zahteven od lanskega. In to je povzročilo veliko hude krvi med kmeti, nadurnega dela kmetijskih svetovalcev, preobremenjenost geodetov in ne nazadnje zelo malo pravočasno prispelih obrazcev na ministrstvo. Kmetje so razbuijeni, pravijo, da nimajo časa za dolgotrajno čakanje v vrsti na različnih uradih, kjer naj bi pridobili vse potrebne podatke za Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu, kot se uradno imenuje. Državi očitajo, da sicer ponudi pomoč, hkrati pa zahteva skoraj nemogoče. Vajeni so dela na kmetiji in ne stanja pred različnimi uradi, to se jim zdi izguba časa. Pomoč so iskali in jo tudi dobili na Kmetijskih svetovalnih službah, a kaj ko so se tudi kmetijski svetovalci, sicer vajeni svinčnika in papirja, največkrat z visoko ali vsaj višjo izobrazbo, komaj znašli. Preobremenjeni so bili tudi na geodetskih uradih, saj je kmetom največ preglavic povzročila navedba parcelne številke in obveznost, da se v katastrski načrt vriše raba kmetijskih zemljišč. Tudi obrazci, ki so bili sicer na voljo od 15.aprila dalje, so menda izšli prepozno. In kako na omenjene očitke odgovarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo? Uradnega odgovora še nismo dobili, neuradno pa je bilo rečeno, da so obrazci bili na voljo dovolj zgodaj, samo kmetje se kljub opozorilom, da so zahtevni za iz- polnjevanje, niso potrudili pravočasno pridobiti vseh podatkov. Zato je zadnje dneve maja, torej pred iztekom roka, bila povsod nepopisna gneča in mnogi niso prišli na vrsto, da bi pridobili vse zahtevane podatke. Postopek pa je tako zapleten tudi zaradi našega vključevanja v EU, kjer na področju kmetijstva vlada red, vsaka država natančno ve kaj in koliko česa ima in to EU zahteva tudi od držav kandidatk. Uredba o finančnih spodbudah je torej prilagojena pravnemu redu EU, naša država ima letos za razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane predvidenih 18,69 milijarde SIT spodbud. Letos naj bi vlogo za denarne spodbude oddalo 70.000 upravičencev, do 30.maja, ko se je rok iztekel, so na ministrstvu prejeli nekaj manj kot 50.000 vlog. Zato je vladi predlagalo podaljšanje roka, za enak predlog pa so se zavzeli tudi na Geodetski upravi in predstavniki kmetov. Vladaje omenjeni predlog na svoji zadnji seji potrdila in podaljšala rok za oddajo obrazcev o kmetijskem gospodarstvu do konca junija. Jelica Koršič Včasih rože, zdaj paradižnik Podjetje Agrocenter iz Krškega se je pred štirimi leti prvo v Sloveniji odločilo za proizvodnjo paradižnika na hidroponski način.Od Agrarie-cvetja na Čatežu so vzeli v najem rastlinjake, v katerih pa ni zemlje, ampak sadike paradižnika rastejo v kameni volni. To je naravni material iz vulkanskih kamenin, ki ne vsebuje nobenih hranil in jih tudi ne veže nase. Služi samo za oporo koreninam. Sadike se prehranjujejo z istimi hranilnimi snovmi, kot so v zemlji, le da jih dobijo z vodo preko namakalnega sistema, ki ga Zreli paradifjniki v rastlinjakih na Čatežu uravnavajo z računalniško vodeno postajo. Opremo so uvozili z Nizozemske, sadike so doslej vzgajali sami, zaradi neustreznih pogojev pa so jih letos uvozili prav tako z Nizozemske, kjer je baza proizvodnje semen in sadik za skoraj celo Evropo. Glede na to, da paradižniki ne rastejo v zemlji, ki je sicer glavni vir okužb, z glivičnimi boleznimi nimajo težav in zaščita ni potrebna. Se pa srečujejo s škodljivci, najpogostejši je bela muha. Te skušajo zatirati z naravnimi sovražniki, ki jih umetno naselijo v rastlinjake. Le v izjemnih primerih je potrebno škropljenje, za kar uporabijo posebna biološka sredstva. Letos so proizvodnjo zmanjšali z 1 ha na 0,6 ha, paradižnik obirajo od konca aprila do prvih dni januarja, potem rastlinjake izpraznijo, razkužijo in konec januarja začnejo novo sezono. Po besedah direktoija podjetja Janka Bosteleta pričakujejo 15 do 18 kg paradižnika po sadiki. Ves pridelek prodajo na domačem trgu; ker je Agrocenter vključen v sistem Tuš, ga večino prodajo v Tuševih trgovinah in sicer pod blagovno znamko Zarja, ki sojo razvili in zaščitili že prvo leto proizvodnje. J.K. Izvoljeni organi Kmetijsko gozdarske zbornice Potem ko smo po aprilskih volitvah dobili 78-članski Svet Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), so svetniki v maju že imeli ustanovni zbor, na katerem so izvolili predsednika KGZ in 20-članski Upravni odbor. Predsednik KGZ je sedanji predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Za podpredsednika so izvolili Francija Bogoviča, sicer župana v Krškem. Poleg njiju pa Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik fizičnih oseb iz vsake volilne enote, iz naše - 8.volilne enote je to Ivan Curhalek z Mo- steca, po en predstavnik pravnih oseb, torej kmetijskih podjetij in zadrug ter štirje predstavniki zainteresirane javnosti. Imenovani so tudi že preostali organi zbornice, Nadzorni odbor, Častno razsodišče in Arbitražna komisija, v katero je bil imenovan Jože Šepec iz Kapel. Na prvi seji Upravnega odbora so Ervina Kuharja izvolili za v.d. direktorja ter določili sedež KGZ, ki bo na Miklošičevi 4, kjer je do sedaj bila Zadružna kmetijska banka. Jelica Koršič Evrobus tudi v Posavju Urad za informiranje pri Vladi RS že tretje leto načrtno obvešča slovensko javnost o EU in našem vključevanju vanjo. Številnim možnostim obveščanja so letos dodali še evrobus.To je avtobus, opremljen kot potujoča knjižnica in informacijska pisarna o EU in različnih vidikih našega vključevanja vanjo. Evrobus je krenil na pot 8.maja iz Lenarta v Slov.Goricah in bo do 17.junija prevozil 36 slovenskih krajev. V vsakem kraju bo en dan, prebivalci si bodo lahko ogledali različne publikacije in brskali po spletnih straneh z informacijami o EU, sodelavci urada za informiranje pa bodo odgovarjali na njihova vprašanja. Ob sodelovanju regionalnih medijev v regijskih središčih pripravljajo tudi okrogle mize o najbolj aktualnih vprašanjih vključevanja. Na svoji poti se bo evrobus ustavil tudi v Posavju, in sicer 13.junija v Brežicah, kjer bo organizirana okrogla miza na temo kmetijstva ob vključevanju v EU, in 17.junija v Krškem, kjer bodo pripravili okroglo mizo na temo šengenskega sporazuma. J.K. kmetijski nasveti Pomembno obvestilo za vse kmete Rok za oddajo obrazcev o kmetijskem gospodarstvu je po sklepu vlade podaljšan do 30.junjja, zato vsi kmetje, ki obrazcev še niste izpolnili in oddali na Ministrstvo za kmetijstvo, to storite v najkrajšem času. Za sadjaije Pri pregledu nasadov so ponekod opazili močne okužbe s škrlupom, kar pomeni, da zaščita ni bila dosledno izvedena. Priporočajo uporabo sistemičnega pripravka. Nasade, ki niso okuženi s škrlupom, lahko škropite s kontaktnimi pripravki, kot so DELAN, DODIN, KAPTAN, MERPAN. Pripravka STROBI in ZATO uporabite v nasadih, kjer imate težave s pepelovko, seveda pa je nujno tudi ročno odstranjevanje plesnivih poganjkov. V nasadih, kjer so prisotne listne uši, bodite pozorni tudi na krvavo uš. Za zatiranje uporabite PIRIMOR, HOSTAKVIK, KONFIDOR, ZOLON. Spremljajte napad rdeče sadne pršice; za zatiranje uporabite DEM1TAN ali ORTUS. Za vinogradnike Strokovna služba priporoča redno škropljenje proti peronospori in oidiju. V času cvetenja priporočajo uporabo sistemičnih pripravkov, kot so MIKAL, RIDOMIL GOLD, AKROBAT, KALTAN. Proti oidiju dodajte pripravke TOPAS 100, FOLIKUR, FALKON, KRISTAL, STROBI, SISTAN, ANVIL. Presledki med škropljenji naj ne bodo daljši od 12 dni. V nekaterih vinogradih so opazili večji pojav zapredkov grozdnega sukača. Škropljenje je potrebno, če je preseženo kritično število zapredkov, to je 30 in več zapredkov na 100 grozdičev. Uporabite ZOLON ali RELDAN. Za poljedelce Za zatiranje plevela v koruzi je sedaj čas za pripravke po vzniku. Glede na vrsto in količino plevela uporabite HARMONI, RING, STARAN, MOTIVEL, TAROT, TEL, KAMBIO (BASAGRAN + BAMVEL). Pridelovalcem krompirja svetujejo, da redno zasledujete pojav koloradskega hrošča oziroma izleganje njegovih ličink. Če se izleže več kot 30% ličink, priporočajo uporabo pripravkov BANKOL, DE-CIS, EVISEKT, SONET ZLATICA, O FU N A K. Opozarj aj o tudi na pojav krompirjeve plesni. Sedaj še lahko uporabite kontaktne pripravke, kot so DITAN, ANTRAKOL, POLIRAM, MAZEB. bo po sk ki pa mi ni] lir dc o\ lit kt sv ča Pt h( je ži fa li 01 Sl p L k o k kulinarika Francoski češnjev narastek Za 4 - 6 oseb potrebujemo: 3 jajca, 3 žlice moke, ščepec soli, Vi žlice zmletega cimeta, 4 žlice sladkoija in sladkor za posipanje, 300 ml mleka, 150 ml jogurta, 2 žlici ruma, 750 g izkoščičenih črnih češenj, 15 g surovega masla in dodamo maslo za namastitev posode. Plitvo nepregomo posodo namažemo z maslom. V skledi rahlo stepemo jajca, nanje presejemo moko, sol in cimet, dodamo sladkor ter stepamo, da postane mešanica bledo rumena in kremasta. Mleko, jogurt in rum zlijemo v majhno kozico in segrejemo skoraj do vrelišča. Vročo tekočino zlijemo na jajčno mešanico in močno stepemo. Češnje naložimo na dno pripravljene posode in jih prelijemo s testom. Na vrh položimo kosmiče masla. Narastek pečemo v segreti pečici pri 190 stopinjah Celzija 30 minut, da naraste in povrhu porjavi. Narastek potresemo s sladkoijem in postrežemo vročega ali toplega. Eno je gotovo - ljubezni jim ne manjka Gorjanci - Spet sem se odpravila po deželi, tokrat v hribovito pokrajino. Sploh nisem vedela, kam. In brez pomoči mi gotovo ne bi uspelo. Izgubila bi se. Po dokaj dolgi, in roko na srce, vse prej kot prijetni vožnji se je moja pot končala v vasi, ki šteje le sedem hiš. Prihitela je mlada ženska, v naročju je držala dečka. Plašno me je sprejela. Pojasnila mi je, da so že bili pri njih, tudi s časopisa, predlagali so jih na centru za socialno delo, a se je kasneje izkazalo, da to ni bila dobra poteza. Našel seje nekdo, ki ga je zbodlo, in je družini zagrenil že tako grenko življenje. Rada držim besedo in držala jo bom. Tokrat družina ostaja anonimna in upam, dragi bralci, da nam tega ne boste zamerili. Veseli pa bomo, če se boste odločili, da bi družini, ki jo predstavljamo, priskočili na pomoč, predvsem pa otrokom. Naslov hranimo v našem uredništvu. Prihitela je mlada ženska, v naročju je držala dečka. Plašno me je sprejela. Pojasnila mi je, da so že bili pri njih, tudi s časopisa, predlagali so jih na centru za socialno delo, a seje kasneje izkazalo, da to ni bila dobra poteza. Našel se je nekdo, ki ga je zbodlo, in je družini zagrenil že tako grenko življenje. Rada držim besedo in držala jo bom. Tokrat družina ostaja anonimna in upam, dragi bralci, da nam tega ne boste zamerili. Veseli pa bomo, če se boste odločili, da bi družini, ki jo predstavljamo, priskočili na pomoč, predvsem pa otrokom. Naslov hranimo v našem uredništvu. Moža ni bilo doma. Mamica, tako jo bom poimenovala, ima komaj osemindvajset let, mož jih šteje enainštirideset. Pri hiši je šest otrok. Najprej sta se rodila dvojčka, aprila sta dopolnila devet let, potem je prišel na svet tretji, tudi sinek, star je osem let, za njim še en fantek, julija bo dopolnil pet let, tudi peti je deček, dve leti in polje star, zadnja pa je deklica, komaj pet tednov ima. Oba z možem sta nezaposlena, preživljata se s kmetovanjem, prejemata pa otroški in starševski dodatek. Trije otroci so šoloob- vezni. Še pred nekaj več kot mesecem dni so vsi trije hodili peš v šolo. Vstajali so pred peto uro in morali opraviti pet kilometrov dolgo pot do prevoza. Zdaj je dru- gače, ponje prihaja šolski delavec s svojim avtomobilom. Pozimi pa jih je oče naložil na voz in peljal v dolino, tudi ko je snežilo. Živijo v stari hiši, ki ima dve sobici. V eni spijo šolarji, v drugi pa vsi preostali. In tu nekje stojita štedilnik na drva in krušna peč. Imajo vodo in elektriko, sanitarij ni. Vsak dan delajo na domačiji, tu so hribi, strmina, trdo se živi in večino dela opravijo z rokami. Tako, kot se je mož lotil zidave hiše. Pljunil je v dlani in z golimi rokami začel kopati temelje. Kdaj bo hiša nared, nihče ne ve, a nekoč bodo živeli v stavbi, ki bo imela vse, od kopalnice do kuhinje. Mamica je srečna, ima tisto, kar ji pomeni največ na svetu: svoje otročičke in pridnega moža, ki gaje ob mojem obisku že nestrpno pričakovala. Ves čas je ljubkovala malčka in se igrala z njim. Drugih otrok nisem videla. Počivali so, kajti ob zgodnjem vstajanju in napornem dnevu potrebujejo dodaten počitek, saj so še majhni. In tako kot vsi njihovi vrstniki bodo imeli v kratkem počitnice. Lahko bi šli na morje. To bi uredil center za socialno delo, pa ne bodo šli. Nočejo. Zato, ker so raje pri mamici in očku, zato, ker jim je z njima lepo. Zato, ker jih ne zaničujeta, ne žalita, ker jih imata rada, zato ... vem, zakaj. Ko sva takole kramljali, se je iz hiše oglasil jok. Najmlajša se je prebudila, pa je šla po svojo štručko. Lepo dete, takoj, ko je začutilo mamico, se je umirilo. Ali bo še kaj otrok? Nasmejala se je, rada se smeji, in pravi, da dokler sta mlada, bosta imela otroke, ko bosta starejša, bosta pa delala. Dete je bilo lačno in res sem bila odveč. Poslovili sva se, ona pa me je opozorila, da bom gotovo nekje na poti srečala njenega moža. In res sem ga. Vračal se je domov, k svoji družini, vedela sem, daje on. Ne vem zakaj, ampak vem, da je bil to oče šestih otrok, skrben in ljubeč. Spogledala sva se, nasmehnil se je, jaz pa sem le odkimala, začutila sem, da je dober človek-In žal mi je bilo, da nisva spregovorila. V dolino sem vozila počasi, ne zaradi ceste. Mislila sem na mlado ženo, mamico šestih otrok, ki ne poznajo razkošja, a so vseeno srečni s tem, kar imajo, mislila na moža, očeta njenih otrok, ki seru ga zagotovo srečala na poti. Vozila sem počasi, kot da ne bi hotela, da se ta dan konča. Oči so me skelele, le zakaj, v grlu pa se je naredil tisti cmok, ki peče, a spet ne vem, zakaj. Ali pač. In ne vem, zakaj sem v sebi nenadoma slišala tisto pesem: Ta zelena dežela me prevzame, ko vozim po cesti do... Res, prelepa je in vedno znova me prevzame in rada bi znova in znova spoznavala ljudi, ki živijo drugače, ljudi, ki ne poznajo razkošja. Rada bi jim pomagala, rada bi, da to storimo skupaj. Zato, ker nas potrebujejo, predvsem otroci potrebujejo našo ljubezen, razumevanje, ne pa graje. Karmen Molan V tej hiši živi šest otrok in starša, za njo se rojeva nova OŠ a S O !