< —*? PRIMOR SKA BORBA. Naj živi 7. november - 29. obletnica Velike sociialistične revolucije - rojstvo Sovjetske zveze, zaščitnice malih narodov in zatiranih vsega sveta! Leto II. — št. 43. Ajdovščina, 2. novembra 1946 Cena 4.— lire Kniigo imamo, seznantmo se z njeno napredno vsebino! »Teden za našo knjigo« je minil. Mir-no lahko rečemo, da je dosegel svoj na-Men, da je dosegel uspeh, karšnega marsikdo ni pričakoval. Zlasti velja to za okra-Idrija, Tolmin, Grgar, II. Bistrica in nerpelje-Kozina. Povsod, kamor so1' pri-sPele knjige, je pokazalo ljudstvo zelo Postljiv odnos do naših novih knjig, od-.?!osi Jci se je kazal tudi v tem, da so »po-[ujoco knjigo« številne množice kljub dež-ld, mrazu in pomanjkanju časa pričakale ® cvetjem, zastavami in godbami. Mnogi ,n mnogi so dali zadnji denar iz žepa, sanio da so si lahko nabavili knjigo. Bili tudi primeri, ko so ljudje prodajali Krompir in podobno, da so si potem lahko nabavili knjige, primeri, ko so delavci delali prostovoljno za nakup novih knjig l[d. Povsod je ljudstvo pokazalo zelo ve-bko zanimanje za našo knjigo, prav tako veliko zanimanje za uprizoritev Skvarki-dove komedije »Tuje dete« ter za predvajanje sovjetskih filmov. Želja po knjigi, ‘Mja po kulturi je zlasti v tem tednu pri-» celoti do izraza. Zmolil se je listi, _ je mislil, da bo primorskemu ljudstvu vseeno, kakšno knjigo bo vzelo v roke, kakšng knjigo bo citalo in da mu bo vse-V1?, kakšna je vsebina knjige. Ni slučajno, da so delavci, kmetje in delovna Inteligenca ter mladina najbolj segali po knjigi VKP(b), Kardeljevi knjigi: Pot dove Jugoslavije, Slovenskem zborniku, Mirah-. »Znanost in praznoverje«, po knjigah in brošurah o ljudski oblasti, gospodarstvu itd. Ni slučaj, da so ljudje Ponekod najprej zahtevali knjige, v katerih se piše o Komunistični partiji, ni slučaj in tudi ne osamljen primer Grgar-skega okraja, da je neka ženica zahtevala svojo hčerko brošuro »Mladim komu-distom«, da so ljudje zahtevali, da jih Potujoča knjiga še in še obišče. Ljudstvo le zahtevalo in sprejelo marksistično knji-tj°. ■; spraševalo po knjigi, ki govori o tjprbi, delu, o novem človeku, o novem življenju. Jasno se je pokazalo, da si delovno ljudstvo želi knjig, knjig z napred-do vsebino. To je prav gotovo posledica te9a, ker ljudstvo na Primorskem nikdar di imelo svoje oblasti, svoje svobode, svo-je9a gospodarstva in ker ni imelo zalo tudi svoje knjige, svoje kulture. Naš delavec, naš kmet in delovni inteligenl je kupil knjigo, ki je pisana v novem duhu, kdjigo, ki odraža vse globoke revolucio-darne izpremembe, zalo ker je vedel in kur ve, da so bile le izpremembe v družbenem dogajanju njemu v korist, ker ve, ua je bilo delovno ljudstvo samo nosilec [eh izprememb, zato, ker čuti in ve, da le Komunistična Partija, ki je vodila na-fpdnoosvobodilno borbo in ki vodi izgradijo novega življenja, stranka, ki je zrasla l:. delovnega razreda, zrasla iz delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo je spoznalo, do 'Ju Komunistična partija ni nikdar izdala, ddipak da si je tudi primorsko ljudstvo P°d vodstvom Komunistične partije priborilo svojo svobodo in da pod njenim Vodstvom danes dosega velike uspehe na Področju gospodarske obnove in graditve, juše ljudstvo zaupa Komunistični partiji ln Osvobodilni fronti, zato zaupa tudi naši n°vi napredni knjigi. Vsak človek ve, da je Komunistična Partija lahko vodila osvobodilno gibanje -uradi tega, ker je razumela zakone družbenega razvoja, ker je razumela, da na--udnjaštvo ne more zmagati nad napredkom, ker je bila in je podlaga njenega delovanja njena napredna, znanstvena teo-rija — teorija marksizma-leninizma. Ideje "‘Orksa, Engelsa, Lenina in Stalina so '.Oumfirale z zmago narodnoosvobodilne ?fbe, še prej z veliko oktobrsko revolu-Cljo ter domovinsko vojno Sovjetske zveze c zmagi nad fašizmom, te ideje danes cuiogujejo po Vzhodni Evropi ter po vsem delu zalo, ker mora zmagati resnica nad -ruoto, zalo, ker mora zmagati napredek ed nuzadnjašlvom. Delovno ljudstvo So-dJetske zveze je zmagalo zato, ker si je osvojilo to idejo napredka, jugoslovanski {erodi so zmagali prav tako zaradi tega, Ke,\so sledili 'klicu K P in OF, ker so se {urili za tiste napredne cilje in ideje, * so bile v korist jugoslovanskim naro-d°m in o korist vsemu naprednemu člo-'{cstvu. Delovno ljudstvo zmaguje tam, Idr se polasti teh idej napredka, si jih lahi^ 'n se polom c nepremagljivo silo oko bori za uresničenje svojih ciljev. Hič ni torej čudnega, če danes jemlje snni čhvek ravno marksistično knjigo P^olljivo v svoje roke, zato ni nič čud-Vkn 80 mnogi in mnogi kupili knjigo dei^b)- Očividno je. da je naš preprosti z 0l>ni človek iskal že človeka, ki bi mu kav povedati o Sovjetski zvezi, o lem, ci,r 3'? nastaln boljševiška Partija, o so-o ‘'sličnem gospodarstvu Sovjetske zveze, frakih zmage jugoslovanskih narodov Razumljivo je, da je nakupovanje l,i J. esistične in druge napredne literature zah da so naši ljudje začeli se a>atÌ na razne študijske sestanke, kjer (; • Ta~iasnjujejo razna doslej nerazum-ših0 ln ,leja8na vprašanja o najrazličnej-ki J^fplomih in prav tako o problemih, p0jtj° direktno pred nami. in r'f delovnim ljudstvom Jugoslavije pred nami vsemi sloji sedaj velika, Z.NOVEMSESt rojstvo velike Sovjetske zveze! prve prave domovine delovnih ljudi Ni slučaj, «la so se zatirani ljudje