(ran 7 I Don Pierino - mladenič z belimi lasmi , Razbor pod Lisco - Na Razborju pod Lisco v občini Sevnica že potekajo intenzivne priprave na odprtje prve šole življenja, t.i. komune za pomoč odvisnikom, ki jo bodo uredili v stari razborški šoli. Gradbena dela so se že začela in po napovedih vodje projekta patra Karla Gržana, bo stavba za vselitev prvih stanovalcev pripravljena že konec meseca julija. Prejšnji teden je bil za ves raz-borski živelj nekaj posebnega. To Posavsko vasico je namreč obiskal don Pierino, zaščitnik tistih, ki so pomoči potrebni, med temi Pa je njegova največja skrb namenjena predvsem pomoči odvisnikom od drog. Don Pierino, “mladenič z belimi lasmi”, kot se je ta 75- letni dobrotnik duhovito sam poimenoval, seje prišel na Razbor zahvalit vsem, ki so pomagali pri projektu ustanovitve šole življenja. Ob svojem prihodu se je najprej srebal z mladimi, ki so ga spraševali Predvsem o njegovem delu in prihodnjih načrtih. Zanimalo jih je, kdaj in zakaj Je sprejel odločitev, da bo svoje življenje posvetil pomoči mladim fantom in dekletom, ki so skrenili s prave poti in se izgubili v omamnem svetu drog. V delu svojega odgovora je don Pierino Povedal, da se je to zgodilo pred več kot petintridesetimi leti, ko je na rimskih ulicah srečal mladega fanta, ki gaje prosil za pomoč. Povabil ga je k sebi, da bi mu pomagal, in ostala sta prijatelja za vse življenje. V imenu občine Sevnica je uglednega gosta pozdravil župan Kristjan Janc, ki se je ob tej priložnosti zahvalil krajanom Razborja in članom Sveta KS Loka pri Zidanem mostu za njihovo dobronamernost in razumevanje. Ob koncu srečanja so zbrani povabili don Pierina, da jih obišče spet julija, ko bodo predvidoma objekt predali svojemu namenu, za kar se jim je seveda zahvalil in povedal, da bo prišel, saj se načeloma udeleži vsakega odprtja takšne skupnosti. D.K. Predstavitev novih zdravil v revmatologiji Čateške Toplice - V konferenčni dvorani hotela Terme je posavsko podružnično Društvo bolnikov z ankilozirajočim spondili-tisom pripravilo predavanje na temo “Nova zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju v revmatologiji - s poudarkom na ankilo-zirajočem spondilitisu.” Predavanje prof. dr. Blaža Rozmana, predstojnika revmato-loške klinike bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani, je bilo namenjeno bolnikom z revmatskimi obolenji in težavami s hrbtenico, pa tudi širši javnosti. Predstavil je tri nova zdravila, ki so v svetu sicer že v uporabi, vendar v Sloveniji vsa še niso registrirana. Prvo je zdravilo Arala, ki ga lahko dobite v naših lekarnah, zanj pa je potrebno plačati 15.000,00 SIT. Zdravilo Remica-de predstavlja pravo revolucijo na področju zdravljenja najhujših oblik revmatskih obolenj. Gre za zdravilo, ki ga bolniki 4 do 8 tednov dobivajo v žilo. Zdravilo je v obdobju, ko še ni bilo na trgu, preizkusilo 1000 bolnikov po svetu in že po nekaj dneh rednega zdravljenja so bili kot preroje- Don Pierino med prihodom na Razbor Srečanje Lige proti epilepsiji Kostanjevica - Pred kostanjeviško jamo so se zbrali člani društva Liga proti epilepsiji in skupin za samopomoč iz vse Slovenije. Več Lot sto udeležencev je preživelo prijetne urice v skupnem druženju, ogledali so si lepote kostanjeviške jame in se zabavali na turistični kmetiji Jelenič. Skupine za samopomoč in društvo Liga proti epilepsiji bodo z veseljem sprejeli medse nove člane. Društvo Liga proti epilepsiji je strokovno-humanitama organiza-c*ja, ki združuje strokovnjake s področja epileptologije in epileptike, njihove svojce in prijatelje z namenom izboljšati kakovost življenja tok im bolnikom. Radi pa se zberejo tudi na srečanjih, kakršno je bilo tokratno, ne le zaradi druženja, ampak tudi zato, da se seznanijo z novostmi. Tokrat so zbranim spregovorili udeleženci mednarodnega srečanja v Atenah, ki so na kratko poročali o svojem obisku in nanizali svoje vtise. K. M. Matura se je začela Slovenski maturanti - letos jih v spomladanskem roku opravlja maturo 10.063 - so del obveznosti že opravili, večina pa jih še čaka. Sicer pa letošnje leto prinaša nekaj novosti v postopku, med drugim tudi to, da bodo rezultati znani 14 dni prej, kar pomeni prav toliko daljše počitnice za tiste, ki bodo uspešni. “Gaudcamus” je izzvenel, evforija po zaključku pouka se je polegla in sedaj čaka maturante le še trdo delo. Prav te dni potekajo pisni izpiti, ki naj bi se zaključili do 12.junija, ustne izpite pa bodo šole izvedle od 24. do 30.junija. Za tem sledi še 14 dni negotovosti in nestrpnega čakanja na rezultate, ki pa bodo letos vendarle znani nekoliko prej - že 14-julija. To čakanje na rezultate je bilo namreč doslej najbolj sporno, pojavila pa so se tudi različna strokovna mnenja glede pisanja eseja. Nekateri trdijo, da je pretirano in neupravičeno od dijakov zahtevati, da bi po srednješolskem izobraževanju obvladali primerjalno metodologijo besedil. Kljub vsem stresom, ki jih menda matura povzroča dijakom, njihovim staršem in celo profesorjem, saj uspešnost dijakov na maturi kaže tudi na uspešnost njihovega dela, se po podatkih Državnega izpitnega centra za maturo odloči vsako leto več srednješolcev. Tudi pri uspešnosti večjih nihanj ne beležijo. V spomladanskem roku uspešno opravi maturo od 83 do 85 odstotkov prijavljenih kandidatov, letno pa od 88 do 90 odstotkov. Na posavskih srednjih šolah seje na maturo prijavilo 229 kandidatov, na Gimnaziji Brežice 138, na Ekonomski in trgovski šoli Brežice 61 in na Srednji šoli Krško 30. Tisti, ki jim bo na spomladanskem roku spodletelo, bodo imeli Še eno priložnost na jesenskem roku, ki se bo začel 29.avgusta. Jelica Koršič ii...'-------------------i,f. ir)iW—iMi-t«*.'- i-.t-l-ri. tj/ Krvodajalska akcija v Krškem Območno združenje Rdečega križa Krško nadaljuje z akcijami, ki si jih je začrtalo v letošnjem tednu RK. Po nekaterih Krajevnih skupnostih, v Leskovcu, Krškem in v Kostanjevici so krvodajalske akcije že potekale, danes, 8.juni-ja, je na Senovem. Udeležite se je lahko od 7. do 13.ure v tamkajšnji OŠ. Darovanje krvi, ki temelji na prostovoljnosti in anonimnosti, je moč humanosti, pomeni sočutje in željo pomagati človeku v stiski, je dejanje, s katerim spreminjamo svet na bolje. Potrebe po krvi, ki jih povečujejo naraščajoče nesreče in obolenja, lahko zadovolji le množičnost prostovoljnih darovalcev. Območno združenje RK Krško pa se enako kot brežiško in sevniško pripravlja tudi na regijsko tekmovanje Civilne zaščite, kjer sodelujejo kot ocenjevalci, torej tekmovanje pokrivajo organizacijsko in s strokovne plati. Tokrat je organizator tekmovanja Območno združenje iz Sevnice, po spremenjenem terminu pa bo potekalo v soboto, lO.juni-ja, na OŠ Blanca. Jelica Koršič Tekmovanje mladih matematikov Krško - V Osnovni šoli Jurija Dalmatina je potekalo 36. državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje za učence osnovnih šol območne enote Novo mesto. Udeležilo se ga je 46 mladih matematikov, od teh 19 sedmošolcev in 27 osmošolcev iz 22 osnovnih šol. Pri sedmošolcih sta zlato Vegovo priznanje osvojila Sandra Koprivnik iz OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki je prejela tudi 2. nagrado v Sloveniji in Jaka Ogorevc iz OŠ Brežice. Zlato Vegovo priznanje pri osmošolcih sta osvojili Tina Strgar iz OŠ Brežice, ki je prejela tudi 1. nagrado v Sloveniji in Anja Longo iz OŠ Jurija Dalmatina Kr-ško.K.M. 1 k* ]•: j ■»<*v* Prof. dr. Blaž Rozman ni. Gre za učinkovito, toda zelo drago zdravilo, saj dvomesečna terapija stane 15.000 USD. Tretje zdravilo, Vioxx, je po mnenju profesorja Rozmana eno najboljših zdravil, uporablja pa se predvsem proti vnetjem, bolečinam in povišani telesni temperaturi. Ker nima neprijetnih in nezaželenih stranskih učinkov, pričakujejo, da se bo v prihodnje njegova uporaba v Sloveniji znatno povečala. D.K. Osnovna šola Maksa Pleteršnika še za Evropo Pišece - Osnovna šola Maksa Pleteršnika je pobudnica nove evropske akcije, poimenovane Moder stol - nekdo misli nate. Njen cilj je, da bi središča vseh evropskih mest čez poletje povezali s starimi lesenimi stoli,' ki jih bodo otroci pobarvali modro in rumeno - z barvo Evropske unije, oza-veščanje povezanosti otrok Evrope, razvijanje kulture miru, spoštovanje razlik in spodbujanje ustvarjalnosti. Akcijo so podprli občina Brežice, Svet Evrope, nacionalni odbor Unesca in Vlada RS - Urad za informiranje. Tako bodo učenci brežiških osnovnoh šol, ki se bodo udeležile akcije 10. junija zbrali lesene stole in jih pobarvali modro, 13. junija, ko bo v Brežicah gostoval Evrobus, pa bodo modre stole poslikali rumeno. Med njimi bodo ob pestrem kulturnem programu, izbrali tudi naj stol. Poslikani stoli bodo na ogled do 15. septembra, ko jih bodo za simbolično ceno ponudili v odkup podjetjem, z zbranim denarjem pa bo za nagrajence naj stola organiziran izlet v eno izmed sosednjih držav. Akcija bo potekala tako v Sloveniji, kot tudi v drugih evropskih državah. ■< ■ / .ivi.il/ i -vi Karmen Molan SavaGlas, 7.6.2000 ' mmmSmu Blaževič dr. Marjetka, spec.spl.med. V prčjšnjih dveh številkah smo govorili o mladostniku in vplivu vrstnikov nanj, danes pa si poglejmo vlogo družine, ki ima odločilen vpliv na razvoj otrokovih čustvenih, socialnih in spoznavnih moči. Če je otrok odvisen od družine, ga ta začne ovirati pri osamosvajanju, kije težko, saj zapušča varnost in zaščito ter se odpravlja v nevaren, a privlačen svet. Ker so nekatere vrednote tega sveta staršem težko sprejemljive, začne mladostnik kljubovati in prevzame oblike odraslega vedenja, da bi zadostil samospoštovanju. Starši se, ne vedoč, da z izginjanjem mladostnikove otroške podobe ne izgubljajo tudi njega, krčevito oklepajo dotedanjih odnosov, nehote spodbujajo njegovo odvisnost od družine in se upirajo njegovemu osamosvajanju, kar v njem le še poveča težnjo po samostojnosti. Včasih to boli, a v normalnem razvoju ne pušča posledic. Če pa družina ni zdrava in odraščajočemu mladostniku ne daje'občutka sprejetosti in mu ne pomaga razvijati zaupanja vase, je možno, da bo ubral napačne poti in prevzel napačne oblike vedenja. Številne raziskave kažejo, da je bolna družina podlaga za zlorabo drog. Včasih je to nepopolna družina. Pogosto najdemo pri starših nevrotične motnje, depresivnost pri materi, alkoholizem pri očetu. Vsekakor pa je za te družine zrfačilno pomanjkanje bližine, povezanosti, zaupanja in skupnih pogovorov. Če je družinski član odvisnik, je za družino in okolje grešni kozel - za vse, kar je v družini narobe, je kriv on. Vendar v bistvu odvisnost ni vzrok, ampak že posledica dolgoletnega dogajanja v družini. Manj odporen član družinske verige je klonil in zašel v svet droge. Nenadoma ugotovimp, da je mladostnikova predaja drogi sklepni del dolgotrajnega nesporazuma med njim in njegovimi domačini, ki niso znali, mogli1 ali hoteli prisluhniti njegovim prejšnjim klicem na pomoč. Toda vsak odvisnik ima svojo zgodbo. Včasih je povezana z družino, včasih s širšo okolico, včasih pa s posameznikovimi značilnostmi. Ostre sheme oziroma podobe odvisnika ni. Kaj pa popolne, navzven urejene družine? Strokovnjaki ugotavljajo, da so te navznoter preveč prazne, da bi dajale varnost odtujenim staršem in otrokom, ki si vsak po svoje, drug mimo drugega, vsak s svojo 'drogo iščejo občutek tolažbe in zadovoljstva. Zato, starši, pogovarjajte se s svojimi otroki, od malega naprej, saj tako hitro rastejo in si ustvarjajo svoj svet. Odložite delo in se ustavite v gonji za standardom, odložite časopis ter ugasnite TV in računalnik, odzovite se na vsako otrokovo vprašanje takoj, ne pa z “zdaj nimam časa”. Postanite in ostanite svojemu otroku in mladostniku prijatelj, katerega bo rad povabil v svoj svet, kajti le prijatelju mladostnik žau^a vse grehe in težave. Ob koncu naj vas spomnim mjairektni telefonski številki: 601-404 ali po novem 49-91-404, na kateri odgovarja višja medicinska sestra, in 601-426 ali po novem 49-91-426, na kateri odgovarjam osebno vsak dan od ponedeljka do petka od 13.15 do 13.45. Kaj lahko vprašate? Vse v zvezi z nedovoljeno drogo in vse, kar vas v zvezi s tem perečim vprašanjem zanima. Lahko se dogovorimo za osebni stik, lahko vam damo telefonske številke in naslove drugih programov v Sloveniji, ki se ukvarjajo s to problematiko. Torej malo poguma in pokličite nas! rojstva v porodnišnici brežice Od 22.5. do 4.6. Dečke so rodile: Jožica Mohor iz Brežic, Brigita Bučar iz De-čnega sela, Jožefa Pfeifer s Hrastja pri Cerkljah, Rebeka Gašparin s Črnca, Ema Šestovič iz Kunšperka, Jasmina Somunčič iz Senovega Deklice so rodile: Suzana Vranetič iz Župelevc, Mojca Banič s Pristave pri Leskovcu, Nuška Kodrič z Dolenje Pirošice, Fahrija Zajmi iz Krškega, Renata Travnikar iz Brežic, Ana Netahly iz Viher, Lea Cizi iz Brežine, Stanka Suhodolčan iz Sevnice l Pomlad je čudež Sevnica - V atriju sevniškega gradu je potekala že tradicionalna vsakoletna predstavitev Srednje šole in Dijaškega doma Sevnica, tokrat z naslovom “Pomlad je čudež”. Številni obiskovalci so si lahko ogledali predstavitev celoletnih aktivnosti in dejavnosti vseh treh programov, .ki jih v šoli izvajajo in sicer tekstilec, frizer in mizar, ogledali so si razstavo izdelkov ter drugih veščin in znanj, ki so sijih dijakinje in dijaki med šolanjem pridobili, ogledali pa so si lahko tudi pravo modno revijo in nastop šolske plesne skupine Up & Down. Danilo Koritnik Odmevna razstava plakatov učencev OŠ Radeče Radeče - Razstava Mladinski plakat je projekt, ki ga grafični oblikovalec, likovni pedagog in mentor Simon Sernec razvija že več kot tri leta. Pravi, daje to nekakšna novost za mladino “ljudske šole”. Tokratna razstava, ki sojo radeški učenci pripravili v Zagorju ob Savi, je odmevala širše po Sloveniji. Številni kritiki so menili, da je bila pravo vizualno sporočilo, v katerem je bilo zaznati odlično likovno izvedbo z jasnim sporočilom in močnim psihološkim nabojem, rir.