v vseh dobah zgodovine upirali in se borili proti svojim izkoriščevalcem. Boj za to osnovno pravico človeka je človeku prirojen in vsak tak boj v preteklosti je pomenil korak naprej, dokler ni v letu 1917 delovno ljudstvo današnje Sojjetske zveze v svoji revoluciji skovalo prvo državo, pravo domovino delovnih ljudi, prvo deželo brez izkoriščevalcev. LENIN IN STALIN - VODITELJA REVOLUCIJE IN TVORCA MOGOČNE SOVJETSKE ZVEZE Iz nič ni mogoče nič narediti, to je najpreprostejša ugotovitev. Bolj kot kdo drug je za to vedel veliki LENIN, duhovni vodja oktobrske revolucije, učitelj in borec za pravice delavskega razreda v stari, plesnivi in podkupljivi carski Rusiji, kjer je 150 milijonov ljudi stradalo in garalo, «la je nekaj desettisočev knezov in gosposke živelo potratno in razkošno življenje. Rusija, ki so ji vladali carji, je bila najslabše organizirana izmed vseh evropskih držav, z velikimi razlikami v stanu, rasi in veri, za neslovanske narode pa je pomenila — ječo. Delavec in kmet sta bila le orodje izkoriščevalcev, brez upanja na boljše življenje. Trpinom in zatiranim je 20. stoletje pričelo odkrivati, kako in po kakšni poti mora hoditi delovni človek — proletarec, da doseže enako vrednost in svobodo kot ostali ljudje. Pot so si utirali delovni ljudje pod vodstvom genialnega Lenina, ki je skupno s Stalinom prebudil in prekalil narode carske Rusije in razvil znanstveno podlago revolucije. Utrdil je največje žarišče revolucije — Vsezvezno Komunistično partijo boljševikov — in povedel narode Rusije v Veliko oktobrsko socialistično revolucijo, v največji zgodovinski dogodek našega stoletja. Veliki Lenin je kot inženir-graditelj resnično demokratične, najsvobodnejše in najnaprednejše socialistične države odkril — oborožen z znanostjo Marxa in Engelsa — spoznanje, da z vstopom v naše stoletje prihajamo v dobo strašnih imperialističnih vojn za prisvajanje življenjskega prostora, v dobo najbolj krvavih, uničevalnih in zavojevalnih vojn. Dokazal je in prepričeval, da te vojne nujno vodijo v medsebojne spore zasužnjevalnih imperialistov, a prav ta vodi .množice zatirancev, da se strnejo in krepijo svoje vrste. V veliki rnski oktobrski s«>cialistični revoluciji so narodi Rusije spregovorili odločilno besedo za vse delovne ljudi sveta. Namesto dežele graščinskih posestev in bogatinov, ki izrabljajo številne narode brez abecede in kruha, je nastala socialistična Sovjetska zveza — dežela svobodnih republik, svobodnih ljudi, dežela dela, napredka in sonca za vse. Odlikovanje nove Rusije je bilo v zvezi z največjo požrtvovalnostjo in neenako borbo rdečih revolucionarjev, ob kateri se je razbil ves bes belogardistične reakcije in ob kateri so se polomili vsi napadi tujih intervencionistov. PREDANOST DO VELIKE DELAVSKE STVARI, DO VODSTVA REVOLUCIJE, DO KOMUNISTIČNE PARTIJE. JE RODILA RDEČO ARMADO Vzklila je kot obrambna vojska za obrambo delavcev in kmetov pred napadi domačih in tujih zasužnjevalcev, ki jih je pregnala prav oktobrska revolucija. Rdeča armada, ki je bila komaj ustanovljena, je obvarovala sovjetsko domovino leta 1918 v borbi proti nemškim zavojevalcem in osvobodila Ukrajino in Belo Rusijo. Obvarovala je mlado sovjetsko državo v borbah s tujimi vojskami v dobi 1919—1922 ter jih prepodila s sovjetskega ozemlja. Tako je Rdeča armada ljudskih delovnih ljudi vzgojena v duhu neomahljive pripravljenosti na obrambo z vsemi sredstvi časti, svobode, neodvisnosti in interesov sovjetske tlržave. Zaradi svoje prvobitnosti, zaradi načel, v katerih je Rdeča armada rasla in zmagovala, je postala nova vojska, ki ni nikoli uporabljala orožja za zavojevanje tujih dežel in zn zasužnje-vanje drugih narodov. Prevzela je najboljše tradicije sovjetskih narodov, vzgajala se je z najboljšimi vojnimi izkušnjami sovjetskih narodov, ki so ji pridobili sloves nepremagljivosti. Vstal je novi človek v Sovjetski zvezi in novi rdečearmejec — vojak. ZMAGA REVOLUCIJE IN RDEČE ARMADE JE USTVARILA PRVO SOCIALISTIČNO DRŽAVO NA SVETU Tako se je zgodilo, da je zastarela Rusija po zmagi boljševikov zgradila socialistično državo, kar pomeni, da je ljudstvo sprejelo oblast v svoje roke. Socialistični red v tovarnah in podjetjih, v kolhozih in sovhozih se je utrdil in vzpodbujal ljudi k sotlelovanju in vzajemni pomoči drug drugemu. Ustvaril se je čut odgovornosti, čut do potrebe organizacije in izredna vdanost splošnim interesom, čut odgovornosti pri zaupanem delu. Socialistični red Sovjetov je izročil državi vse sile gospodarskega življenja, ustroja, proizvodnje, zaloge surovin, denarna sredstva. Vse gospodarsko življenje je dobilo enotno usmerjenost ob sodelovanju delovnih množic. Socialistična država je postala najboljša oblika organizacije gospodarstva in mobilizacija vseli sil ljudstva in armade za odpor proti sovražniku, kakor se je to vedno izkazalo. Noben gospodarski sistem ne bi zmogel prenesti tako težkih preizkušenj, kakršne je prestala Sovjetska zveza in njena armada. SOVJETSKI GOSPODARSKI SISTEM JE REŠIL SOVJETSKO ZVEZO Sovjetska oblast je preobrazila državo. Sovjetska zveza se je iz nazadnjaške kmetijske države, ki je capljala 50 in mogoče celo 100 let za naprednimi državami, razvila v trdno industrijsko državo. Rasle so tovarne in podjetja, nova mesta, in blaginjo so ustvarjale iste sile, kot so ustvarjale prej nekoč pogoje za prevzem oblasti po delavskem razredu — proletariatu. Nov tip ruskega človeka je zagotovil uspešna reševanja vseh življenjskih vprašanj, kakršna je zahtevala preosnova gospodarstva. ZAKAJ JE BILA VELIKA SOVJETSKA ZVEZA TAJNOST V nekaj letih po zgodovinskem 1917. letu se je socialistična država spremenila v uganko. Nikakor ne po krivdi narodov Sovjetske zveze, temveč zaradi bojazni kapitalističnega sistema, ki je nadalje vodil in mesaril ves ostali svet. Nasprotnikom je ostajalo upanje, da v osamelosti, brez zunanje pomoči nova SZ ne bo mogla ustvariti ničesar, saj ni mogla v težkih letih po prvi svetovni vojni nuditi ničesar, razen silno zahtevo po odpovedi vsemu lagodnemu. Že so videli, da propadajo sanje zatiranih in da je velika, »rtleča nevarnost«, kot so jo imenovali, samo navidezna. Sovjetska zveza pa je zmogla in premagala vse ovire, ker jo je gradil novi človek, da je s silnim delovnim poletom in z globoko zavestjo ljudskih množic, prestala vse preizkušnje. Seveda je bila taka napredna in razvita država še bolj nezaželena, kot prej samo vstajajoča. Zato je razumljivo, da so trosili njeni sovražniki v svet nemogoča opravljanja, da bi umazali ugled Sovjetske zveze. V resnici pa je stvar delovnega ljudstva postajala resničnost, v Stalinovih petletkah so se ustvarjali čudeži, ljudstvo je krepko držalo oblast v svojih rokah in Komunistična partija, ki jo je utrdil in ji dal jasen pogled veliki Lenin in njegov naslednik in sodelavec Stalin, je predvidevala prav vse okoinosti in obvladovala položaj. Sovjetska oblast je v silni volji gradila bodočnost svojim narodom, izginilo je nezaupanje med njenimi narodi, notranje se je krepila in ustvarjala se je enotnost in bratstvo prebivalstva od Odese do Arhangelska, od Moskve čez Sibirijo do Vladivostoka. Blazno bi bilo trditi, da ni bilo ovir in da so z lahkoto dosegli take uspehe. Narobe, bile so težave, totla reševale so jih in so podirale zapreke vse združene ljudske množice brez ozira na raso, spol in vero, in preoblikovale državo iz ječt narodov - v domovino svobodnih, enakopravnih narodov. Revolucija je vzgojila novega človeka in ni ostala samo pri tem. Vzgojila je v veličastnem boju za zmago izkoriščanih lik novega mladinca — komsomolca — mladega komunista. Ruska mladina je osnovala v revolucionarnem letu 1917 zvezo delovne mladine in iz nje se je izklesal KOMSOMOL, KI JE NASTAL V BORBI IN SE JE V BORBI TUDI UTRDIL Partija boljševikov je mladini nudila vso pomoč. V svoji mladini so videli boljševiki oporo in zanesljivo rezervo. Lenin sam je visoko cenil in neizmerno ljubil mladino, njeno smelost, ent^rgijo in odločnost in ji je zato dajal vidne položaje v bojih za sovjetsko socialistično oblast. Tudi tu se je skovalo bratstvo in enotnost, iz jeklenega in zagrizenega boja za svojo bodočnost in mladost je izšla mladina očiščena in strnjena, nerazdružljivo povezana med mestom in deželo. Izginile so razlike spričo velikega skupnega cilja in poti, ki so si jo mladinske vrste izbrale in po njej korakale. Razumljivo, da je mladina zavarovala svoje interese in da je sovjetska oblast poskrbela za vse njene potrebe. Vzgoja je zasedla najbolj vidno mesto, saj sta Lenin in Stalin poudarjala, da je mladina dolžna učiti se in spet učiti, da bo lahko bolje gradila svojo «Iržavo in v njej srečo delovnemu človeku. Povsod, prav povsod je mladina prepričevala in se pri vseh delih pokazala prav tako herojsko kot v borbi. Mirnodobno delo je zahtevalo veliko odpornost, močno voljo in pogostokrat pravo junaštvo. In rasle so tovarne, mogočne konstrukcije, na reki Amurju zgrajeno mesto Komsomolsk pa je pokazalo, kako je mladina osvojila duh socialističnega tekmovanja in udarništva. Kom-somol je prejel najvišje odlikovanje. Stalin sam pravi, da je Komsomol stal vedno v prvih vrstah naših borcev in da ni primera, da bi kdaj koli Komsomol zaostal za razvojem revolucionarnega življenja. KULTURA JE PO REVOLUCIJI POSTALA LAST VSEH SOVJETSKIH LJUDI Brez izjeme so množice SZ prevzele nase vso težo velike gradbe svobodne države in tako postale skupen lastnik vsega vrednega in velikega. Dočim je bila prav prosveta in kultura v carski beznici le (Nadaljevanje 2. stran ) a veličastna naloga — izgradnja novega, naprednejšega gospodarstva, izgradnja močne, trdne in napredne Jugoslavijc. Načrtno gospodarstvo je naloga, katero moramo vsi prijeti v roke, se borili in premagovati vse, kar nam ovira njeno uspešno izvršitev. Podredili moramo vse, da bomo v tem pogledu čim bolje uspeli. Razumljivo je, da ta naloga terja od nas ne samo vseh sil, ampak tega, da se usposobimo izvajati to nalogo, ki ni preveč lahka. Tudi v lem pogledu nam bo marksistična, napredna knjiga mnogo pripomogla, [tokazala nam bo, kako moramo graditi, kako premagovati težave, kako odstranjevati prepreke in naše sovražnike. Stara kapitalistična družba nam je zapustila vse polno starih in slabih navad, ki nas še danes ovirajo v naših delovnih naporih. Ideologija stare družbe je bila in je še danes protiznanstvena, nazadnjaška zalo, ker je zrasla na gnili gospodarski osnovi propadajočega kapitalističnega gospodarstva. Ta ideologija je koristila samo vladajočim izkoriščevalskim slojem, ne pa širokim delovnim množicam in napredku. To ideologijo so vnašali tudi v delovno ljudstvo, slepili ga na najrazličnejše načine ter ga odvračali od borbe za