-.io? r» i mi-iio -m • **:*nlx*b Danilo Koritnik KULTURA Sava Glas, 7.6.2000 napovedi Končan še en Kult - drugi brežiški kulturni dnevi 7. junij Krško - ob občinskem prazniku slavnostna seja Občinskega sveta Krško ob 18. uri v Kulturni dvorani na Velikem Trnu; otvoritev razstave Društva kmetic Krško “Iz vrta na krožnik” ob 12. uri v Kulturnem domu; 8. junij Kostanjevica -odprtje izposojevalnice Valvazoijeve knjižnice Krško ob 19. uri v Kulturnem domu Brežice - Planinsko društvo prireja v knjižnici razstavo o gorništvu “50 let hoje po poteh in brezpotjih”; Posavski muzej prireja odprtje slikarske razstave Marina Beroviča ob 20. uri v galeriji Dolenjske banke; 9. junij Krško - prvo uradno regionalno tekmovanje Miss Posavja za Miss Slovenije ob 19.30 v Kulturnem domu; 10. junij Krško - koncert MPZ Svit Krško in MPZ Ciril Silič iz Vrtojbe ob 20. uri v Kulturnem domu; 11. junij Zdole - tradicionalna prireditev Radia Brežice in SavaGlasa “Z lojtrco pod okence”, pod šotorom v Kostanjku; Pilštanj - ob 4. uri zjutraj pastirski praznik Binkoštovanje, od 6. ure zabava z ansamblom; 16. junij Dobova - slavnostni koncert Gasilske godbe na pihala Loče v počastitev 80- letnice obstoja, predstavitev zgoščenke v dvorani Krajevne skupnosti ob 20. uri; 17. junij Dobova - proslava ob 55-letnici vrnitve iz izgnanstva in odkritje spomenika izgnancem ter 80-letnici gasilske godbe ob 14.uri; Brežice - Sedemnajst dni, prepojenih s kulturo, se je izteklo. Še en Kult je zaprl vrata. Za leto dni. Organizatorji so zadovoljni s prikazanim, pa tudi z obiskom prireditev. Vsaka od številnih prireditev res ni bila množično obiskana, a pomembneje je, da so obiskovalci prihajali tudi iz drugih posavskih občin. In kako so z letošnjim Kultom zadovoljni organizatorji? Direktorica Mladinskega centra Brežice Patricija Čuler pravi: “Letos smo skušali zadostiti željam lanskih obiskovalcev Kulta in smo ga razširili na dva tedna, s poudarkom dogajanj ob koncu tedna, skušali pa smo poudariti tudi veljavo mladinskega centra in njegove okolice, saj je bil prav MC glavni organizator. Res nam je v začetku nekoliko zagodlo vreme, vendar je potem vse potekalo po načrtih. Tudi sam koncept je bil bolj široko zastavljen s tujimi izvajalci in odziv je bil zelo dober. Z letošnjim Kultom smo lahko zadovoljni.” Za stike z javnostjo je bil odgovoren Tomaž Zaniuk, ki je na kratko strnil prve vtise ob koncu prireditev: “Sedemnajst s kulturo napolnjenih brežiških dni je za nami. Kar zadeva nas organizatorje, smo bili uspešni, le galerijo stari most smo zaradi slabega vre- mena prestavili. Obiskovalcev je bilo, kolikor jih je pač bilo, ampak nam številčnost ne pomeni nič, zato smo šli v takšno organizacijo brez vstopnine. Katalog pa je bil le kot podpora posameznika, saj sponzorji še vedno, kljub obljubam, niso dali vsega denarja, tudi zato osebno to razumem kot podporo posameznika. In tudi vso tisto hudo kri in hude pogle- de, ki so se tu in tam pojavili, upam, da so ljudje prenesli.” Če potegnemo črto pod leto- šnje druge brežiške kulturne dneve, lahko rečemo, da so bili zadetek v polno. Že prvi Kult je pokazal, kaj Brežice potrebujejo, zato je Še en Kult zgolj potrdil, da se mora kultura v Brežicah le še širiti. Karmen Molan Artiški tamburaši uspešni v Osijeku Direktorica MC Brežice Patricija Čuler in Tomaž Zaniuk 16. in 17. junij Dobova - od 16. do 21. razstava Likovne družine KD Franc Bogovič v prostorih Krajevne skupnosti; 23. junij Krško - Slovensko ljudsko gledališče Celje gostuje s komedijo “Limonada Slovenica” za modri abonma in izven, Kulturni dom ob 19.30. ob koncu tedna Krško - Ob občinskem prazniku občine Krško so v počastitev 100-letnice rojstva prof. Franceta Vardjana v ponedeljek pripravili svečanosti v njegov spomin. V Parku zaslužnih občanov Krško pri Valva-zoijevi knjižnici je župan Franci Bogovič odkril njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča. Ob tem je potekala predstavitev njegove nove knjige Posodovke, ki jo je izdala založba Kmečki glas ter v knjižnici še odprtje razstave o življenju in delu prof. Vardjana. Krško - V Kulturnem domu Krško je v okviru gledališkega abonmaja gostovalo Prešernovo gledališče Kranj s komedijo J.B.P. Moli-era “Skopuh”. Predstava v režiji Vita Tauferja je bila za modri abonma in izven. Podsreda - Kozjanski park je ob koncu tedna na gradu priredil dvodnevno delavnico izdelovanja srednjeveških instrumentov, ki jo je vodil Winlfied Goergej z Bavarske. Delavnice so zaključili z odprtjem razstave “Srednjeveški instrumenti” omenjenega mojstra, izdelovalca iz Freisinga, ki je na ogled na gradu Podsreda. Dogodek so popestrili s koncertom srednjeveške glasbe. STU ; io Cr"F 3.0 MHZ - Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 1010 * Trženje: 07/ 37310 14,3731015 * Uredništvo: 07/ 3731020 e~mai& st«idmM>s/»dmd.si glasbene želje: spletna stran: WKW$tmtmd.$i Osijek - Čeprav tamburaška glasba v Sloveniji nima take veljave kot drugod, predvsem na Hrvaškem, imamo v Slovenci kar nekaj uspešnih tamburaških skupin in orkestrov, med katerimi je tudi artiški. Sicer pa bo po novem Zakonu o Glasbenih šolah tamburica dobila svoje mesto tudi v slovenskem glasbenem šolstvu. Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, ki ga sestavlja 26 članov, pogosto srečujemo na prireditvah v brežiški in sosednjih občinah pa tudi širše, saj se vsako leto udeležijo Srečanja tamburaških skupin in orkestrov Slovenije, lani pa so nastopili kot prvi predstavniki naše države tudi na odprtju Evropskih dnevov kulture v Nemčiji. Zadnje dni maja so bili v Osijeku, kjer že 23 let poteka festival tamburaške glasbe, včasih še Jugoslavije, sedaj Hrvaške. Festival ima dva dela, revialnega in tekmovalnega in artiški tamburaši so se letos že tretjič predstavili v tekmovalnem delu. V obveznem programu je bila ena skladba določena, ena skladba je morala biti praizvedba - torej nova, ostalo je bil prost program. Ker je v Sloveniji zelo malo skladb napisanih za tam-buraško glasbo, seje tudi tokrat iz- kazal dirigent orkestra sam prof. žice z vokalno solistko Elizabeto Dragutin Križanič, ki je za to pri- Križanič. 1 ložnost napisal skladbo “Prelepa 32 sodelujočih orkestrov je je artiška fara”. V prostem progra- ocenjevala posebna strokovna komu pa so med drugim izvedli _tudi misija, ki je Artičanom dodelila več Tri ruže in sicer ob spremljavi Žen- kot 80 točk, s čimer so osvojili sre-skega pevskega zbora KUD Bre- bmo plaketo tambure Paje Kolariča, Srečanje pod orehom Sevnica - V gostilni Pod gradom so s prireditvijo Srečanje pod orehom po svoje želeli vrniti smeh in sonce med hiše starega mestnega jedra. Udeležence so s konjsko vprego vozili od železniške postaje do gostilne, organizirali so tudi promenadni koncert mini godbe Palin-ka, ki je potekal potujoč na vozovih skozi Sevnico, nekaj časa pa pred Vrtovškovo gostilno. V popoldanskih urah so pod staro lipo pri farni cerkvi podkovali konja ter tekmovali v metu podkve na kol in zabijanju žebljev v bukov čok. Želja in namen prireditve - vrniti življenje v staro mestno jedro -sta se uresničila. Bilo je veliko sonca in smeha, pa tudi PPP - plesa pri preši. Za to je poskrbel ansambel Makadam, ki je ob pestri ponudbi konjskih specialitet zabaval goste vse tja v noč. Vili Zupančič kar je za tamburaški orkester iz Artič in za slovensko tamburaško glasbo na sploh izreden uspeh. Jelica Koršič Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo! Artiče - Tako so naslovili srečanje otroških folklornih skupin Slovenije, ki so z revijo zaključili jesensko pomladno sezono. Okoli 200 otrok iz 11 društev je razživelo Artiče, kajti igrali in plesali so najboljši med najboljšimi, izbrani na občinskih in medobčinskih srečanjih. Mednje sodijo tudi gostitelji Otroška folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče, pod strokovnim vodstvom Vesne Bogovič. Z uvodnim nastopom simboličnega naslova Gremo plesat so k rajanju pritegnili mlade iz Poljčan, Sežane, Horjula, Dobravlj, Beltincev, Rečice pri Laškem, Prosenjakovcev, Lipnice, Maribora in Metlike. Srečanje prireja Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, tokrat skupaj z območnim brežiškim, zahvala pa gre tudi Osnovni šoli Artiče in KUD Oton Župančič Artiče. S.V. Kulturni turizem je gotovo ena najstarejših gospodarskih panog, čeprav je kot razvita industrija brezdelja dosegla planetarne razsežnosti dejansko šele v zadnjih desetletjih minulega tisočletja. To seje zgodilo v trenutku, ko je simbol folklornega turista, bogatega Američana z vodnikom v roki, zamenjal japonski kulturni romar s kamero okrog vratu. (Mimogrede, tega fenomena se je v teoriji prvi lotil Paul Lafargue, sicer bolj znan kot mož Marxove hčerke, ki je v eseju Pravica do lenofie dal slutiti tudi tovrstno proletarsko kultumoturistično revolucijo.) Če torej sprejmemo dejstvo, da je kulturni turizem najvišja stopnja ekonomske in duhovne emancipacije “proletarcev vseh dežel”, nam preostane samo še to, da ugotovimo, kakšne so glede tega razmere pri nas. O. K., nobenega dvoma ni, da sodijo državljani Slovenije - po svojem številu -med najvidnejše svetovne popotnike, kot je tudi skoraj neverjetno, da pripravijo vsako leto toliko odmevnih mednarodnih kul-turnoumetniških prireditev. (Še več, reči smemo celo, da prav tukajšnja frustracija s sindromom majhnosti v kontekstu svetovne emancipiranosti slovenske kulture ne igra niti najmanjše vloge.) Toda pravo vprašanje je, kdo pri nas ustvarja to tržišče: je to država oziroma sami davkoplačevalci s svojim denarjem ali pa imajo zasluge kulturne institucije, kot - v našem primeru - samostojni gospodarski subjekti oziroma turistično gospodarstvo kot njihov partner? Odgovor je seveda vsakomur znan in se glasi: slovenski “proletarec” je osnovni in v vseh različicah najpogostejši generator tega nedvomnega nacionalnega kultumoturističnega razcveta, pri čemer gospodarstvu najpogosteje pripade vloga zgolj kulturno ozaveščenega razdeljevalca preostanka “proletarčevega” zaslužka. Napaka! Namreč prelepo bi bilo, če bi mogel tak model domačega kultumoturističnega gospodarstva še dolgo živeti, no, težava tiči v tem, da je v “razvitem svetu” kultura čedalje bolj tudi visoko dohodkoven posel, pri katerem denar služijo in obračajo njegovi nosilci. In dokler v tukajšnje kulturne ustanove ne bodo stopili menedžerji z dobrimi idejami, kako s kulturo in umetnostjo zaslužiti vsaj toliko denarja, kolikor jim ga je doslej uspelo “iztisniti” od sponzorjev, pri nas ne bomo mogli govoriti o kultumoturističnem “biznisu” ... Milan Zinaič GLASBA SavaGlas, 7.6.2000 O EVROSONGU IZ PRVE ROKE -pogovor z MIŠO MOLK Festival Evrovizijske popevke 2000 je letos minil brez naše predstavnice. Kljub temu smo si ta prestižni festival lahko ogledali neposredno na TV Slovenija. Odgovorno urednico razvedrilnega programa TV Slovenija MIŠO MOLK, ki spremlja ta festival že vrsto let kot uradna novinarka in komentatorka TV Slovenija, smo povabili na pogovor. 45. Evrosonga na Švedskem se Slovenija s svojo skladbo ni udeležila zaradi premalo zbranih točk oziroma slabih uvrstitev iz prejšnjih let. Evropski festival glasbe pa ste obiskali novinarji. Kako je od blizu izgledala “dirka” za zmago? Evrosong se na prvi pogled zdi le kot druežnje glasbeno raznotere Evrope, zadnje dni pa se vselej izkaže, kako zares gre nastopajočim. Njihov cilj ni le sodelovati, ampak se, seveda v ponos svoji državi, tudi čimbolje uvrstiti. To je potem res prava tekma. Že drugič je zmagala Danska, vendar nepričakovano, saj brata Ol-sen nista spadala v ožji krog favoritov, kot so bili predstavniki Estonije, Anglije, Nizozemske. Danska ni na nobeni listi kotirala prav visoko, kar dokazuje, da se pri Evrosongu ne more nikoli predvideti, kaj bo vžgalo. Včasih balade, ki jih morajo praviloma peti ženske, zdaj pa pravijo, da je najbolje, če je skladba enostavna, sodoben dance, kar pa letošnja spet ni. Zakaj, menite, da se je zadeva tako razpletla? Predvsem zaradi medsebojne naklonjenosti skandinavskih in tudi baltiških držav. Nepisanih pravil je pri tem kar nekaj, vendar se ta Se vsako leto spremenijo. Nekateri kritiki so mnenja, da so takšni festivali „kuhinje“, kjer se zmaga oziroma točke med državami delijo že pred finalnim večerom. Nekaj dogovorov je prav gotovo že pred finalnim večerom. Hrvaška je prava mojstrica v tem. Še vedno pa je jasno, da si Skandinavci pomagajo s točkami med seboj, vzhodnjaki med seboj itd...Tudi letos je bilo čutiti to „pripadnost“. Res je, ves sever navija za sever, jug pa za jug. In tu je najteja zgodba za Sovenijo, ki nima ne geografskih pripadnosti in ne glasbeno zvrstnih podobnosti ali prepoznavnega melosa in je ne moremo uvrstiti ne na sever ne na jug. Zato tudi težje pridobimo točke. Miša, vi ste odgovorna urednica razvedrilnega programa TV Slovenija, licenca za našo EMO je v vaših rokah. Kako nam kaže v prihodnje. Prihodnje leto je Slovenija zanesljivo ena od udeleženk Evrosonga. Morali pa se bomo res dobro odrezati, da bi ohranili kontinuiteto še za prihodnja leta. Ni pa prav nič usodnega, če te eno leto ni poleg. Kakšni bodo kriteriji za sodelovanje na naši EMI? Ponavadi je nekaj skladateljev za EMO določenih že vnaprej, nekaj jih je izbranih na javnem natečaju, podobno je z izvajalci Bo tako veljalo tudi v naprej? Razpis bomo pripravili že v juniju, saj je to najboljši čas za us-tvaijanje, ker da poseben navdih. Razpisni rok bo trajal tja do novembra, torej bo časa dovolj. Nekaj pa jih bomo v uredništvu tudi posebej naročili avtoijem, za katere menimo, da bi bilo dobro, da bi spisali kakšno skladbo. Kaj Evrosong pravzaprav nam Slovencem pomeni? To je lahko tudi odlična promocija naše države. Evrosong je za nas predvsem glasbena prireditev, pomembna zaradi EME, kjer z izborom na to prireditev dobimo vrsto novih in dobrih skladb. Pomeni pa seveda tudi navzočnost v Evropi, kar je za majhno Slovenijo izjemnega pomena. Koliko pri tem pomaga naša drža- va, pa Ministrstvo za kulturo oziroma razne turistične institucije? Ministrstvo za kulturo je naredilo ogromno. Vedno pripravi sprejem pred odhodom na Evrosong za nastopajoče in pop glasbo tako postavijo nekako na prvo mesto v pop kulturi. To je bila res drzna poteza, saj mnogi niso mnenja da je to kultura. Tudi Tliristična zveza Slovenije nas vedno dobro opremi s promocijskimi gradivi Slovenije. Pomembna so še naša veleposlaništva ki nas sprejmejo in nam priredijo nepozabna srečanja. Več naklonjenosti pa pričakujemo od pokroviteljev. Tu bi se dalo marsikaj narediti. Kaj pa vi menite oziroma kakšna je vaša vizija naše EME in nato Evrosonga? Kaj bi izboljšali kaj bi črtali s “seznama"? Pri EMI je večno vprašanje, pa tudi drugod po Evropi je tako, ali ohraniti televoting ali se odločiti s pomočjo strokovne žirije, ali enostavno za dva ali tri izvajalce napisati po pet pesmi za vsakega in potem izbrati. Težko je zagotovo trditi, kaj je bolje in kaj je bolj prav. Evrosong bo ostal večna uganka okusov in točkovanja. Miša, hvala za vaš čas in če ne prej, vas na pogovor za posavski časopis SAVAGLAS spet povabimo ob EMI. Hvala za povabilo, prav gotovo se vam še kdaj oglasim. M.A. slovenska narodna glasba * 11. junija v Kostanjku pri Zdolah srečanje ansamblov in ljubiteljev narodnozabavne glasbe na prostem ob 15. uri Z LOJTRCO POD OKENCE Letošnja tradicionalna že 13. prireditev Radia Brežice v sodelovanju s časopisom SavaGlas se noč, 7 raj, ans. Rubin, ans. Marjana Kočevarja, Klavdija Molan in Trio Jerneja Kolarja ter ans. Gre- itvi “Z Lojtrco pod okence” napovedujemo še zabavo z ansamblom Slapovi. Vstopnice za prireditev so v predprodaji na sedežu Radia Brežice in na recepciji Hotela Sremič Krško. Verjamemo, da boste vstopnico kupili in s svojim obiskom naredili prireditev še prijetnejšo. To pa še ni vse! Če se za nakup vstopnic odloči družina, prejme za nagrado naročnino za časopis SavaGlas do konca leta. Nikakor ne smete zamuditi enkratnega dogodka, ki ga v Posavju še ni bilo in bo gotovo zaznamoval prihajajočo nedeljo, 11.junija, vam pa polepšal dan. Ansambel Slapovi prvič v tako velikem slogu odpravlja na prosto, in sicer v Kostan-jek pri Zdolah, kjer bomo gostje na njihovem Vidovanju. Prireditev za ljubitelje narodnozabavne glasbe in vse, ki si želijo sproščenega in domačnega vzdušja, se bo pričela ob 15.uri. Skupaj z gostitelji naše prireditve si želimo tudi vaš obisk in seveda držimo pesti, da ne bi deževalo. Sicer pa bapri-reditev ob vsakem vremenu. Nastopili bodo: Dvojčici Vesna in Vlasta, Bobri, Slapovi, Mladi Dolenjci, Kvintet Dori, Dan in gorja Oblaka. Svoje pomladne vtise pa bo zbirala tudi humoristka mama Manka. Gotovo se je spomnite s prireditve Radia Brežice “Glasbeni lonec v živo”, na kateri je do potankosti počistila Prosvetni dom Brežice in s svojim pristnim humorjem, obarvanim s avtentično dolenjščino, pometla med navdušenim občinstvom. Tokrat bo s svojimi nastopi pometala po Kostanjku. Torej se poleg veselega, domačega in glasbenega repertoarja obeta tudi polna mera smeha. In še to: po prired- Dvojčici Vesna in Vlasta lestvice RADIO/BRillCE m ■*.