njegove pravice. Ostankov le buržuaz-ne ideologije se tudi mi nismo še popolnoma otresli, ampak se še danes pojavlja pri nas o poedinih primerih v raznih oblikah — lenobi, egoizmu, malomarnem odnosu do dela, pasivnosti, slepem verovanju v to, da življenje ni odvisno od nas samih itd., itd. Danes vse lake ostanke stare miselnosti izrablja imperialistična reakcija, ki še vedno kuje načrte, kako bi uničila naše pridobitve in preprečila naš razvoj v napredek. Vzgoja v naprednem duhu pomeni prav tako borbo s temi ostanki stare kapitalistične ideologije, nepretrgano borbo z vsemi razdiralnimi tendencami imperializma. Zato napovedujemo najostrejš boj vsemu, kar zavira delovno ljudstvo v njegovi borbi za napredek, ne samo na gospodarskem poprišču, ampak tudi na ideološkem. Zato bo delovno ljudstvo, ki stremi v napredek, ponovno dokazalo, da si hoče osvojili resnično znanost in kulturo, pokazalo bo, da hoče zgraditi novega človeka, da hoče zgraditi novo, močno državo. Zalo bomo sedaj pristopili k širokemu čitanju in študiju naših naprednih knjig, ki smo si jih nabavili. Gitali in Hudrali bomo marksistično literaturo, proučevali bomo knjigo »Pot nove Jugoslavije«, Slovenski zbornik, zakone o ljudskih odborih, državnem gospodarskem načrtu itd. Zato si bomo organizirali knjižnice, aktivno delovali na kulturnoprosveinem poprišču, organizirali razne tečaje, bralne in diskusijske krožke itd. Pri tem bomo drug drugemu pomagali, skupno se bomo dopolnjevali, učili in vzgajali, skupno si bomo osvajali znanje in kulturo, s skupnimi močmi bomo gradili in utrjevali novo Titovo Jugoslavijo. »Teden za našo knjigo« nam je prinesel dobro napredno knjigo, naša naloga sedaj je ta, da te knjige redno in koristno uporabimo, da se seznanimo z njihovo napredno vsebino, da si iz njih pridobimo še več življenjske sile za uspešno izvrševanje naših nalog, da si iz njih pridobimo sposobnosti in znanja, da si osvojimo nove napredne nazore o vseh problemih družbe, življenja in dela 95 ODSTOTKOV SLOVENSKEGA NARODA JE S SVOJO UDELEŽBO PRI VOUTVAH POKAZALO SVOJO VISOKO DOMOVINSKO LJUBEZEN IN POTRDILO, DA POMENI: Veličastna zmaga Osvobodilne fronte pri volitvah v Ustavodajno skupščino je ponovna zmaga ljudstva lfSe nadalje se bomo borili za. spremembo odločitev na mirovni konferenci" Maršal Tito je sprejel predstavnike protifašističnih organizacij in ljudskih oblasti Istre in Slovenskega Primorja Ni minilo niti leto dni, ko se je končala vojna, toda naši narodi so v novi državi že dosegli uspehe, o katerih lahko mirne duše rečemo, da so prekosili vsa pričakovanja. Vsa naša država kipi v ustvarjalnem delu, v obnovi in izgradnji. Brez dvoma, da je Jugoslavija v Evropi edina država od držav, ki so bile okupirane in ki je uspela v tako kratkem času urediti svoje notranje razmere in se lotila ustvarjanja boljšega položaja množic in pogojev za izgradnjo lepšega življenja, o katerem so naši delovni in pošteni ljudje že dolgo sanjali. Če se ozremo po svetu, lahko ugotovimo, da je dolga vrsta držav izpostavljena velikim težavam v borbi za svobodo in za demokracijo. Marsikje se še borijo proti fašističnim in reakcionarnim klikam, na katere se zaradi uresničenja svojih zavojevalnih in trgovskih ciljev opirajo imperialisti zahodnih velesil. Celo v državah, kjer bi danes lahko rekli, da je demokracija prevladala nad reakcijo, še vedno zaostajajo za Jugoslavijo v vprašanju obnove in v urejevanju notranjih razmer. V Jugoslaviji pa že skoraj povsem normalno delujejo šole, promet, tovarne in rudniki, kjer lahko v mnogih primerih zaznamujemo, da je predvojna višina proizvodnje celo prekoračena. Jugoslovanski narodi so dosegli tako velike uspehe zato, ker je izvoje-vana nova, ljudska oblast, ker je ustvarjena taka demokracija, ki daje ljudskim množicam delavni polet in jim daje požrtvovalnost. Jugoslavija dosega velike in nagle uspehe pri ustvarjanju novega življenja zato, ker se obnova izvaja na povsem drugi podlagi kot se je to delalo prej ali kot to delajo v drugih državah. Obnavlja se narodna i movina, obnavlja se v interesu ljudstva in za ljudstvo. Jasno je, da ljudstvo to vidi in to mu daje oni polet, katerega občudujejo povsod po svetu, posebno pa gostje, ki so si ta polet lahko od bliže ogledali. Vse, kard elajo naši ljudje, delajo zase, za svoje ljudstvo in za svoje potomce. Ni lahko delati tako, kot delamo pri nas, kakor se dela v Jugoslaviji. To je težka borba, toda brez nje ni mogoče biti. Naše ljudstvo se bo moralo vrsto let boriti, da bo naša država postala napredna in postala tako popolnoma neodvisna. Naši ljudje se tega zavedajo. Borili so se in delali, borijo se in delajo, borili se bodo in delali, ker vedo, da je ta borba in delo zanje, za boljše življenje. Med voditelji in med ljudstvom so se ustvarile trdne vezi, ki so bile redkokdaj v zgodovini tako neposredne in tesne, kot je to danes v Jugoslaviji. Krepka zveza med ljudstvom in voditelji omogoča, da vodstvo prisluhne glasu množic in množice se odzivajo pozivom svojih ljudskih voditeljev. Prav to omogoča doseganje uspehov, to je jamstvo, da bo ljudstvo obvladalo vse ovire, da bo okrepilo ljudsko oblast tam, kjer še ni dobra in jo bo napravilo za popolnoma ljudsko. Ko bodo poznejši rodovi opisovali našo dobo, bodo zgodovinarji morali priznati, da so narodi Jugoslavije pokazali več junaštva in požrtvovalnosti in odpornosti kot kdajkoli prej v svoji zgodovini in da lahko vse to primerjajo z napori kateregakoli tujega naroda v kateremkoli času z izjemo velikega ruskega naroda. Narodi Jugoslavije so pokazali, da so dorasli velikemu času ter nalogam, ki jim jih novi čas nalaga. Zgodovinar bo moral prav tako priznati, da so novi ljudski voditelji, da so Tito in ljudje, ki jih je on organiziral in izbral, resnični sinovi ljudstva kot jih ljudstvo še nikoli doslej ni imelo. Ti voditelji niso ničesar opustili, ko se je bila velika osvobodilna borba in še sedaj ničesar ne opuščajo v borbi za blagostanje ljudstva. Vse dotlej, dokler bo pri nas tako tesna zveza med ljudstvom in voditelji, ki postaja vsak dan še globlja in ožja, bodo narodi Jugoslavije lahko obvladali vse ovire, rušili vse zapreke in uresničevali vse naloge. Z vsemi temi ugotovitvami je šlo slovensko ljudstvo 27. oktobra na slavnostno okrašena volišča in tam prvič v zgodovini malega naroda volilo svobodno svoje najboljše sinove. Za svoje poslance si je izbralo preizkušene kandidate Osvobodilne fronte. Z množično udeležbo, povprečno nad 95 odstotkov, je slovensko ljudstvo izpremenilo volitve v mogočno zgodovinsko zmago, ki je ponovno dokazala enotnost slovenskega delovnega ljudstva, čvrsto združenega v Osvobodilni fronti, kot sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije, katero vodi veliki maršal Tito. S popolno enotnostjo je slovensko ljudstvo slovesno izkazalo svoje zaupanje v Osvobodilno fronto, ki je zmagoslavno izvedla Osvobodilno borbo slovenskega naroda, sedaj pa skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi uspešno vodi borbo za obnovo in mobilizira vse za ustvaritev načrtnega gospodarstva ter industrializacije — poroka narodne neodvisnosti in blagostanja. Slovensko ljudstvo je z volitvami slavilo zmago dokončnega nacionalnega osvobojenja velikega dela slovenskega naroda in primorsko ljudstvo je prepričano, da se bo borba zmagoslavno zaključila tedaj, ko bo stopalo na svobodne volitve tudi ljudstvo Julijske Krajine in slavilo priključitev k novi Jugoslaviji. Ko je slovensko ljudstvo enotno glasovalo za Osvobodilno fronto, jp slavilo zmago delovnega ljudstva nad vsemi izkoriščevalci in tlačitelji, ki so nekdaj živeli od dela in trpljenja lastnega naroda. Z zmago na volitvah je slovensko ljudstvo hkrati dalo priznanje in izkazalo ljubezen do Komunistične Partije, v borbah preizkušene in mogočne vodilne sile Ljudske fronte Jugoslavije. Slovensko ljudstvo se namreč dobro zaveda, da je Komunistična Partija Jugoslavije bila vedno šola ljubezni do svojega naroda in požrtvovalnosti v borbi za svetlejšo bodočnost delovnega ljudstva. V Osvobodilno borbo je Partija vnesla silen dih neuklonjivosti, odločnosti in požrtvovalnosti, sedaj pa ga vnaša v gospodarsko utrjevanja države. Kakor je Komunistična Partija pokazala narodom Jugoslavije pot k svobodi, prav tako kaže sedaj jasno pot za ustvaritev jutrišnje sreče in blagostanja. Veličastna in zgodovinska zmaga na volitvah je silen udarec domači in tuji reakciji. Slovensko ljudstvo je glasno povedalo, da je vzelo oblast v svoje roke, da si hoče graditi svojo državo za popolno uresničenje programa Osvobodilne fronte. Volitve so pokazale visoko politično zavest delovnega ljudstva Slovenije. In kot je svočas ljudstvo zmagovalo in streljalo na sovražnika s svinčenimi kroglami, tako je doživela reakcija poraz na volitvah, kjer jo je ljudstvo pobilo z volivnimi kroglicami. Tako so volitve v Ustavodajno skupščino Slovenije mogočna zmaga Osvobodilne fronte, manifestacija bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, manifestacija prijateljstva z vsemi demokratičnimi silami sveta ter jasen in odločen odgovor domačim in tujim sovražnikom. Primorsko ljudstvo je ponosno na volitve v Ljudski LRS, ker se zaveda, da je to zmaga slovenskega delovnega ljudstva, torej je to tudi zmaga delovnega ljudstva Slovenskega Primorja, ki vidi v tem velikem zgodovinskem dejanju zagotovilo, da bo tudi del naroda, ki sedaj še ne doživlja svoje zaslužene svobode, v celoti prost in svoboden v veliki Titovi Jugoslaviji, ko bo prišel njegov čas. Komsomol je stal v Sovjetski zvezi vedno v prvi vrsti rdečearmejcev in delav. 29. oktobra je praznovala sovjetska mladina 28. obletnico ustanovitve Vsezvezne leninske komunistične zveze mladine (VLKSM) — Komscmola. Temu velikemu prazniku sovjetske mladine se je pridružila tudi mladina Vzhodnoprimor-skega okrožja. V svojih tovarnah, vaseh, mestih in šolah je slovesno proslavila »Dan Komsomola« in s tem ponovno izrazila svojo veliko ljubezen, hvaležnost in prijateljstvo, ki ga čuti do bratske Sovjetske zveze, njene junaške mladine, slavne Rdeče armade in do velikega, voditelja in učitelja mladine in vsega naprednega človeštva — generalisima Stalina. »28. obletnica ustanovitve Komsomola« je šlo od ust do ust mladih tovarišev in tovarišic tam od Tolminskih hribov preko Idrije in Grgarja, v vasi med vipavskimi vinogradi, preko Pivke tja do skalnate Istre. Zbirala se je v svojih dvoranah in sledila govorom o veličastni in junaški poti Leninskega Komsomola. Mogočno je zadonela himna SZ ob otvoritvi proslave v Idriji. Tov. predsednik MO ZAMJK nam je poudaril pomen današnje proslave, tovariš Jan Radovan nam je govoril o slavni borbeni poti, po kateri je šel Komsomol. Z zanosom so govorili mladi recitatorji o herojstvih sovjetske mladine v Oktobrski revoluciji 1. 