*•** mm Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. POIŠČI ME - MAJDA ARH 2. MOJA SIMPATIJA - FOXY TEENS 3. ČEZ 20 LET - NUŠA DERENDA 4. KO GA SANJA - FLIRT 5. DEŽ IN SONCE - BABILON 6. MOJE IME - REGINA 7. KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - VILI RESNIK 8. LUTKA - LARA BARUCA 9. ZELENA DEŽELA - VIKTORY 10. KOT NEKOČ - KARMEN STAVEC TUJA LESTVICA 1. OOOPS!... I DID IT AGAIN - BRITNEY SPEARS 2. ANTON AUS TIROL - ANTON FE AT. D J OTZI 3. I WANNA LOVE YOU FOREVER - JESSICA SIMPSON 4. SHALALALALA - VENGABOYS 5. DESERT ROSE - STING 6. ALL THE SMALL THING - BLINK 182 7. DEPPER SHADE OF BLUE - STEPS 8. IT’S MY LIFE - BON JOVI 9. MY HEART GOES BOOM - FRENCH AFFAIR 10. TOO MUCH HEAVEN - EIFFEL 65 LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. 1. POJOČA SKRINJICA - Poljub 2. OD STARE POLKE BOLJŠEGA NI - Ans. Lipovšek 3. CVIČEK NI NAVADEN STRIČEK - Ans. Vrisk 4. NISEM POZABIL - Mladi Dolenjci 5. KOROŠKA KOŠNJA - Štirje kovači KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:______________________________ Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Srebrni Ekarti Ansambel Ekart z Dravskega polja praznuje letos 25 let delovanja. Gre za enega najboljših štajerskih kvintetov, ki se lahko pohvali z obilico nagrad na raznih festivalih narodnozabavne glasbe. Svoj jubilej so praznovali z mnogimi prijatelji v Prepoljah, tako med ansambli kot med ljubitelji njihove in domače glasbe. Ob jubileju pa so, kot se spodobi, izdali tudi kaseto in zgoščenko z naslovom Zaigrajmo in zapojmo. Milče Stegu 18. maja je legel k zadnjemu počitku komaj devetinpetdesetletni Milče Stegu. Mnogi se spominjate njegovih pesmi Vem, da danes si jokala, Hvala ti, Nikoli te nisem poljubil in drugih. Bil je izjemen glasbenik in odličen harmonikar. Prve pesmi na harmoniko gaje naučila mama. Leta 1958 se je v Ljubljani srečal z legendarnim harmonikarjem Avgustom Stankom. Po njegovi zaslugi je Milče že leta 1959 nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. V narodnozabavno glasbo pa je vstopil kot harmonikar pri Beneških fantih. Zanje je napisal prve uspešnice, med njimi tudi pesem Tam sredi gozda. Veliko je nastopal z različnimi skupinami narodnozabavne glasbe, leta 1987 ustanovil svoj ansambel ter pogosto spremljal pevske soliste pri petju narodnih pesmi. ŠPORT Uspešni šentjemejski nogometaši Šentjernej - Nogometni klub Šentjernej je nosilec najbolj množičnega organiziranega tekmoval- segel presenetljivo dobre rezultate, tako z vidika množičnosti kot tudi športnih izidov. V klubu je nega športa v tej občini, saj od ustanovitve leta 1998 nadaljuje prej nekoliko zamrlo nogometno tradicijo. NK deluje šele tri leta, vendar je v tem kratkem času do- trenutno registriranih 84 igralcev, ki sestavljajo tri tekmovalne ekipe - mladinci, kadeti in mlajši dečki. Za delo z njimi je sedemčlanska uprava kluba angažirala tri trenerje in pomočnike trenerja. Športni dosežki ekip NK Šentjernej v sezoni 1999/2000 so odlični. Mladinci, ki tekmujejo v 1. ligi MNZ Ljubljana, so trenutno na 2. mestu, z možnostjo osvojitve 1. mesta in napredovanja v 2. slovensko ligo. Kadeti so osvojili 4. mesto v 1. ligi MNZ Ljubljana, mlajši dečki pa so se v letošnji sezoni v 3. ligi MNZ Ljubljana pripravljali za vidnejšo uvrstitev v sezoni 2000/2001. Omenjeni dosežki postavljajo klubu zahtevnejše cilje za prihodnjo sezono, ti pa so predvsem oblikovanje članske ekipe in zagotovitev tekmovalnih razmer, to je pridobitev nogometnega igrišča velikosti 100 x 60 m, ki ga NK Šentjernej nujno potrebuje za tekmovanja po merilih Nogometne zveze Slovenije. Andreja Gorjanc .V-'7 ; Kaja je najboljša! Ruše - Na nedavnem državnem prvenstvu v športni gimnastiki za B-tekmovalni program v ženski konkurenci in A-tekmovalni program za mlajše deklice so uspešno nastopile tudi članice telovadnega društva Sokol Brežice, saj je njihova najuspešnejša telovadka Kaja Galič osvojila naslov državne prvakinje na zelo zahtevnem orodju bradlji. Pred tem je Kaja osvojila še 5. mesto na preskoku. Sicer pa so bile deklice brežiškega Sokola uspešne tudi ekipno, saj so tako v B- kot tudi v A-programu zasedle 4. mesto. Kaja Galič med vajo strelstvo 3. pokal Strelske zveze Slovenije Ormož - Na Olimpijskem strelišču je na tretji tekmi za pokal SZS sodelovalo 36 strelcev v članski in mladinski konkurenci. Streljalo se je na 125 tarč, prvih šest tekmovalcev v obeh kategorijah seje uvrstilo v finalno serijo. Vremenske razmere so bile odlične, v dveh dneh pa je bilo doseženih kar šest državnih rekordov. V članski konkurenci se je bil izjemen boj za vstop v finale. Še-stouvrščeni je dosegel 112 zadetkov, kar je včasih zadostovalo tudi za vodilno mesto v finalu. Sevničan Gorazd Slemenšek se je s 114 zadetki uvrstil v finale kot peti, kar je njegov osebni rekord v rednem delu tekmovanja. V finalu seje povzpel na četrto mesto s 138 zadetki in ravno tako dosegel osebni rekord. Med mladinci se je najbolje izkazal Jani Šekoranja, ki je s 127 zadetki osvojil tretje mesto, Marko Slemenšek je bil četrti z zadetkom manj, šesti pa je bil Andrej Zupan s 120 zadetki. Tekma za Pokal občine Krško Leskovec pri Krškem - V organizaciji domačega strelskega kluba je ob prazniku občine Krško potekala 32. tekma za Pokal občine Krško v streljanju z zračno puško. V odsotnosti najboljšega slovenskega strelca Rajmonda Debevca je zmago slavil Damjan Kandare, Brest Cerknica, drugi je bil z minimalnim zaostankom Izidor Hreščak, Olimpija Ljubljana, tretji pa Zdenko Stol-nik, Olimpija Ljubljana. Ekipno je slavil Brest Cerknica s 1746 krogi pred ljubljansko Olimpijo s 1743 krogi in sevniškim Marokom s 1721 krogi. Domača ekipa Leskovec je zasedla četrto mesto s 1703 krogi. Na tekmi za pokal KS Leskovec pa so se pomerili pionirji. Najboljša ekipa je bila Juteks Žalec pred Leskovcem in ekipo Ruš. Med posamezniki je slavil Uroš Vogrinc, Juteks pred Danijelom Mustarjem, Leskovec in Jernejem Mavrovičem, Ruše. Šah Ob prazniku občine Krško Krško - Hitropoteznega šahovskega turnirja v počastitev praznika občine Krško seje udeležilo 49 šahis-tov, med katerimi sta bila tudi dva mednarodna mojstra in trije FIDE mojstri. Pri pionirjih je zmagal Samo Štajner iz Krškega, pri mladincih je bil najuspešnejši Gorazd Novak iz Krškega, pri članih pa Zvonko Me-štrovič prav tako iz Krškega >. / rekreacija l mm tlM. Od Ljubljane do Čateža Ljubjjana, Čatež- Da je od slovenske prestolnice do Posavja ali, natančneje, Čateža kar daleč, vsako leto spoznajo kolesarji rekreativci, ki so se tokrat že četrtič odpravili na pol Vsakokrat skrbno in premišljeno načrtujejo enodnevni izlet na kolesih, ki jim, kot pravijo, glede na njihovo naporno poslovno življenje pomeni ne samo zabavo in rekreacijo, ampak vselej tudi uspešno izpeljan cilj, kajti čez leto skoraj ne sedejo na kolo. Letos je šest kolesarjev in njihovega spremljevalca vodila pot iz Ljubljane čez Mali Lipoglav, Ivančno Gorico, Trebnje, po dolini Mirne, čez Sevnico, Krško in Brežice do cilja na Čatežu, kjer so jo sklenili s skokom v vodo. Vsako leto pa se ne odrečejo še eni lepi tradiciji, to je prijateljevemu golažu na Sromljah. Tudi tokrat jim je dobrodošlico zaželel Milan Molan - Mike, ki sicer ne kolesari, pripravi pa odličen lovski golaž in tudi na druge dobrote nik- dar ne pozabi. Tako se ohranjajo trdne vezi nekega davnega prijateljstva in se ob vsakem kolesarskem uspehu le še utrjujejo. konjeništvo Življenje, zapolnjeno s plemenitostjo Čatež ob Savi - Zadnjih nekaj letih je postal konjeniški šport nekaj vsakdanjega. V zvezi z njim velja omeniti Toneta Zevnika. Najprej glede turistične ježe, potem glede enduranca, zadnje tri sezone pa v zvezi z galopskimi dirkami. Kajti Tone Zevnik je uspešen rejec in lastnik najuspešnejših slovenskih galopetjev. Tako se ne gre čuditi kar trem nazivom naj hlev Zevnik. Njegov najuspešnejši galoper Cadyc je bil razglašen za naj konja leta 1998. Prvi profesionalni jockey, ki prihaja prav iz Zevnikove šole, Bojan Račič je prejel naziv naj jezdec in se preteklo sezono kot edini slovenski predstavnik udeležil evropskega prvenstva jockeyjev na Dunaju. Tam je bil zelo uspešen, opazili pa so ga tudi priznani tuji strokovnjaki za galopski šport. Tone Zevnik je za Naj konj 98, Cadyc, Naj jezdec 99, Bojan Račič in Naj trener 99, Tone Zevnik leto 1999, po zelo uspešni sezoni, po merilih slovenskega galopskega združenja dobil naziv naj trener leta. Zevnik si zastavlja cilje na podlagi preteklih dosežkov. Med drugim si v letošnji sezoni želi, da bi se s svojim jezdecem in konjem udeležil srednjeevropskega pokala na Dunaju, kajti Slovenija bo na tem tekmovanju letos sodelovala prvič, in sicer z dvema konjema. Toneta Zevnika, Bojana Račiča, Cadyca in pa novost iz hleva Zevnik Colibrija - ta je že na svojem prvem Startu zasedel drugo mesto, kar obeta odlične rezultate - bomo lahko srečali že 11. junija. Tega dne bo namreč na hipodromu Brege pri Krškem kasaška dirka z dvema galopskima točkama, na kateri bomo spoznali cvet slovenskega konjeništva. Karmen Molan Zmaga Savaprojekta Krško - Na kolesarski dirki za Veliko nagrado Savaprojekta, ki je sodila v sklop dirk za slovenski pokal, je v članski konkurenci med 64 tekmovalci zmagal kolesar domačega moštva Gregor Zajc, ki je v finišu zmogel dovolj moči in le z minimalno prednostjo prehitel drugo uvrščenega Mateja Stareta iz kranjske Save. To pa je bila tudi prva zmaga Savaprojekta med člani v 14-letni zgodovini kluba. Zmagovalec dirke Gregor Zajc je bil upravičeno vesel zmage, saj je povedal, da je bila dirka glede na udeležlx) najboljših slovenskih klubov moštveno zelo močna ter taktično in fizično izjemno zahtevna. V izredni vročini je bilo namreč potrebno prevoziti 150 km dolgo krožno progo. Uspeha se je veselil tudi trener članske ekipe Vinko Polončič, kf je med drugim izrazil pohvalo organizatoijem - KD Savaprojekt Krško za odlično organizacijo dirke. Pohvale pa so organizatoiji prejeli tudi s strani žirije. K.M. i ir: iu\. 'iiiL i i-tr. j Atletika Nov rekord Simone Kozmus Ljubljana - Slovenska atletinja, sicer članica AK FIT Brežice Simona Kozmus je v kvalifikacijah za Atletski pokal Slovenije, ki je potekal v Ljubljani, z metom 56,44 metra popravila svoj državni rekord v metij, kladiva. Že v tretji seriji je prvič popravila rekord iz 54,75 na 56,22 metra, v peti seriji pa je še izboljšala na že omenjenih 56,44 metra. Torej je isti dan popravila rekord kar dvakrat. i,n v plavanje 25. mednarodni plavalni miting Pokal mesta Ljubljana Ljubljana - Tradicionalnega plavalnega mitinga so se udeležili klubi iz osmih držav. Tekmovalo je tudi enajst članov plavalnega društva Celulozar Krško. Domov so se vrnili s šestimi odličji. Najuspešnejša sta bila Rok Kerin in Jaro Kovačič, ki sta si priplavala vsak po eno zlato, eno bronasto in eno srebrno kolajno. Bronasti medalji sta dobila tudi Sara Hojski, ki je tekmovala med eno leto starejšimi, in Mitja Furst. Tudi Nina Andrcjaševič je tekmovala med eno leto starejšimi, obe s Saro pa sta močno izboljšali svoj osebni rekord. Pohod 11. junij 2000 - Pohod na Snežnik. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glazinji. Informacije na številki 063/452-927 17. junij 2000 - Pohod na Pršivec nad Bohinjem. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glazinji. Informacije na številki 063/452-927 Pohod in tek 11. junij 2000 - 8. pohod in 4. rekreativni tek po Veliko-laški kulturni poti (Levstik-Stritar-Trubar). Informacije Peter Košinek, 041/778-909 Tek 10. junij 2000 - Mošenjski tek, dolžina prog: 600,1200,-7000 m. Informacije Zvone Potočnik, 041/608-231 Konjeništvo 11. junij 2000 - Mednarodna kasaška dirka z dvema točkama galopskih dirk za Pokal občine Krško. Hipodrom Brege pri Krškem, začetek ob 14.30. Speedway 10. junij 2000 - Mednarodna dirka za Zlati zlak občine Krško. Uradni trening ob 10. uri, dirka ob 19. uri. 18. jun|j 2000 - Ljubljana, SEP, Mitropa pokal V' Športni vikend 10. in 11. junij 2000 - Brežiški športni vikend z desetimi panogami. Zčetek v soboto 10.06. 2000 ob 10.uri. Informacije, Športna Zveza Brežice alpinizem Prva tekma za državno prvenstvo Krapj - Na prvi tekmi za državno prvenstvo Slovenije v športnem plezanju se je v kategoriji kadetov najbolj izkazal Grega Cerjak, ki je zasedel odlično 3. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev doslej. Med kadetinjami je Tjaša Zakšek dosegla 5. mesto. V kategoriji cici-bank je bila Katja Krejan 14., med cicibani pa je Matic Trebušak osvojil 7. mesto. Nejc Rostohar je v kategoriji mlajših dečkov pristal na 25. mestu. Naslednja tekma za srednje kategorije bo že 27. maja, za mlajše kategorije pa 3. junija, zato naši tekmovalci pridno trenirajo. Dirka AA na Prilipah Prilipe - V organizaciji AMD Brežice se je na motokros stezi Prilipe v izjemno vročem vremenu odvijala motokros dirka za pokal Alpe Adria. Dirke so se udeležili vozniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.V kategoriji do 85 ccm je bil končni zmagovalec Hrvat Antonio Šamec, ki je zbral 40 točk, drugi je bil Uroš Nastran iz Slovenije s 34 točkami, tretji pa Ivo Kodrič, Hrvaška, 28 točk. Že v prvi vožnji se je poškodoval domač tekmovalec Marko Krošelj, po prvih informacijah je utrpel zlom ključnice. Kategoriji 125 in 250 ccm so vozniki vozili skupaj, končni vrstni red po posameznih kategorijah pa je bil sledeč: kategorija 125 ccm, prvo mesto Sebastjan Kem, Slovenija, 40 točk, drugo mesto Marko Jauševec, Slovenija, 32 točk, tretje mesto Marko Leljak, Hrvaška, 28 točk, domačin Primož Jazbar je zasedel peto mesto. Kategorija 250 ccm: prvo mesto Boštjan Kampuš, Slovenija 37 točk, drugo mesto Goran Gorički, Hrvaška 32 točk, tretje mesto Viktor Bolšec, Hrvaška 29 točk. Skupni rezultati za kategoriji 125 in 250 ccm: prvo mesto Sebastjan Kem, Slovenija 37 točk, drugo mesto Boštjan Kampuš, Slovenija 35 točk, tretje mesto Goran Gorički, Hrvaška, 26 točk, Primož Jazbar je zasedel 12. mesto. Ekipno je bila najuspešnejša Slovenija pred Hrvaško in Avstrijo. Organizacijsko pa si čestitke zaslužijo marljivi organizatorji in člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so poskrbeli, da je kljub izjemni pripeki steza ostala sveža in ni povzročala nevšečnosti z dvigovanjem prahu, -oio:V) h):s .ttiir.bnon -ii i Ti n .ijz.on-ioz irp Karmen Molan Zmagovalci kategorije do 125 ccm: Marko Jauševec, zmagovalec Sebastjan Kern in Marko Leljak KRONIKA Katastrofalno stanje v Posavju, vse več mrtvih. Kaj v turistični sezoni? Vzroki za črne številke v spletu okoliščin Posavje - V nekaj več kot četrtini leta je na naših cestah umrlo enako število ljudi kot lani skozi celo leto. Nov Zakon o varnosti cestnega prometa ostaja brez učinka, preventivne akcije enako ne dajejo želenih rezultatov. Doslej 15 mrtvih v Posavju pa je kruta resnica, ki nam še vedno ne odpre oči. Državna statistika tokrat ne drži pri nas. Prav nasprotno, v naših treh občinah posavski policisti beležijo skupno 7-odstotni upad prometnih nesreč in kar 28-ods-totni upad prometnih nesreč s telesno poškodbo. A vseeno so se' prometno varnostne razmere v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar zadeva mrtve, izredno poslabšale. V osmih prometnih nesrečah je umrlo 15 ljudi. Vzroke za takšno stanje je, kot pravijo na PUK, mogoče iskati v spletu različnih okoliščin. Povečal se je promet na cesti, za 13 % je namreč več osebnega in za 7 % več tovornega prometa. Ob neučinkovitem Zakonu o varnosti cestnega prometa pa se posavski policisti srečujejo s problemom mladih voznikov tako avtomobilov kot motorjev, ki “brezglavo” vozijo po naših cestah s prekoračeno ali neprilagojeno hitrostjo. Skupnih značilnosti v prometnih nesrečah s smrtnimi izidi ni, razen, pravijo na Policijski upravi, ob neprilagojeni hitrosti še to, da so povzročitelji nesreč na hitri cesti pretežno tujci, na ostalih cestah pa domačini. Delež alkoholiziranih voznikov - povzročiteljev nesreč je še ugoden in na želeni ravni 9 %. Čeprav so na področju PUK v letošnjih prvih petih mesecih ugotovili za dobro četrtino več kršitev, zoper katere so podali predlog sodniku in je bilo izrečenih nekaj manj denarnih ukrepov, so izrekli približno enako število represivnih ukrepov kot leto poprej v enakem obdobju. Ob še povečanem prometu, ki ga pričakujejo v poletnih mesecih, se na PUK zavedajo, da se prometno varnostna situacija bistveno poslabšuje, prav zaradi gostote prometa in različnih udele- žencev v prometu, zato bodo nadaljevali z akcijami poostrenega nadzora, kjer bodo na pomoč priskočili republiški prometniki in helikopter. Ena od tovrstnih akcij pa je že potekajoč “Teden umirjanja hitrosti”, ko so na delu radarji. Suzana Vahtarič Preutrujenost botrovala nesreči Podgračeno, 1. - V prometni nesreči 3. kategorije na hitri cesti Obrežje - Novo mesto je pri naselju Podgračeno 19-letni hrvaški državljan z osebnim vozilom nemških registrskih označb v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas. V tem je iz nasprotne smeri Obrežja pravilno pripeljal 29-letni državljan BiH. Med voziloma je prišlo do bočnega trčenja. ./.V *v» •• V*' j-M ■■ • ■ .. A- r ; ‘H i Avtomobila sta po nesreči ostala okoli 50 m narazen, povzročitelj z Audijem je prevozil še počivališče na nasprotnem voznem pasu in se ustavil na strehi avtomobila v drevesu pod avtocesto (na fotografiji). Sopotnica v povzročiteljevem vozilu je zadobila hude telesne poškodbe, druga sopotnica in povzročitelj prometne nesreče pa lažje.Policisti ugotavljajo, daje voznik zaradi preutrujenosti najveijetneje za volanom zaspal. Vsi poškodovani so bili z reševalnim vozilom odpeljani v brežiško bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. Na udeleženih vozilih pa je po prvi nestrokovni oceni nastala škoda v višini 2 milijonov SIT. S.V. Za večjo varnost na cesti - radarji Bo “Teden umirjanja prometa” obrodil sadove? Posavje - V tem tednu od 5. do 11. junija tudi policisti na območju PU Krško izvajajo aktivnosti, ki se nanašajo na “Teden umirjanja prometa”. Ugotavljajo namreč, da je prekoračitev hitrosti najpogostejši prekršek v cestnem prometu in da je tudi najpogostejši vzrok hujših prometnih nesreč. Za umirjanje hitrosti policisti te dni v svojih akcijah uporabljajo vso razpoložljivo tehniko, vključno s Pro Vido oziroma snemanjem kršiteljev z video nadzorno tehniko. S povečanimi aktivnostmi želi policija vplivati na vedenje udeležencev v cestnem prometu, s tem pa tudi na zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, je pojasnil inšpektor za promet na PU Krško Savo Stojanovič. Dodaja še, da se je letos zaradi neprilagojene ali prekoračene hitrosti v Posavju zgodilo 73 prometnih nesreč, kar predstavlja 20-odstotni delež vseh prometnih nesreč. Drugi segment v akciji je namenjen umirjanju prometa v bližini šol, kjer bi sicer morali po zakonu že s prvim majem zagotoviti, da bi vozniki zmanjšali hitrost in bili pozorni na otroke na cesti. Zato se bodo v tem tednu predstavniki PU Krško srečali z vsemi tremi posavskimi župani in tako skušali pospešiti ureditev t.i. ležečih policajev, ki se kljub neodobravanju voznikov vedno znova izkažejo za učinkovite. Pred nami pa je turistična sezona, ko se zaradi povečane gostote prometa tudi v Posavju tako kot v državi prometno varnostne razmere še poslabšajo. S.V. Ilegalci ostajajo naš vsakdan Brežice, 31. maj - Skupina 10 državljanov Irana je ilegalno prestopila državno mejo zunaj naselja Rigonce, kjer jih je počakal M.R.iz Krškega. Pet ilegalcev je naložil v osebno vozilo, ostalih pet je napotil peš proti Mostecu. Obe skupini so policisti prijeli in zoper njih podali predlog sodniku. Po končanem postopku so bili odpeljani v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Prevoznik pa si je prislužil kazensko ovadbo na sodišču. Ogenj vzel čebele Kapele, 30. maj - V popoldanskem času je v okolici Kapel zagorel premični čebelnjak na prikolici. Požar so lokalizirali gasilci PGD Kapele, Župelevec in Rakovec. Policisti pa so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi nestrokovnega ravnanja s pihalni- .kom, ki ga čebelarji uporabljajo, za izpihovanje dima. V celoti je zgorelo 74 panjev in prikolica. VARNOSTNI PAS VEZ Z ŽIVLJENJEM Oporoka Kdo lahko naredi oporoko? Oporoke ne more napraviti kdorkoli. Oseba, ki dela oporoko (on se imenuje zapustnik, ona zapustnica), mora imeti testa-mentarno sposobnost, to je. določeno raven mentalnih ali intelektualnih sposobnosti. Oporoka, ki jo naredi oseba, ki nima testamentarnih sposobnosti, ni ; ■■■■■■■■■■■ Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin veljavna. Zapustnik mora razumeti in se zavedati zlasti: - narave in obsega svojega premoženja; - oseb, za katere je jasno, da so naravni dediči njegove zapuščine, na primer njegovi sorodniki in tisti, ki so od njega odvisni, in - testamentarnega ukrepa, katerega določa, to je narave in posledic določb, zajetih v njegovi oporoki. Zapustnik biti poleg tega sposoben presoditi medsebojno razmerje teh dejavnikov in oblikovati pravilne želje v zvezi s porazdelitvijo svojega premoženja. Nekateri ljudje nimajo testa-mentame sposobnosti zaradi starosti ali zdravstvenih težav in ne morejo narediti oporoke. Prav tako je treba poudariti, da oporo- pravni nasveti ka oporočitelja, ki še ni dopolnil petnajst let starosti, ni veljavna (59. člen ZD). Pomembne značilnosti oporoke Nekatere značilnosti, ki jih ne smete pozabiti, so: - oporoka postane pravno učinkovita šele po smrti tistega, ki jo je napisal; - v času svojega življenja ima zapustnik pravico popravljati oporoko, jo preklicati ali zamenjati. Poleg tega lahko s svojim premoženjem ravna po lastnem preudarku; - za pravilno pripravljeno oporoko ni nobenega nadomestila. Ustna obljuba, da se zapusti premoženje drugi osebi, je običajno nična in brez pravega učinka. Tudi obljuba, ki ni napisana v obliki oporoke, ni vel- 113 - 113 - 113 - 113 Od 25. maja do 5. junija Prometne nesreče Na področju Policijske uprave Krško (PUK) imajo v dnevnih poročilih v tem času zabeleženih 35 prometnih nesreč, v katerih sta 2 osebi zadobili hude telesne poškodbe, 4 pa lažje, v ostalih primerih je nastala materialna škoda. Tatvine Tokrat odmevajo tatvine osebnih avtomobilov; z originalnimi ključi, ki jih je našel po vlomu v vikend, se je odpeljal neznanec s Fiatom Pando registrske označbe KK 87-1 OZ. Lastnik s Čerine je oškodovan za okoli 500.000 SIT. Podobno je doživel lastnik Opel Vectre 1.6 GL registrske označbe KK 71 - 17 E, ki ga je neznanec na neugotovljen način izmaknil. Škode je za okoli 2.000.000 SIT. Iz kletnih prostorov stanovanjskega bloka v Brežicah je nekdo izmaknil kolo z motoijem Thomos Avtomatik, vreden okoli 30.000 SIT. 22-letni J.B. iz okolice Sevnice pa se je odpeljal z železniške postaje kar s tujim motoijem, policisti so ga na njegovi vožnji ustavili in mu napisali kazensko ovadbo. Neznanec je iz Farme Globoko odpeljal 50 m namakalnih aluminijastih cevi s spojkami, 30 m električnega podaljška na kolutu in 1001 plinskega olja, vse gaje čakalo nezavarovano na traktorski prikolici. Lastnika je oškodoval za okoli 250.000 SIT. Iz kopališča v Termah Čatež je nepridiprav odnesel denar, zlatnino, plačilne kartice, prometno in vozniško dovoljenje ter kopalko oškodoval za okoli 50.000 SIT. Ilegalni prehodi Skupaj so v tem času na področju PUK prijeli 64 tujcev, od tega dve skupini po 10 in 21 državljanov Irana, ki sojih napotili v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljani. Pri eni skupini so prijeli Ljubljančana, ki jim je skušal pomagati, pri drugi pa Krčana M.R.. Skupaj so prijeli še 26 Romunov in 4 Turke, državljana ZRJ ter nekaj drugih tujcev, ki so jih vse vrnili na Hrvaško. Ponarejanje listin Na mejnih prehodih je bilo s ponarejenimi listinami prijetih skupaj 12 oseb, med njimi so bili 3 državljani Makedonije, 2 sta bili državljanki Bolgarije, 4 iz BiH, od tega se je eden pripeljal na mejni prehod kot sopotnik v tovornem vozilu in pri mejni kontroli skušal organom pobegniti. Zasegi Ponavljajo se zasegi orožja pri državljanih Hrvaške; pri vozniku avtobusa so zasegli 2 vojaški pištoli CZ, 7,6 mm z 18 naboji ter pri drugem plinsko pištolo SM, 8 mm z 8 naboji. Pri državljanu BiH so odkrili posebno teleskopsko palico, prirejeno za napad. Dvema državljanoma Romunije pa so pri izstopu iz naše države zasegli Fiat Ducato s ponarejenimi številkami šasije. 112 - 112 - 112 - 112 Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško beležijo dokaj mirnih L4 dni. Zabeleženih imajo le 31 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč, 13 klicev je bilo za veterinarsko pomoč na domu. Prav tako so v tem času zabeležili 7 posredovanj, ko je bila povožena divjad. Gasilske enote v Posavju so posredovale pri nesreči na HI pri Podgračenem, vendar so le postavili vozilo na kolesa in ga zvlekli na cesto, cestišče pa posuli z absorbentno snovjo. Pogasili so goreč osebni avto na Črešnjicah pri Cerkljah, ki je bil zaklenjen in brez lastnika. Gasilci PGE Krško so bili tudi na kraju požara v tovarni Vipap Krško, kjer je zagorel delovni stroj ter v asfaltni bazi Drnovo, kjer je zagorelo tovorno vozilo. Gasili so še čebelnjak v Kapelah in uspeli rešiti panje ob premičnem kamionu. Pomagali pa so tudi pri vzpostavitvi telefonskega omrežja pred Svetimi Gorami na Bizeljskem, kjer je kabel, kot so ugotovili, pretrgal kamion z zabojnikom. S tehnično pomočjo so pomagali občanu v Krškem, kjer so ključi ostali v zaklenjenem stanovanju. Strokovnjak je vhodna vrata odprl brez poškodb z vijačenjem ključavnice. Regijski pirotehnik je na varno spravil topovsko granato kal. 88 mm, ki so jo našli v Krmelju. javna. (ven Ustna oporoka se lahko napravi le v izrednih razmerah (potres, poplave, požar, nenadna huda bolezen, nesreča). Takrat da oporočitelj ustno izjavo pred dvema sočasno navzočima pričama. Priči morata izjavo čimprej zapisati in izročiti sodišču (ali dati ustno izjavo pred sodiščem). Ne veljajo razpolaganja v korist prič ali oseb, ki so s pričami v razmeiju sorodstva ali svaštva do tretjega kolena. Ponareditev takšne oporoke je razlog za dedno nevrednost. Ustna oporoka velja 30 dni po prenehanju razmer. Določitev dediča je izraz svobode testiranja. Postavljeni dedič postane vesoljni naslednik oporečnika. Možna pa je naklonitev določene stvari določeni osebi. To se imenuje volilo, tisti, ki mu je to volilo namenjeno, pa se imenuje vo-lilojemnik. Volilojemnik se ne šteje za dediča. Premoženje, ki ga oporoka ne sme vključevati Naslednjih vrst premoženja ne moremo uravnavati z oporoko: Skupna lastništva. Dva ali več ljudi lahko skupaj poseduje neki del premoženja na način, ki ga običajno označujemo kot skupno lastništvo. Tako lastništvo je zelo običajno za moža in ženo, ki sta oba lastnika svojega doma. Premoženje, ki je v skupnem lastništvu, se deduje po načelih preživetja; to pomeni, da po smrti enega od skupnih lastnikov postane ali postanejo, če jih je več, preživeli skupni lastniki samostojni lastniki. Tako se noben del skupnega lastništva ne prišteje premoženju umrlega skupnega lastnika. Skupno lastništvo je treba razlikovati od druge oblike lastništva, znane kot solastništvo, pri kateri se po smrti enega od solastnikov njegov solastniški delež prišteje k njegovemu celotnemu premoženju in se uravnava po določbah oporoke. Skupni bančni računi. Ti se običajno ravnajo po načelu preživetja, čeprav v nekaterih primerih obstaja med dvema depozitarjema dogovor ali z banko ali kakšno drugo organizacijo o nasprotnem. Zavarovanje. Pri večini zavarovalnih polic je treba določiti dediča, ki deduje zavarovalni dohodek. Če dedič ni naveden ali pa je določeno, da se polica izplača v zapuščinsko maso, bo dohodek od zavarovalne police uravnavala oporoka. Registrirani pokojninski in drugi varčevalni programi. Ti so podobni zavarovanju. Dohodek pripada dediču, če pa ta ni imenovan, se lahko razdelitev določi v oporoki. •; < • >•- RAZVEDRILO stran 12 horoskop nagradna križanka SwaGlas, 7.6.2 Oven Lahko pričakujete dober razplet dogodkov. Posrečila se vam bo tudi izredno hudomušna domislica, zato boste dobre volje, to pa boste prenesli tudi na svoje bližnje. Bik Nikar ne mislite, da vam ničesar ne more do živega. Navzven delujete zelo uravnovešeno, v notranjosti pa ste trenutno zelo občutljivi. O tistem, kar vas boli, lahko primemo spregovorite. Dvojčka Nekdo bi vas želel spreobrniti, vendar njegovih besed ne boste jemali kot dobronamerno kritiko. Jezilo vas bo, da vas ne sprejemajo takšne, kakršni pač ste. Rak Če boste dovolj vztrajni in domiselni, boste dosegli svoje. Uspelo vam bo tudi premagati negotovost v zvezi z nekim dogodkom, ki vam je načel živce. Vse se bo pojasnilo po naključju. Lev Izmislite si izgovor, kar je bolje, kot da zavrnete neposredno povabilo, ki je bilo sicer mišljeno dobronamerno, vam pa se ne bo ljubilo, da bi se mu odzvali. Ne nakopljite si zamere po nepotrebnem. Devica Vaša radovednost vam bo tokrat v prid, izkazala se bo celo za zelo koristno. Nekega znanca boste prosili za uslugo, ki vam jo bo