1917., o delovnem elanu v dobi mirne izgradnje Sovjetske države, o junaštvih v veliki domovinski vojni, o njeni predanosti Partiji Lenina—Stalina. Tako nam o proslavi piše idrijska mladina. Od srca do srca mladincev in mladink so se prepletale misli mladih govornikov o veličastni poti, katero je prehodil Komsomol v vseh osemindvajsetih letih. Da, vsa primorska mladina, iz živosrebrnega rudnika, Avtopodjetja, Sicle in Falerse, do obal našega morja, iz vasi in srednjih šol se je zbirala in seznanjala z zgodovino Leninskega Komsomola. Ne samo to. Pošiljala je pisma sovjetskim mladincem — delavcem v sovjetskih tovarnah, moskovski mladini, mladini slavnega Leningrada, v teh pismih je izražala svojo ljubezen in hvaležnost njim, ki so nam pokazali pot borbe za resnično svobodo, za ustvaritev boljše bodočnosti mladini in vsemu delovnemu ljudstvu. Vsa mladina se je seznanila z razvojem Vsezveznega Leninskega komsomola. Komsomol je nastal in se utrdil v borbi. Ob priliki bivanja v Opatiji je maršal Tito sprejel delegacije predstavnikov antifašističnih organizacij Julijske Krajine, predstavnike ljudskih oblasti Istre in delegacijo delavcev iz rudnika Raše. Maršal Tito se je zanimal za pogoje, pod katerimi živi delovno ljudstvo Julijske Krajine tako v coni A kot na osvobojenem ozemlju, za delo pri obnovi in izgradnji osvobojenih krajev ter za prizadevanje množičnih antifašističnih ljudskih organizacij pri ohranitvi bratstva in enotnosti med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Tako so predstavniki antifašističnih organizacij iz Trsta, Slovenci in Italijani, seznanili maršala z razmerami, v katerih živi delovno ljudstvo Trsta in drugih mest okupiranega ozemlja po Angloame-rikancih. Tako so lahko poročali, da pritisk, ki ga tuji okupatorji izvajajo na ljudske množice stem, da preprečujejo delo antifašističnih organizacij in preganjajo napredne elemente z raznovrstnim terorjem, ni niti najmanj omajal široki ljudskih množic, ki trdno stojijo na braniku svojih pravic in se borijo za svobodo in demokracijo. Propadli so vsi poizkusi reakcije, da bi oslabila demokratične sile, ker reakcija pred.stavlja samo malo število ljudi in še tisti so bili zapeljani in prihajajopočasi na stran delovnih množic. Antifašistične organizacije so dvignile ljudsko zavest, tako da danes brani enotno svoje pravice in se v celoti zaveda, da je ljudstvo tisto, ki bo rešilo vprašanje, ali bo deležno svobode ali pa kolonijalnega statuta z vsemi težkimi posledicami za življenje. Posledice krivic, ki jih vsiljujejo ljudstvu, ki je dalo v osvobodilni borbi vse sile, da bi bilo priključeno k materi Jugoslaviji, se že težko občutijo. V Trstu je danes 30.000 brezposelnih. Tudi v ostalih mestih število brezposelnih dosega že tisoče in postaja vsak dan večje. Položaj delovnega človeka se neprestano slabša, ker so tudi izgledi za zaposlitev vedno slabši. Razne tovarne in podjetja ne obratujejo več, marsikje pa celo demontirajo in odnašajo stroje, delavce in nameščence pa mečejo na ulico. Tudi oni, ki so že zaposleni niso mnogo na boljšem. Njihove plače ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe, tako da danes po pravici lahko govorimo, da delovno ljudstvo v coni A strada. Okupacijske oblasti pridno segajo po vseh nedovoljenih sredstvih, izvajajo kolonialen terorističen sistem upravljanja pokrajine in vsestransko podpirajo proti-Ijudske fašistične elemente. Tako fašisti, ki so jih pripeljali iz Italije, napadajo antifašistične borce in sedeže antifašističnih organzacij. Toda vsi poizkusi teh fašističnih zločincev so propadli in se spremenili v navadna fašistična izzivanja, katerim ljudstvo ne naseda. Za ljudstvo Julijske Krajine, ki še ni osvobojeno, je v njegovem težkem položaju zelo važna moralna pomoč jugoslovanskih narodov in ono ji mje zato zelo hvaležno. Maršal je z veliko pozornostjo zasledoval izva- V času, ko se je ljudstvo v carski Rusiji začelo pod vodstvom Komunistične Partije pripravljati na veliko Oktobrsko revolucijo, so se začele v marcu in aprilu 1917 ustanavljati prve zveze delavske mladine, predvsem po velikih tovarnah Petrograda, nato pa po vsej ostali Rusiji. Lenin in Stalin sta videla v naraščajočem pokolenju borbeno rezervo Partije in mladina se je v pripravi za revolucijo pokazala, da je vredna pomočnica Partiji. Delavska in kmečka mladina je izpolnila visoko Leninovo zaupanje. Oboroženi oddelki mladine so z enakim navdušenjem kot stari, prekaljeni borci v oktobrskih bojih uničevali sovražnika. V borbi pred in po Oktobrski revoluciji so hitro rasile mladinske organizacije. Zaradi tega je CK Partije sklical v Moskvi prvi kongres zvez delavske in kmečke mladine od 29. oktobra do 4. novembra 1918. leta, na katerem so bili položeni temelji Vsezvezni leninski komunistični zvezi mladine — Komsomolu. Že prvi kongres Komsomola je izvolil za svojega častnega predsednika Lenina in pod Leninovo zastavo je delal in stal Komsomol od vsega svojega početka. V imenu vse delavsko-kmečke mladine je Komsomol slovesno obljubil Leninu, da bo vse svoje mlade moči posvetil Partiji in sovjetski oblasti. Komsomol je to svojo veliko obljubo častno izvrševal v najtežjih dneh državljanske vojne, v dobi graditve in utrjevanja sovjetske oblasti in v Veliki domovinski vojni. Za vsa junaštva in zasluge v državljanski vojni je bil Leninski komsomol leta 1928. nagrajen z najvišjim vojaškim odlikovanjem — redom Rdeče zvezde. Tovariš Stalin pravi: »Komsomol je pri nas vedno stal v prvi vrsti naših borcev. Niso mi poznani primeri, da bi kdajkoli komsomol zaostal za razvojem našega revolucionarnega življenja.