z veseljem naredil. Bodite prijazni tudi z domačimi. Tehtnica Verjemite samo tistemu, kar vidite na svoje oči. Lahko se boste prepričali, da ste trenutno v središču zanimanja več ljudi, ki ugibajo, kaj se dogaja z vami. Škorpijon Razlogov za dobro voljo bo več. Kljub temu bo ostalo neko hrepenenje neizpolnjeno in čutili boste, da stvar še ni dozorela. Seveda pa vam čakanje najmanj ustreza. Strelec Neko prijateljstvo se bo še poglobilo in lahko pričakujete, da bodo prišla na dan tudi dolgo zatajevana čustva. To je za vas idealen trenutek, da počistite s preteklostjo. Kozorog Težave, ki jih imate sami s sabo in tudi z drugimi, znate odlično razčleniti. Skušajte biti samo bolj prizanesljivi do svojih napak in se zavedajte, da nihče ni popoln. Vodnar Čakanje vam nikakor ne ustreza in vam povzroča notranji nemir. Nepričakovano se vam bodo odprla vrata, zaradi katerih ste se dolgo jezili, ker so bila tako trdno zaprta. Ribi Stvari, ki vas že dolgo jezijo, saj nimate moči, da bi jih spremenili, bodo spet v ospredju. Škoda dneva, da bi se ukvarjali s tistim, kar ni v vaši moči. Energijo usmerite v bolj praktične zadeve. Astrologija, prerokovanje, izdelava letnih horoskopov - Dolores 090-42-64, cena 1 minute 156 SIT. Astrologija 090-42-66- karmična povezava, odprava blokad. Osebna naročila 041-404-935 - Gordana. moda Poletje živih barv Mode je več vrst: športna, poslovna, večerita ... in tudi poletna, ki nas trenutno najbolj zanima. V vročem poletju bodo na plažah prevladale KOPALKE. Kmalu se nas bo večina odpravila na morje. Ker pa ne maramo nositi vselej istih kopalk, se torej sprašujemo, kaj bomo letos oblekli za na plažo. Vedno je tudi pomembno, kaj nam pristaja. Tako kot druga letošnja modna oblačila so tudi tista za poletje 2000 posebno barvna in kičasta. Kopalke bodo okrašene z raznovrstnimi vzorci, na primer z velikimi rožami, s krogi, črtami, ter v vseh najbolj živih in opaznih barvah. Nosile se bodo tako dvodelne kopalke trikotne oblike s trakci iz šestdesetih kot top in kratko krilce iz sedemdesetih, pa seveda bikini in slip, zgornji del bo podložen s kostmi. Tudi enodelne kopalke so še vedno modeme, vendar morajo biti obvezno barvne in skoraj kičaste. Letos bo spet v ospredju tako imenovani pareo. Ali veste, da enodelne kopalke z visokim izrezom podaljšajo noge? In da nam pareo ali kopalke kot kratko krilce zožijo širše boke? Ker to niso vse težave, je treba povedati, da se bodo nosile tudi vroče hlačke, ki pomanjšajo preveč okrogel trebušček ali zadnjico. Nikar ne pozabite na zanimive modne dodatke, kot so raznovrstne zapestnice, ki si jih lahko nadenete tudi okoli gležnjev, primerni natikači, kopalne torbe ...vse v živih barvah. Letos ni pomembno, ali znate poskrbeti za barvno usklajenost, samo da je pisano. Takšno naj bo tudi ličenje, privoščite si veliko različnih barv za nohte, oči, ustnice. Torej, najdite se v barvah in divjem modnem razkošju. To pa ne pomeni, da si ne smete nadeti enobarvnih kopalk, saj lahko uporabite pisane modne dodatke - in tako ste spet IN! Izbira kopalk je zelo pestra. Ker ima vsakdo svoj okus in veliko možnosti, bomo imeli na plažah kaj videti ... Najpomembneje pa je, da se v tem, kar nosite, dobro počutite, ker tega sijaja vam ne more nihče vzeti. Lea Šinko Nagrade Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature, za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo: 1. nagrado v vrednosti 8.000 SIT prejme Martina Černič, Ledina 58, Sevnica 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme Jože Maurer, Glavni trg 39, Sevnica 3. nagrado v vrednosti 3.500 SIT • prejme Janez Vogrin, Laze 4, Jesenice na Dol. Pravilna rešitev prve nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: APARAT, MORALA, ADA, AL, CATALINI, IS, ZALET, KU, STENMARK, ANA, KORAB, ORR, RN, KRA, W, BU, AE, IKONA, AA, PADAVI-ČAR, RAROG, CK, VAS, ALINEJA, RAKA, KOL OV, GLAS. Rešitev četrte nagradne križanke pošljite do petka, 16. 6. 2000 na naslov: Uredništvo časopisa Sava Glas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Fotokopij ne upoštevamo! Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade v vrednosti 3.500,00, 5.000,00 in 8.000,00 SIT. Kaj je osebni računalnik in kako deluje? (3. del) Sam procesor še ni zadosti, da bi računalnik deloval. Kam spravimo velikanske količine podatkov, kijih ustvarjamo sami ali naši programi, na primer igre? Za skladiščenje uporabljamo trde diske. Ti so zmožni tudi nekaj let hraniti vse naše podatke. Disk med delovanjem oddaja zelo značilen zvok, medtem pa na ohišju običajno utripa lučka, ki je lahko rdeče, zelene ali kakšne druge barve. Disk se stalno vrti, lahko doseže tudi 10.000 vrtljajev na minuto, samo med prebiranjem in snemanjem podatkov pa oddaja značilen zvok. Velikosti sodobnih trdih diskov so izjemne: med 10 in 20 GB podatkov (10-20 milijard znakov). Če poenostavimo: besedilo na listu A 4 je običajno veliko nekje 20-30 kB. Teoretično bi lahko na takšen trdi disk shranili tudi 500.000 strani in več. 5AVAG1AS CERKVENO PREKLET- srvo PUŠČAVA V ETIOPIJI ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC ZEMUA. POGLED Z MORJA GROBO ORIENT. SUKNO ČASOPISNI SESTAVEK LUDVIK ZAJC OTOK NA DONAVI RAZ- NAŠANJE KRALJE VIČ IZ MAHAB-HARATE VOJKA RAVBAR REKA V RUSUI CIRKUM- POLARNA ZVEZDA LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU FILIPIN. JEZERO IGRALKA KAČIČ HIŠA (Ital.) PREVOZNO SREDSTVO departma v FRAfCIJI MALARIJA RADKO POLIČ EMIL KORVTKO BAJESL VELIKAN TOMAŽ KLEMENČIČ TANTAL ANDREJ VADNAL EI.IO VITTORINI BAJKA LEGENDA ZGODBA PREIZKUS ALK«. HOLIZIRA- NOSTi IZUMRLI PINGVIN KALCIJ JAPONSKI TELO- VADEČ Kato ODPRTA KJŠKMJflA ALUMINL ZORAN LEMAJIČ NAŠ ROKO MtiAŠ ALEŠ RIBJE JAJČECE SESTAVIL BOJAN MA.CUR NEVESTINA DOTA MENIČNO JAMSTVO UJMR NEPOŠTEN ČLOVEK AMERIŠKI PEVEC Fiankle INDU- STRIJ- SKA RASTLINA KRILO RIMSKE LEGUE mala šola računalništva Poleg trdega diska, ki hrani podatke, računalnik potrebuje tudi delovni pomnilnik. Vanj se namestijo programi, kot sta Word, Ex-cel in drugi, ki jih uporabljamo, in tudi podatki: besedila, preglednice, risbe ... Za tak pomnilnik je značilno, da ko računalnik ugasnemo, se vsi podatki izbrišejo. Je pa izjemno hiter. Sodobni računalniki morajo imeti velik pomnilnik. Običajne velikosti so 32, 64 ali 128 MB (milijonov znakov). Poenostavljeno gledano smo prišli do glavnih parametrov “moči” računalnika: to so hitrost procesorja v MHz - na primer 466, velikost trdega diska v GB - na primer 10, in velikost delovnega pomnilnika v MB - na primer 32. Zdaj nas ne more več presenetiti prijatelj, sodelavec ali prodajalec računalniške opreme, ki nam je doslej pripovedoval o moči svojega računalnika z nam neznanimi izrazi. Poleg naštetih delov je v ohišju še kar nekaj takih, ki so zelo pomembni za delovanje, pa običajno nanje nismo tako pozorni. Grafi- čna kartica nam omogoča prikaz slike na ekranu. Tudi grafične kartice lahko dosežejo vrtoglave cene, če potrebujemo računalnik za igro ali zahtevno grafično obdelavo: projektiranje, modeliranje, oblikovanje ipd. Če hočemo, da nam računalnik med igranjem pričara pristno ozračje, potrebujemo še zvočno kartico, zvočnike, mikrofon. Za povezovanje z drugimi računalniki, mislimo predvsem na internet, potrebujemo še modem, ki je lahko običajen analogni ali pa ISDN. Na računalniku ne sme manjkati disketna enota, ki jo uporabljamo za shranjevanje podatkov na disketo ali prenos podatkov med računalniki. Običajni sestavni del računalnika je tudi CD-ROM. Vsi sodobni programi, igre in podobno so zdaj zaradi velike količine podatkov na teh tako imenovanih laserskih ploščah. Računalnik lahko predvaja tudi čisto običajne glasbene CD. Vsi deli, ki smo jih omenili, so priključeni na osnovno ploščo, ki omogoča njihovo usklajeno delovanje. O osnovnih ploščah bomo še pisali. Drugi največji del računalnika je ekran. Njegova velikost se meri podobno kot pri televizorjih, z dolžino diagonale, le daje ta enota v colah, inčih (ameriška enota 1 cola je 2,54 cm). Velikosti sodobnih ekranov so 15, 17, 19, 20, 21, 22 ali več col. Čim večji je ekran, tem bolj udobno je delo. Razlike med ekrani so velikanske: tako po diagonali kot po sami kakovosti ekrana. Pri nakupu računalnika se ekranu posveča bistveno premalo pozornosti. Vsi samo sprašujejo za megaherce, gigabajte in podobno, kakovost ekrana pa je na zadnjem mestu. Dober ekran lahko uporabljamo tudi pet let ali več in si z njim ne uničujemo vida, medtem ko sam računalnik zelo hitro zastari. filmski... JEBIGA Kaj počnete danes zvečer? Poletje je in v Ljubljani je beda. Ni keša, bejb, pira, z(a)vitkov in ostalih stvari, ki nam lahko znamo polepšajo težko vsakodnevno pot od časa, ko vstanemo iz postelje, pa do časa, ko zlezemo nazaj vanjo. In tako vsak dan. Še huje je, če sploh ne gremo spat. Takrat rabimo zares veliko vsega.” Zasnova zgodbe je preprosta. Resje poletje in res se godi v Ljubljani. Res gre za znane “face” iz TV reklam (Dobre vile), ki pa so tokrat brez vseh ambicij in volje (sicer namreč niso). Ki nimajo “keša”. Ki so leni. In ki se ga ne morejo niti pošteno zadeti, ker so brez “keša”, brez njega pa so zato, ker so leni. Ali pa v obratnem vrstnem redu. Vseeno je. Vse je res. Tako kot je tudi res, da jim nikoli ni dolgčas. Ljudje so pač polni idej. Eden se zaljubi v Baziliko, drugi n« vidi kot novinar z udarnimi naslovi na prvih straneh časopisov, tretji je ves potek filma zraven, pa ne pove prav dosti (je-biga), četrti išče fanta, ki hoče njegovo žensko (to je prav tisti prvi), peti, šesti in sedmi pa kot po navadi “na kredo” pijejo “pir”. Tako nekako. Potem so tu še frizerka, narkoman, ki krade, in kmet z vilami. Dobro premešajte vse to in dobili boste Jebiga. Film črnega humoija, izvirnih “for” in čistih brezkompromisnih obratov. Delovni naslov filma režiseija in scenarista Mihe Hočevarja se je sicer glasil Bazilika, vendar hej, le kdo bi šel v kino gledat Baziliko. Jebiga, tako pač je. Sicer pa so razen Polone Juh (Bazilike - Baze) v tem nizkoproračunskem filmu igrali sami naturščki, takšni amaterji, da se jim je pri snemanju bega narkomana zgodilo, da je v kader priletel njegov resnični prijatelj, ki mu je hotel pomagati. Spontanost in perverzni cinizem brez primere. Jebiga govori torej o smešnih, neumnih in obenem zanimivih prigodah v življenju mladih, v njih pa se bo zlahka prepoznal marsikdo izmed nas. Jebiga v vsako slovensko vas! Priporočamo. Po dveh tednih igranja je film videlo že 26.000 gledalcev. Andrej Vilhar K ^ 13 I« Čarovnice in čarovničke Mi malček palček Vse so se zbrale na enem kraju, na odru kina Brežice, potem pa družno zaigrale igrico o čarovnički, ki ni hotela biti hudobna. Uspešna predstava, ni kaj - in čestitke mladim igralkam in njihovi mentorici Darji Mandžuki. Predstava, za katero so se trudile več kot tri mesece, je bila prisrčna in zabavna. Tudi gledalci, od najmlajših do odraslih, so se ob igri mladih čarovnic zabavali in uživali v predstavi. Čestitamo! Predno so se predstavile občinstvu, so^e čarovnice fotografirale mmmm Ali veš... ... da drevo s svojimi koreninami srka vodo iz tal, v katerih raste. ... da je drevo podobno veliki hiši, ki ima kar neverjetno veliko prebivalcev. Sesalce, ptiče, žuželke, za vsakega od njih pa je določen poseben prostor. ... da drevesa pozimi spijo in počivajo. Ko se otopli, se spet prebudijo. Takrat, ko spijo, so brez listov, ko pa se prebudijo, se odenejo v čudovita oblačila - liste. Le ozri se po najbližjem drevesu in si ga temeljito oglej! ... da je najlepše opazovati drevesa, ko se prebujajo v pomladi. Če jih boš pozorno opazoval, boš lahko videl, kako se iz nič rodi nekaj prelepega -cvetoče drevo! Pismo s Finske Verjeli ali ne, program Radia Brežice poslušajo tudi na Finskem. Dokaz je družina Jima Solatie, ki nam je poslal fotografijo svoje družine. V pismu se nam zahvaljuje za program, ki mu je všeč. Enkrat se nam je gospod Solatie že oglasil, tokrat je to naše drugo skupno srečanje. Mi bomo pisali našim novim finskim prijateljem, če pa si želite novih prijateljstev, navežite stike tudi vi in pišite družini na naslov: Jim Solatie, Koivuviita 14 A 5, 02130 Espoo, Finland, Eu-rope ali pa jim pišite na e-mail: jim.solatie@observa.fi Miška Piska Mali klovn Piko je torej tulil in tulil, daje bil malo večji klovn Miko, ki ga je slišal, prepričan, da se je Piku zgodila strašanska nesreča. Ampak mi vemo, da se ni. “Piko, Piko, kaj se je zgodilo?!” Planil je k Piku, misleč, da sije najmanj nekaj zlomil: “Piko, Povej, kdo boli, kaj boli, kje boli, Piko, moj Piko, povej že!” Nesrečni mali klovn Piko pa je sedel sredi sobe, v rokah držal nagajivega zobka Bobka in tulil, tulil: “Mikoooo, fobek, moj fobek, of-^1 fem blef tvojega pjfega fobka!” J/itel je razlagati, kakšna nesreča ga je doletela, ampak bolj ko je hitel, manj je malo večji klovn Miko razumel, dokler ga ni pogledal bolj pozorno. Hja, preden nadaljujem, moram spet zadeve prevesti v človeški jezik. Tokrat je Piko vpil: “Mikooo, zobek, moj zobek, ostal sem brez svojega prvega zobka!” No in zdaj, ko ga je malo večji klovn Miko pošteno pogledal, se je nasmejal: “Ja, Piko, pa saj to ni nič strašnega, ti pa tako kričiš, kot bi se ti svet podiral nad glavo! Daj no daj, saj to ni nič groznega!” Poskušal ga je potolažiti, mali klovn Piko pa je kar poskočil: “Kaj, a da ni nic! Poglej, poglej, kafen fem! Pa kak-fna luknja! Uaaa, fobek, moj fobek Bobek!” Saj zdaj že veste, da je to pomenilo: “Kaj, a da ni nič! Poglej, poglej, kakšen sem! Pa kakšna luknja! Uaaa, zobek, moj zobek Bobek!” Malo večji klovn Miko pa je poskušal potolažiti malega klovna Pika in je rekel: “Piko, pomiri se no. Poglej, zgubil si svoj prvi mlečni zobek, zdaj ga boš pa spravil pod vzglavnik in jutri zjutraj, ko se boš zbudil, boš namesto zobka našel darilo. Miška Piška te bo obdarila. Mali klovn Piko je takoj nehal jokati: “A ja, a ves, a tako?” Torej rekel je: “A ja, a res, a tako?” Malo večji klovn Miko pa je potrdil: “Ja, natančno tako! No, daj, nehaj se že cmeriti! Boš videl. Piko, prav zabavno bo!” In zdaj se je mali klovn Piko končno nasmehnil: “Ce je pa tako, potem pa ves ne bom vec vokal!” Skratka rekel je: “Če je pa tako, potem pa res ne bom več jokal!” In pogumno seje nasmehnil, potem pa so se njegova usta razlezla v širok nasmeh. Luknjica manjkajočega zobka Bobka se je zableščala v vsej svoji praznini in kar polepšala Pikov nasmeh. Miška Piška, ki je vso dogodivščino opazovala, seje sama pri sebi nasmehnila in sklenila: “Ubogi mali klovn Piko! Tako zelo gaje bilo strah! Dala mu bom posebno lepo darilo, da ga nagradim in razveselim! Njegov zobek Bobek pa bo v moji vitrinici dobil prav posebno mesto! Ja, tako bom storila in spet bom dobro delo naredila!” Zadovoljna s svojo odločitvijo se je miška Piška odpravila iskat posebno lepo darilo za malega klovna Pika, ki ga je izguba zobka