« To je veliko priznanje delu sovjetske mladine. Delovno ljudstvo vsega sveta danes z zaupanjem gleda v mogočno Sovjetsko državo, zaščitnico malih narodov in braniteljico vseh zasužnjenih. Vse primorsko ljudstvo in mladina z zaupanjem gleda na borbo sovjetske države za priznanje priborjenih pravic ljudstva Julijske Krajine. Sovjetska zveza kaže človeštvu pot v srečno bodočnost, bodočnost sovjetske zveze pa ustvarjajo ljudje vzgojeni v leninskem Komsomolu. Komsomolci so danes vzgled vsej napredni mladini sveta Tudi mladini Julijske krajine so za janja članov delegacije in se zanimal J.a podrobna življenjska vprašanja ljudstva v okupiranih predelih Istre in Slovenskega Primorja. Ko se je maršal poslavlja od delegatov antifašističnih organizacij je rekel: t Razumem in obžalujem težavni pol®**) tržaškega ljudstva in onega iz ostalin okupiranih delov v tako imenovani coni A. Tudi ti kraji so dali velike žrtve v na* rodno-osvobodilni borbi in mnogo 'dopri* nesli k naši skupni stvari. Na žalost ti kraji danes še niso osvobojeni, ker je umetno ustvarjena glasovalna večina na pariški konferenci sprejela statut, ki É* tržaško ljudstvo ni hotelo. Mi nismo pr*' stali na podpis take odločitve in dali i^' javo, ki vam je znana. Sedaj čakamo, da bomo videli, kakšni bodo rezultati razgO' vorov štirih ministrov za zunanje zadeve. ^o pa še ne pomeni, da se ne_ zanimamo več za ljudstvo tam na drugi strani. še nadalje se bomo borili za spremembo teh odločitev na pariški konferenci. Toda v tem boju za svobodo ljudstva teh krajev je zelo važen vztrajni odpor proti vsakemu vplivu reakcije-Glavno je, da bo ljudstvo čimbolj združeno pri obrambi demokratičnih načel m neprestanem razvijanju bratskih odnosov, ki obstojajo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Bodite vztrajni in potrpežljivi kakor doslej in uspeh ne bo izostal. Tovarišem antifašistom in vsemu delovnemu ljudstvu pa izročite nase srčne pozdrave. V razgovoru s predstavniki ljudskih oblasti iz osvobojenih in še okupiranih delov Istre, ki jih je sprejel, je lahko ponovno uvidel veliko težkočo delavcev v Pulju, kjer je od 7000 delavcev preko 4000 brezposelnih, kjer ravnotako tovarne zapirajo, stroje pa odvažajo v Italijo. Nasprotno pa v osvobojenih delih Istre napredujejo obnovitvena dela s polnim zaletom. Preskrba prebivalstva j® odlična, življenjski pogoji se neprestano izboljšujejo, živila postajajo vedno cenejša. Kot najvažnejši činitelj in kot dokaz visoke zrelosti prebivalstva so odnosi med italijanskim in tržaškim prebivalstvom in ki so najboljši in zasnovani na popolni enakopravnosti in bratstvu. Ko je na maršalovo vprašanje o zadržanju duhovščine odgovoril predsednik zbora duhovnikov Sv. Pavla, da so ljudski duhovniki v Istri združeni z ljudstvom, ki so najboljši in zasnovani na ga jarma in za izgradnjo boljšega življenja v novi Jugoslaviji, je maršal odgovoril: »To je pravilno in dobro,« je rekel maršal. »V naši preteklosti je odigral* duhovščina pod tujim suženjstvom p°zj' tivno vlogo. To vaše stališče lahko pr*' merjamo s stališčem pravoslavne duhovščine, ko se je delalo za osvoboditev ljudstva izpod tujega jarma. Ni nikakeg» razloga, da ne bi šli duhovniki danes, v času mirnega razvoja skupno z ljudstvom.« 0 vtisih s potovanja je maršal Tito rekel: »Na vse nas in na naše visoke goste je napravilo velik vtis razpoloženje i® navdušenje ljudstva, ki je tako značilno za vso našo deželo, posebno pa za tukajšnje kraje, kjer sta zdravi optimizem in odločnost še posebej izražena. Kmalu bodo ti kraji priključeni in popolnoma izenačeni z ostalimi kraji Jugoslavije i® bo tudi delo za obnovo in izradnjo mnogo večje, kakor v času dosedanjega nenormalnega položaja tega oodročja.« Ob koncu je maršal Tito še enkrat poudaril potrebo posvečati vso pozornost Italijanom, ki bodo naši državljani in s katerimi je treba živeti v najboljših bratskih odnosih in jim priznati popolno enakopravnost. Tito je dejal: »Mi, ki smo v zgodovini toliko trpel* pod raznimi okupatorji, pod Italijani) Nemci, Madžari, Turki in drugimi narodi, lahko najbolje razumemo, kaj pomeni« če odrekajo nekemu narodu to, kar je> in zato tega ne smemo delati in tudi ne delamo.« Odredba Vojna uprava Jugoslovanske Armade za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje je izdala sledečo naredbo št. 52 z dne 24. okt-1946: Zaradi obdržanja notranje vrednosti in kupne moči lire, izdane od Gospodarske banke za Istro, Reko in Slovensko Primorje odrejam 1. Ca se tečaj lire, izdane od Gospodarske banke v odnosu proti me-tro-liri spremeni in se postavlja z 1:2, to je za 100 lir, izdanih od Gospodarske banke ^ 200 Lir (metrolir)’ izdanih od Italije. 