Bobka tako utrudila, da zdaj že trdno spi in sanja o darilu, ki ga bo zjutraj našel pod vzglavjem. In medtem ko Piko sanja sladke sanje, mu je miška Piška podarila ... to, kar je obljubila! Najlepše darilo! ... TOLE PRAVLJICO! PA PIKA! Počitnice Štejemo, štejemo dneve, dneve dolge in neskončne, saj odide šola kmalu na počitnice. Vsi težko že čakamo, prostih dni se veselimo. S šolo na počitnicah tudi naše glavice bodo se hladile, se poletja veselile. Lepih dogodivščin bomo naužili se, ko pa šola pride spet, o njih govoril bo ves svet. In zato vsi čakamo, dolge dneve štejemo, se počitnic veselimo, in vsi pridno se učimo. ■■■■ ■ V' šolar šolko SavaGlas, 7.6.2000 Čarovnička Kremina Tralala, hopsasa, jaz sem pa čarovnička, čarovnička Kremina ... Čiram, čaram, hokam, pokam, sladkarije, sladkarije, to so moje čarovnije, moje sladke vragolije ... Breskvice in prestice, tortice, dobrotice, zavitki takšni in drugačni, slastni, sočni, mični, mastni ... Tralala, hopsasa, jaz sem pa čarovnička, čarovnička Kremina ... Pena sladka pisana, krema gosto mazana, smetana in čokolada, to pričaram jaz vam rada ... In če srečate me kje, le nikar ne bojte se, saj sem sladka jaz Kremina iz dežele tralalina ... Tralala, hopsasa, jaz sem pa čarovnička, čarovnička Kremina. Ugani Po črtanem listu trebušček skaklja, dolg ima vrat in z repkom mahlja. (tnou) Iz škatle lesene zobje se smejijo, veliki so beli, črni pa majhni, ko jih pobožaš, ti odgovorijo. Veliko jih je, vsi so okrogli, kožo napeto imajo in glasno ropotajo. (iuqoq) Milo zveni, kot da jokala bi, z lokom umetnik pri njej pomaga si. (buiioja) Naš pevski zbor Postala sem gasilka Dan cvetja Zelo smo ponosni na naš Mladinski pevski zbor, saj seje pod vodstvom zborovodkinje Pavle Bunetič udeležil več revij in povsod je bil Pohvaljen in izbran za nadaljnje udejstvovanje. Udeležil se je občinske revije otroških pevskih zborov na Veliki Dolini, medobčinske revije šolskih zborov v Boštanju.Tam je bil izbran za nastop na medobmočni reviji MPZ Dolenjske, Bele Krajine 'n Posavja, ki je bila v Novem mestu. Nazadnje pa se je udeležil še '7. revije otroških in mladinskih zborov v Zagorju. In kaj so si pripeli ram? Srebrno priznanje! Novinarski krožek, OŠ Dobova Moj vrt Ko je mamica sejala in sadila solato, čebulo in rože, sem jo pozo-r,'o opazovala in ji pomagala. Potem mi je dala kos grede. Tam je •rastal moj vrt. Nanj sem posejala solato, astre in peteršilj. Posadila ^m gladiole, čebulo, bob. Sedaj je minilo že nekaj časa in na mojem Vftu je že zrasla solata. In zel, s katero sem imela veliko dela, da sem J° odstranila. Polonca Stušek, 1/9, OŠ Krmelj Moja sestrica Tatjana mi je velikokrat pripovedovala o gasilstvu. Prijavila sem se še jaz. Na vaje smo prišli dvakrat na teden. Ker mi je komaj šest let, sem bila rezerva. Imeli smo že tudi tekmovanje v Loki. Bilo je lepo, saj smo šli potem na sladoled in pico. Polonca Stušek, 1/9, OŠ Krmelj šolar šolko svetuje Jezo spravi v žep! Včasih se pač zgodi, da zjutraj vstaneš z levo nogo. In potem ti gre vse narobe. Ne najdeš zobne ščetke, svojo najljubšo obleko imaš popackano, zajtrk ti ni po volji, torba ni pripravljena, zamujaš v šolo ... Uf, groza! Če to ni grozen dan. Jasno, da si potem slabe volje. Slabo voljo pa je treba nekje - ali bolje - na nekom izprašiti. In kdo bi bil lahko bolj primeren od tistih, ki so ti takrat ravno pri roki. Šolko: “Mami, zakaj mi nisi oprala obleke, poglej, kakšna je ... in kaj je to?! Tega pa že ne bom jedel! Kam si pa dala mojo zobno ščetko?! Ti si kriva, da bom zamudil šolo, ker so tisti butasti obiski viseli pri nas tako dolgo in zaradi njih nisem mogel pripraviti šolske torbe ...!” Mama: “Šolko, veš kaj! Kako se pa obnašaš! Jaz pa res nisem kriva, če si siten. In če se včeraj ne bi igral v tej obleki, danes ne bi bila umazana. Torba se pa tudi pripravi takoj, ko končaš nalogo, upam, da imaš vsaj to narejeno?! Šolko, s takšnim obnašanjem pa ne pridemo nikamor!” Ampak Šolko še vedno ni stresel svoje jeze, zato je nadaljeval v šoli. Šolko: “Blaž, ti si vol!” Blaž: “Kaj, prosim? Kaj sem pa naredil?” Šolko: “Nič, ampak vol si pa še vseeno!” Blaž: “Šolko, nesramen si!” Šolko: “Spelji se, vol!” Šolko! To ni nikakršno vedenje! Tvoja slaba volja je samo tvoja in nihče ni kriv, da imaš slab dan. Zato si nikar ne dovoli žaliti tistih, ki jih imaš v resnici rad. Pravzaprav nikogar ne smeš žaliti! Jezo raje spravi v žep, ji pokaži figo in se veselo nasmej novemu dnevu. Saj veš, da za dežjem vedno posije sonce - in tudi za jezo bo prišlo veselje !Pred vsem pa pomisli, kako bi bilo tebi v srčku, če bi te prijatelj ali celo kdo od domačih, samo zato, ker bi bil slabe volje zmerjal in žalil! Žalosten bi bil. Žalost in slaba volja pa sta nepotrebni. Imej rad svoje najbližje in svoje prijatelje, skupaj se pogovarjajte o tvoji slabi volji, predvsem pa se potrudi, da slabe volje ne bo na tvojem umiku! Nenavadne oblike, očarljive barve in prijetne vonjave cvetov že stoletja navdihujejo slikarje in pesnike. Če ne bi bilo cvetja, ne bi mogli uživati v lepoti cvetličnih gredic, čebele ne bi izdelovale medu, metulji in čmrlji bi bili brez hrane in parfumi brez privlačnih vonjav. Ko se narava spomladi prebudi, začnejo cveteti rožice in takrat radi utrgamo kak cvet na travnikih, poljih in vrtovih. Ker želimo, da bi se tudi drugi učenci, ki še niso odprli oči, to pa so največkrat fantje, začeli zavedati vseh lepot pomladi, smo tudi letos v šoli priredili dan cvetja. Takrat skoraj vsi učenci prinesejo rože, našo šolo pa obiščeta tudi cvetličarki. Letos smo ta dan priredili v sredo. Pri izdelavi šopkov so aktivno sodelovali samo učenci nižje stopnje, saj smo imeli preostali učenci športni dan. Cvetličarki, ki sta prišli iz vrtnarije Fric-Ramovš iz Sevnice, sta učencem najprej odkrili skrivnosti izdelave šopkov in ikeban, kasneje pa sojih izdelovali učenci sami. Moram priznati, da so naredili prav čudovite šopke iz najrazličnejših rož. Da je bilo res tako, so se lahko prepričali starši, ki so popoldne prišli na govorilno uro. Dan cvetja mi vsako leto ostane v lepem spominu, saj lahko v lepoti cvetja na šolskem hodniku uživamo še nekaj dni. Upam pa, da bom naslednje leto tudi jaz lahko naredila kak šopek ali ikebano. Res je, da brez rastlin na zemlji ni življenja, zato jih moramo varovati in zanje skrbeti. Klavdija Teraž, 5. razred, OŠ Blanca Nuška in otroci Najprej smo se izkazali na atletskem tekmovanju, potem pa smo plesali in prepevali z Nuško Derenda. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA » Planinska cesta 3, S290 Selnica Telefon: 060S/41-524 ^Viktorija Senica LA SAN MARCO FAEMA GAGGIA ASTORIA EMONEC ELMONTAGE IC E MATIC ARI8TARCO HONVED CARPIGIANI ELEKTROMEHANIKA MIHAEL TRAVNIKAR s.p. Dalmatinova 15, 8250 Brežice, SLOVENIJA telJfax:0608/64-439 mobrtel:041/633-530 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS GOSTINSKE OPREME atroji z« ekspres kavo, mlini za kavo, pomivalni str., ledomati, salamoreznice A NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLICE KAMNITA GALANTERIJ^'' CKŽ 65, KRŠKO TEL.: «7/496 59 6« FAX: 67/49« 591« 1 l UR ATA ZA UAS DOM MIZARSTUO ŠKOFLJANEC DELOVNI ČAS od 7 do 18 UGODNE CENE VISOKA KAKOVOST Cesta Svobode 33 8250 Brežice sobota od 7 do 13 KOI VČINSKI POPUSTI Tel : 0608/62-747 ILUUUnSlU PUFUO11 Fax: 0608/61-262 CVETLIČNI ARANŽMAJI AV POGREBNE STORITVE A y ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE (J *P TEL ■ FAX: 0608/ 61.090, 69-134 ... -----------------1--- MOBITEL: 0609/619-455 OlURK MURA EFD Trgovina "ZRAKIČ" Ckž 120, 8270 KRŠKO Tel.: 0608/21-400 Pomagali ki tolažiti... V ... Ja želja vseh startov, ko otrok zbol. Zato morajo Mti dobro poučeni o boleznih, načinu zdravljenja bi nef£ V tem priročniku boste našli izčrpne in strokovne informacije o: • značilnih simptomih bi poteku posameznih • določanju (iatfioze bi natinfti zdravljena • preventivnih zdravniških pregledih in cepljenjih obenem boste na razumljiv način izvedeli tudi, • kdaj bi kako lahko otroku pomagate sani • kako iduepatl pri prvi • v kateri starosti se posamezna bolezen lahko pojavi • Kakšni so možni zapioti • kdaj mora otrok k • katere bolezni imajo podobne simptome 8 pomočjo te knjige boste laže prepoznal bolezen vašega otroka ter pravočasno ukrepam 237 strani • format 20 x 24,5 cm • trda vezava DNEVI DALMATINSKE KUHINJE OB KLApi LE UT od 9. do 11. junija as 8 ezenmcije na tel.: H JK 4LV VV m v m -m m. w w 0608/61-100,64-710 DA NAROČAM kt#£o ČE OTROK ZBOLI po coni 6.990 SIT. Kun. CKŽ 5, KRŠKO /Tj O A r / opreme m meni mestu! NOMM SBRVIS MONTAŽA F- e=- s-qs OGLASI, REKLAME, OBVESTILA 20 Iran 15 kino ^ Kino servis Brežice 3» 07.06. ob 21.00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 08.06. ob 19.00 V petek zvečer, komedija ter ob 21.00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 09.06. ob 19.00 V petek zvečer, komedija ter ob 21.00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 10.06. ob 19.00 V petek zvečer, komedija ter ob 21.00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 11.06. ob 19.00 V petek zvečer, komedija ter ob 21. 00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 1Z06. ob 21.00 Brezglavi jezdec, grozljivka, 14.06. ob 21.00 Glad- iator, spektakel, 15.06. ob 18-30 in 21.00 Gladiator, spektakel, 16.06 ob 18.30 in 21.00 Gladiator, spektakel, 17.06. ob 18.20 in 21.00 Gladiator, spektakel, 19.06. ob 18.30 in 21.00 Gladiator, spektakel, 21.06. ob 21.00 Ana in kralj, ljubezenska drama Kulturni dom Krško 07.06. ob 19.00 Happy Teksas, 08.06. ob 19.00 Happy, Teksas 10.6. ob 20.00 Lepota po ameriško, komedija, 11.06. ob 18.00 in 20.15 Lepota po ameriško, komedija, 14.06. ob 19.00 Človek z lune, komična drama 15.6. ob 20.00 Človek z lune, komična drama 16.06. ob 20.00 Pokaži mi ljubezen, romantična komedija/drama 17.06. ob 20.00 Pokaži mi ljubezen, romantična komedija/drama 18.06. ob 18.00 Pokaži mi ljubezen, romantična komedija/ drama 20.06. ob 19.00 Pokaži mi ljubezen, romantična komedija/drama 21. 06. obl9.00 Pokaži mi ljubezen, romantična komedija/drama f NAROČILNICA l 1 SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice | Tel.: 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253 Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS | Ime in priimek__________________________________ i j J Naziv delovne organizacije ali podjetja________ I Kraj_________________________poštna št.___________________ Ulica________________________telefon______________________ Datum_______________________podpis________________________ Število izvodov___________________________________________ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. NAROČNINO BOM/O PLAČEVAL/I: mesečno - trimesečno - polletno - letno (ustrezno obkrožite) V____________________________ pmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmm CENIK Reklamni oglasi 1 cm / kolono 9 točk 1/16 strani (III/40, VI/20 ) 100 točk 1 / 8 strani ( II1/90, VI/40 ) 220 točk 1 / 4 strani ( III/190, VI/90 ) 430 točk 1/2 strani ( III/385, VI/190 ) 830 točk 1 / 1 strani (VI/385 ) 1.560 točk Dodatki ■j"- ■ , Za barvni oglas Za objavo na prvi ali zadnji strani 15 % (velikost oglasa do 1/16 strani) Za objavo na določeni strani 100% in/ali mestu 30% Širine kolon širina kolone (I) 44 mm širina dveh kolon (II) 92 mm širina treh kolon (III) 140 mm širina štirih kolon (IV) 188 mm širina petih kolon (V) 236 mm širina šestih kolon (VI) 285 mm Vrednost točke je 104 SIT. SavaGte, 7.6.2000 Ekonomska in trgovska šola Brežice VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice razpisuje mesta predavateljev za program višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST za naslednja predmetna področja: 1. Strokovna terminologija v tujem jeziku I (angleški jezik) 2. Trgovinsko poslovanje 3. Praktično izobraževanje Skladno z 92. in 96. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS št. 12/96) bo naziv predavatelja višje šole podeljen kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede: izobrazbe (Ur. 1. RS št. 1/2000 - Odredba o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST), delovne dobe - najmanj tri leta delovnih izkušenj, vidnih dosežkov na strokovnem področju (Ur. 1. RS št. 27/96 - Kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje do četrtka, 15. junija 2000 na naslov: Ekonomska in trgovska šola Brežice, Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice, s pripisom “VIŠJA STROKOVNA ŠOLA”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po končanem uradnem postopku. Rešitev nagradnega vprašanja - Kulinarika Pravilen odgovor se glasi: Preliv ASPIK se uporablja za ohranjanje naravnega videza hladnih in toplih jedi. Med pravilnimi odgovori je bila izžrebana: Daija Deželak, Pot na Zajčjo Goro 15, Sevnica Nagrajenka prejme Veliko slovensko kuharico, ki jo podarja Cankarjeva založba. a!L'f 1' L*^;Sr Poslušalka Jožica z Volčjega je iz principa, kot je sama dejala, izpostavila vprašanje, zakaj je KOP Brežice na položnici za komunalne storitve zaračunal 11 tolarjev zamudnih obresti, če je bil rok plačila 5. junij, ona pa je račun poravnala 21. aprila Odgovarja vodja komunalnega sektorja pri Kop-u Breži-ceDarko Ferlan: “ V zvezi s vprašanjem vaše poslušalke Jožice Kostanjšek, Volčje 46A, Sromlje vam posredujemo informacijo o obračunu zamudnih obresti za prepozno poravnano položnico za komunalne storitve. Poslušalka, ki je naš uporabnik komunalnih storitev, je šele 8.4.2000 poravnala stroške komunalnih storitev oziroma bolj natančno, odvoza komunalnih odpadkov za mesec december 1999 v znesku 206 SIT, čeprav je rok plačila za to položnico potekel že 6.1.2000. Zato so pri obračunu komunalnih storitev za mesec maj 2000 dodane še zamudne obresti v višini 11,17 tolarja, kar je popolnoma upravičeno. Na vsaki položnici je vsak uporabnik opozorjen, da bomo v primeru zamude plačila zaračunali zamudne obresti. Uporabnica je dolžna poravnati zamudne obresti, čeprav gre le za simbolični znesek. Ta obveza ostane tudi v primeru, če je vse ostale položnice poravnala v roku ali celo pred rokom. Zato priporočamo vsem uporabnikom, ki imajo odprte tekoče račune pri poslovnih bankah, da si uredijo tovrstna plačila preko trajnih nalogov (trajnikov), saj tako ne bodo zamujali pri plačilu in še provizije bankam ali poštam ne bo potrebno plačevati.” Lidija iz Spodnjega starega grada je opozorila na krško mrliško vežico. Niso ji všeč glavne poti med grobovi, ki so posute s peskom, v vežici pa je soba za pogostitev sorodnikov pokojnika “zanikrna”. Odgovarja vodja sektorja komunala pri Kostaku Krško Srečko Planinc: “ Glede na vprašanje ureditve glavnih poti na pokopališču Krško lahko odgovorim, da je občina v letu 2000 namenila dodatna sredstva prav za ureditev teh poti, ki motijo predvsem žensko obutev. V izdelavi je ponudba ža ta dela ter za dodatno ozvočenje pri pogrebih. Na drugo vprašanje je odgovor težji, saj za ureditev mrliške vežice ni dovolj namenskih sredstev. V letu 2000 bomo izvedli predvsem beljenje, dvomim pa, da bo sredstev še za preureditev sobe za svojce pokojnika. V kolikor ne, bo pač potrebno počakati na načrtovano novo poslovilno vežico ali zagotoviti dodatna sredstva za obnovitev stare.” Lidija iz Kolodvorske ulice v Krškem sprašuje, čigavo je zemljišče med Kolodvorsko ulico in avtobusno postajo v Krškem, ki je neurejeno. Povprašali so že na občini in krajevni skupnosti, pa lastništvo prelagajo eni na druge. Stanovalci želijo urejen prostor in s tem morebiti pridobiti parkirne prostore. Odgovarja vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič: “ Za območje Kolodvorske ulice oziroma Vidma se izdelujeta dva ureditvena načrta, v katerih je predvidena tudi prometna ureditev in mirujoči promet - parkiranje. Istočasno pa se izdeluje projektna dokumentacija za izvedbo ceste tr-žnica-Elektro in vzporedno tudi reševanje parkirnih mest. Neurejeno zemljišče med Kolodvorsko ulico in avtobusno postajo je po ureditvenem načrtu predvideno za parkirišče. Fizična izvedba ceste tržnica-Elektro in parkirišč ob njej je predvidena v letu 2001, pripravljalna dela pa v letu 2000. Navedeno zemljišče med Kolodvorsko ulico in avtobusno postajo je last občine Krško.” Angelca iz Čečeve ulice v Krškem opozarja, da že dve leti ne sveti javna razsvetljava v ulici oziroma nekaj žarnic, nekdo je sicer opravil ogled, popravilo pa se ni nič. Odgovarja vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič: “ Vzdrževalec javne razsvetljave v občini krško je Dušan Arh. Popravilo javne razsvetljave se izvaja v skladu s pogodbo. Omenjena napaka je višje narave, in sicer je poškodovan dovodni kabel na dveh mestih. Treba bo prekopati ulico in zamenjati 45 m 25 let starega kabla. Poškodbe nastajajo zaradi raznih prekopov in polaganja drugih komunalnih vodov, katere izvajalci zatajijo, napake se pokažejo kasneje. Napaka bo odpravljena do 7.6.2000.” Opomba uredništva: Do zaključka redakcije časopisa nismo uspeli dobiti odgovora na bodico Milke iz Mrzlave vasi, ki je izpostavila ureditev ceste Malen-ce - Mrzlava vas, ki jo spodjeda potok. Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia. Prodam LADO SAMARO 1300, pet vrat, letnik 90, vlečna kljuka. Pokličite 041-72-26-72. Prodam GSM aparat Siemens S6. Naslov dobite v uredništvu. Prodam vinograd na Sromljah, 1200 trt. Ugodna lega in dovoz po asfaltni cesti. Naslov dobite v uredništvu. Prodam Peugeot 205 GTI 1.9, letnik 88 v odličnem stanju. Pokličite 041-760-705. Prodam 1 ha nasada jablan. Cena po dogovoru, naslov v uredništvu. V Brežicah v neposredni bližini obvoznice oddamo skladiščne prostore v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 90 m2. Informacije na številki 041-757-465. Prodam Peugeot 405 GR -lux 1.8, letnik 1993. Delno po-škodovan.Telefon: 0608-61 -980 RADIO BREŽICE in ČASOPIS SAVAGLAS vabita k sodelovanju novinarje in liste, ki bi (o delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno (»glasite na naslovit našega uredništva. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih-rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. ~\ Šestnajsta špranje in okenca posavcev Najlepši je direktorski poklic Boris Perko je predsednik Av-to-moto Zveze Slovenije. Je Posavec iz Sevnice, star štiriinšestdeset let in čeprav je že upokojen, je poln športnega duha in življenjskega optimizma, ki sije iz njega na vsakem koraku. Rad se pošali, daje dočakal polno pokojnino brez dodatnih partizanskih let. Bil je tudi premlad za parti-zanščino in zato ni bil nikoli na spisku priviligiranih. V življenju pa je bil vseeno marsikaj. Končal je Pomorsko šolo v Piranu in bil kar sedem let morjeplovec. Poslušal je sirene daljnih morij in oceanov vsega sveta. Videl vse kontinente in doživel veliko avantur, ki pritičejo mornarjem. Rad pripoveduje svoje zgodbe in je še zdaj kot pravi morski volk, nemiren in igriv, z malo osivelimi lasmi kot izostreno plavutjo, ki nikoli ne zgreši smeri. Takole pripoveduje: ‘Takrat leta 1955, ko je bilo pri nas še vse sivo in mračno od posledic inform-biroja in političnega enoumja, sem videl že Japonsko, Kitajsko, Hongkong, Singapur, Sueški prekop, Afriko in Ameriko ... Na Martinu Krpanu, ladji, ki je bila zgrajena že davnega leta 1912, smo prevažali orožje, med drugim tudi za osvobodilno vojno v Alžiriji in še marsikaj. Lepo in nepozabno je bilo tudi na ladjah Dubrovnik, Bled in Bovec, pa tudi na tujih ladjah, s katerimi sem plul. Poleg vsemogočih dolžnosti, ki doletijo momaija, sem bil tudi prvi ladijski oficir, kar je za pravega mornarja velika čast. Najraje pa se spominjam slovenske oddaje O morju in pomorščakih, ki nas je vsak četrtek spremljala in pozdravljala na vseh morjih sveta.” Na torpednem čolnu je večkrat spremljal tudi Tita, ko je plul z ladjo Podgorka po Jadranskem morju. Ob vseh teh dogodivščinah pa je končal študij prava in bil direktor mnogih slovenskih podjetij. Tudi generalni Petrola pa Avtote-hne. Takrat, ko še ni bilo nadzornih svetov in delniških družb. Bili pa so delavski sveti in v gospodarstvu manj lumparij in več optimizma, kakor ga je zdaj. Rekel je: “Najlepše je biti direktor. Še lepše kot morjeplovec, saj med tabo in bogom ni nikogar - so le lepe in poslušne tajnice in seveda sodelavci, ki imajo radi svojega direktorja, posebno še, če zanje dobro skrbi.” Predsednik Avto-moto Zveze Slovenije, organizacije, ki šteje preko sto tisoč članov, je že sedmo leto. Je tudi predsednik Društva slovensko japonskega prijateljstva. Najraje pa pride domov v Sevnico. Tam ima hišo, mini vinograd pod sevniškim gradom z vonjem po najboljšem cvičku in prijatelje. In vesel je, da pridejo rade domov tudi hčerke in vnučki in da je žena prava Sevničanka, čeprav je bila nekoč Novomeščanka. Žan Kosec Oldtimeiji v Krmelju Krmelj - V soboto, 10. junija, in nedeljo, 11. junija, bo potekala prireditev Krmelj 2000 - lov na lisico. To bo že četrta orientacijska vožnja oldtimerjev, ki jo organizirata klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov iz Šentvida pri Ljubljani ter krajevna skupnost Krmelj. Udeleženci se bodo zbrali v zgodnjih jutranjih urah, ko bo slišati budnico, po pozdravnem govoru in uradnem odprtju pa se bodo vozniki odpravili na 72 km dolgo pot. Naloga je težavna, nagrada pa mamljiva, saj bo zmagovalec prejel 2700 nemških mark. V znamenju starih vozil bo tudi nedelja, ko se bodo v vlečenju jeklene vrvi pomerili ameriški vojaški džipi do letnice izdelave 1951. Organizatorji bodo predstavili tudi starodobne traktorje in pripravili tekmovanje v kmečkih i^rah. K.M. Storimo več za... Račja vas - Društvo potapljačev Vidra - Krško, Ribiška družina Brežice, Lions klub Krško in Krajevna skupnost Cerklje ob Krki so se združili z namenom, da bi očistili del reke Krke v Račji vasi. Akcija z naslovom “Storimo več za bistre vode, za živalstvo in rastlinstvo voda ter za prijaznejši jutri”, je privabila okoli 40 udeležencev. Po mnenju potapljačev, ki se velikokrat potapljajo tudi v reki Krki, je ta še posebno umazana prav v Račji vasi. K.M. Približuje se tudi praznik KS Krško Krško - Kot vsako leto bo v spomin na prve krške borce Krajevna skupnost Krško tudi letos slavnostno obeležila krajevni praznik. Zato so se na 11. redni seji sestali člani Sveta krajevne skupnosti in razpravljali o finančnem programu za leto 2000, predstavili so program prazničnih prireditev ter razpravljali o predlogih kandidatov za priznanja Krajevne skupnosti Krško. Osrednja slavnostna prireditev ob prazniku KS Krško bo v torek, 13. junija, ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Spomin na prve krške borce bodo počastili s kulturnim programom Glasbene šole Krško in podelitvijo priznanj Krajevne skupnosti Krško. Člani sveta so na zadnji, 11. redni seji, med drugim razpravljali tudi o predlogih kandidatov za priznanja krajevne skupnosti. Za plaketo so predlagani Plesni klub Lukec, Svet zavoda Doma starejših občanov Krško, Darko Marjetič, Ribiška družina Brestanica - Krško in Šahovski klub Triglav Krško. Za priznanje krajevne skupnosti je predlagana Vesna Vučajnk, medtem ko je za nagrado KS predlagan Dušan Vod-lan. Člani sveta so pripravili tudi pester program prazničnih prireditev, ki bodo vključevale Lilegov memorial, balinarski turnir posameznikov, kasaške dirke, hitropotezni šahovski turnir, turnir v malem nogometu, ribiško tekmovanje, planinski pohod na Grmado in Festival Šrot, prireditve pa bodo zaključili 24. junija s počastitvijo Dneva državnosti, ko že tradicionalno pripravijo Kresno noč na Libni. D.K. Ustanovitev Gasilske zveze Šentjernej Šentjernej - Gasilci so se odločili ustanoviti gasilsko zvezo, ki bo povezovala 10 prostovoljnih gasilskih društev v občini. Ustanovni občni zbor Gasilske zveze Šentjernej je potekal zadnjo soboto v maju, udeležilo pa se ga je več kot 80 gasilcev in številni gostje. Predsednik šentjernejske gasilske zveze je postal Franc Šinkovec, tajnica je Zvonka Jamnik, poveljnik pa Aleš Medle, medtem ko bodo komisije in druge organe imenovali na prvem zasedanju predsedstva in poveljstva zveze, ko si bodo tudi razdelili naloge. Gasilska zveza Šentjernej si želi sodelovati še pri drugih dejavnostih na področju reševanja ljudi in njihovega imetja, poudariti pa velja, da je njihovo delo zgolj amatersko. Andreja Gorjanc Društvo invalidov Brežice obeležilo 25 let delovanja Bukošek - Zveza delovnih invalidov Slovenije, Društvo invalidov Brežice je bilo ustanovljeno 25.11.1975. Danes društvo šteje 942 članov. Za svoje humanitarno delo je društvo prejelo priznanje Zveze delovnih invalidov Slovenije. Sicer pa so na jubileju podelili tudi jubilejna priznanja članom društva in priznanja organizacijam, ki so prispevale pomemben delež k njihovemu delu. Priznanje je prejela tudi naša medijska hiša, Radio Brežice, za kar se iskreno zahvaljujemo, Društvu invalidov Brežice pa ob njihovem jubileju izrekamo čestitke. K.M. Kdo izničuje vrednote NOB? Brežice - Člani Združenja borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja iz brežiškega območnega odbora so se zbrali na redni letni skupščini. Med gosti zlasti na žalnih slovesnostih in ob zadnjem slovesu od svojih tovarišev. Vendar so odločeni, da dokler bodo živi in dokler bodo zmogli, se bodo dostojno poslovili od njih. Svojo mladost so žrtvovali za boj, v njem so zmagali, cena pa je bila visoka - previsoka. In žalostno je, da današnji šolarji skorajda ne vedo, kako je bilo v štiridesetih letih, žal se ne učijo več o NOB in to ni dobro, še poudarjajo brežiški borci, udeleženci NOB.K. M. Ali je res ali ne, uradne potrditve sicer nismo prejeli, se pa po vesteh STA uresničujejo napovedi direktorja sevniške Lisce, da bo največji slovenski proizvajalec perila, kopalk in bluz svojim obratom v Sevnici, Krmelju, na Senovem, v Zagorju in srbski Babušnici dodal novo enoto, in sicer v Romuniji. Veijeten razlog - cenejša delovna sila. Toda delavke v tekstilni industriji, ki je v Posavju ne manjka, se sprašujejo, ali je možno in kako se sploh splača delati še za nižje plačilo, kot ga za svoje delo dobivajo sedaj one. Verjetno ne, saj so plače že sedaj tako mizeme, da dobesedno ponižujejo. Delavke v proizvodnji delajo na normo, z dvajsetimi leti delovne dobe pa so le redke, katerih plača presega 50.000,00 SIT na mesec. Kakšni so komentarji, si lahko predstavljamo. Letošnji praznik občine Krško bo ponovno postregel z veliko prireditvami. V kolikšnem številu sijih bodo ogledale občanke in občani, je težko napovedovati. Z gotovostjo pa lahko napovemo prireditev, ki bo zelo zanimiva in bo pravzaprav prvič v Posavju. Seveda gre za izbor Miss Posavja za Miss Slovenije. Frizerke, maserji, prodajalci in drugi se že na široko smejijo, kajti napovedi na stavnicah, da bodo v tem času veliko zaslužili, bežijo v res vrtoglave višine. So pa v krški stavnici začeli sprejemati že tudi prve stave. Katera bo izbrana za najlepšo Posavko? Andreja, Nadja, Renata, Lilijana, Jožica, morda Mateja ali celo Bernarda? Kdo ve? Tisti, ki ste po duši hazardetji, nikakor ne smete zamuditi prve prave življenjske priložnosti, saj lahko zaslužite tudi do 10 milijonov slovenskih tolarjev. V stavnico je potrebno prinesti le dve položnici, potem je potrebno staviti in nazadnje zadeti. Katera bo najlepša? V sicer mirnem kraju na najbolj zahodnem delu posavske dežele se dogaja nekaj, kar bo gotovo zaznamovalo življenja tamkajšnjih ljudi. Vodstvo podjetja Radeče papir se je namreč odločilo, da odpusti oziroma postavi med čakajoče na delo več kot 200 delavcev. Menda gre predvsem za mlade ljudi, takšne torej, ki bi si drugo delo lahko hitreje našli, kot pa tisti malo starejši delavci. Toda, kje naj bi bila ta prosta delovna mesta, jim žal ne ve povedati nihče. Po tem, ko je že pred časom prenehala obratovati radeška Kora in so svoje delo in delovna mesta izgubile predvsem ženske, se nekateri sprašujejo, ali je normalno in človeka dostojno življenje v dolini Sopote sploh še možno. Kako bodo živele tiste družine z otroki, v katerih sta delo izgubila oba starša, si težko predstavljamo. Takih družin pa je odslej v Radečah in okolici kar precej. Dan slovenskih odvetnikov Čateške Toplice - Odvetniška zbornica Slovenije je v hotelu Toplice pripravila dvodnevno srečanje odvetnikov, ki so se jim pridružili tudi drugi pravniki in sodniki različnih stopenjskih sodišč v Sloveniji. Zbornica šteje že več kot 850 članov, v evidenco pa vključujejo tudi nekaj sto odvetniških kandidatov in pripravnikov. V razpravah je z referati med drugimi sodeloval ustavni sodnik dr. Lojze Ude, ki je zbranim predaval o alternativnem reševanju sporov, zanimivo je bilo tudi predavanje španskega odvetnika Ramona Mulle-rata o liku odvetnika, srečanja pa se je udeležil tudi v. d. ministra za pravosodje Tomaž Marušič. D. K. Widra Branko Fabjančič s.p, m: 060« 78 492 GSM: 041 649 096, Mofe.: MOD 649 09« OOCLOVANJK VStH VRST STROJNIH OMOTOV EASAD VLIVANJI STROJNIH ESTRI HOV sta bila tudi poslanec v državnem zboru Jože Avšič in podžupanja občine Brežice Milena Jesenko. Oba sta v govoru namenila pozornost letošnjim volitvam. Borci se čutijo prizadete, saj se' v današnjih časih vse preveč izničuje pomen NOB, pa tudi boja za osamosvojitev Slovenije. Poleg tega se jim premnogokrat očita, da govorijo o partizanščini, N Pod obzidjem 15, Brežice Tel.:0608/ 61-950 Fex .0608/ 62-420 * GSM .041/819-293 Skopice Tel.:0608/59-255 DELAVNICA: MERITVE, INSTALACIJE, STRELOVODI, JAVNA RASVETLJAVA, AVTODVIGALO S KOŠARO; UGODNE CENE V MESECU JMUU! -KABEL PGP IN NPI -PODZEMNI KABLI ZA PRIKLOP HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV -STOJEČI IN NAMIZNI VENTILATORJI -DOMOFONI IN VIDEOFONI (ENO IN VEČSTANOVANJSKI) -SVETILKE ZA ZUNANJO IN VRTNO RAZSVETLJAVO