2. Ta naredba stopa v veljavo takoj. Namestnik komandanta: generalmajor V, Holjevac 1. r‘ Oddelek za finance pri PPNOO- vzgled, kako se je treba boriti, graditi i® ustvarjati novo, boljše in srečnejše življenje. Vsa primorska mladina bo šla P° poti in za zgledom junaških Komsomolcev. Naj živi duh velikega Lenina, ustanovitelja Komsomola! Živela bratska sovjetska mladina! Nadaljevanje s 1. strani pomočnik za nadvlado privilegiranih izbrancev nad ljudstvom, je revolucija dala kot veliko pridobitev kulturo vsemu in vsem. Kultura je postala orožje, iz zaostale dežele nepismenih se je razvila dežela znanja, umetnosti, tehnike in moderen gospodarski sistem. Enakopravnost žena in razmestitev sposobnih v visokih šolah izobraženih inženirjev, fizikov, kemikov, umetnikov je zagotovila pravilen in smotren razvoj čudovite in neslutene Sovjetske zveze. Sovjetski pisatelji in umetniki so izšli iz vrst socialističnih borcev samih, so vedeli za svojo visoko nalogo in niso niti za korak zapustili svojega ljudstva, temveč sami dali najboljši primer, kakor mora sovjetski človek ceniti kri revolucionarjev, ki je rodila domovino, ki se jo mora ljubiti, graditi in hraniti. V REVOLUCIJI IZVOJEVANA DRŽAVA JE POSTALA UPANJE DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA Čeprav so SZ sovražili mogotci vseh držav, vendar niso uspeli tega nasprotstva vsiliti delovnemu človeku, ki je v socialistični državi, veliki Sovjetski zvezi, videl svoj up in svoje sanje. Sovjetska država je postala, čeprav edina država svoje vrste na svetu, vzor in hrepenenje. Zaupanje v njeno moč se je izkazalo za vredno, ker danes po končani drugi svetovni vojni si je svet edin, da je pri zmagi nad fašističnim uničevalnim strojem imela levji delež RAVNO SOVJETSKA ZVEZA IN REŠILA ČLOVEŠTVO. Rdeča armada, otrok revolucije, je v domovinski vojni zmagala in podrla zalego »nadčloveka« in na cita-deli hitlerjevskega rokovnjaštva — v Berlinu zasadila namesto kljukastega križa rdečo zastavo revolucije s srpom in kladivom, kot znak, da je svetovna morija končana in da Rdeča armada to potrjuje. Premagala je sovražnika ne le vojaško, temveč tudi politično. Ideologija, visoka morala in fizična sposobnost rdečearmejca je zmagala nad nemškim wehrmannom in se pokazala veliko močnejša od moči in moralnega duha Hitlerjeve armade. »Krasnaja Armija« je dokazala, da je armada, ki se bori za napredne ideje, za vzvišene smotre, sposobna zmagati, ker ima neizčrpno moralno moč, ki premaguje vse težave. Nasprotno pa armade, ki branijo reakcionarne ideje v roparskih vojnah za politiko vladajočega razreda, vselej doživljajo poraz. Interesi sovjetskega ljudstva in armade so isti, zato je nepremagljiva in se zaveda, da se bori upravičeno, zaveda se. da so njeni smotri vzvišeni, da je Rdeča armada zaščita socialistične domovine. OKTOBRSKA REVOLUCIJA -NOVA DOBA V ČLOVEŠKI ZGODOVINI Socialistična država živi in ni več osamljena. Pridobila si je zaupanje vsega demokratičnega sveta, vseh izkoriščanih. Tega se v bistvu zavedajo delovne množice in posebno mali narodi, ki so bili večstoletni plen tujih zavojevalcev in sedaj upravičeno gledajo v SZ svojo zaščitnico. Iz nazadnjaškega pojmovanja so se zatirani narodi dvignili in našli svojo čast, svobodo in neodvisnost. Če se kdo zaveda tega, potem gotovo v prvi vrsti jugoslovanski narodi in primorsko ljudstvo. Brez velike Sovjetske zveze ne bi nikdar bila strmoglavljena predaprilskn Jugoslavija in ne bi vstala toliko ljubljena Titova Jugoslavija. Ves čas osvobodilnega boja proti okupatorju in domačim izdajalcem je v Titovih ljudeh rasla zavest, da za nami stoji velika zaščitnica Sovjetska zveza. Tako se je tudi nam izpolnila zahteva po ljudski oblasti, ki je globoko zasidrana v zavesti jugoslovanskih narodov. Danes na ysakem koraku čutimo, da smo s preteklostjo prelomili. Ljudska vojska, rojena v viharju, v gozdovih in neenakem boju, je postala naša armada — zaščitnica svobode in interesov svojega ljudstva. Ko se spominjamo velike Oktobrske socialistične revolucije, se je spominjamo kot velikega trenutka preoblikovanja v novo življenje. Naše misli so pri svobodnih sovjetskih narodih, pri svobodnih množicah Sovjetske zveze. Ob teh mislih spoznavamo človečanska načela velikega Lenina in Stalina, spoznavamo zgodovinsko vlogo SZ, kot prve domovine delovnih ljudi, spoznavamo veliko domovinsko ljubezen naše, jugoslovanske KP, ki je dala pobudo za osvobodilni boj, spoznavamo veličino domovinske vojne in v nas raste nezlomljiva zavest, da velika osvobodilna stvar ljudstva v Julijski krajini ne more zamreti za »zeleno mizo«, kjer so prisotni sovražniki prave ljudske demokracije, ampak da bo o njej dokončno odločalo in odločilo ljudstvo samo, če ne danes pa jutri, zato ker se ljudstvo tega zaveda in za to vztrajno bori. Živela Oktobrska revolucija! Živela domovina srečnih, delovnih ljudi — Sovjetska zveza! Živel genialni voditelj Stalin! Živela ljudska «kmokracijal PRIMORSKA MLADINA JE PRAZNOVALA 28. OBLETNICO USTANOVITVE KOMSOMOLA KOMSOMOL JE STAL V SOVJETSKI ZVEZI VEDNO V PRVI VRSTI RDEČEARMEJCEV IN DELAVSTVA Ob volitvah v Sloveniji je spregovorila tudi Primorska Tudi mi bomo prej ali slej volili na voliščih tako dostojno, kot smo volili v trdi, krvavi borbi in kot volimo si sitnim delom danes Primorski ljudje se nismo niti za pa pravim, prej ali slej bomo tudi ,Ti pa dolgo izbiraš Par misli k ..tednu naše kniige' i n renutek čutili nekaj drugega kot ostali naši bratje Slovenci, vedno smo čutili, da je slovenski narod do zad-U]ih meja neporušna enota, kateri je opša bodočnost zagotovljena le v ird-nem sožitju z ostalimi narodi Jugoslavije, kot nas to uči najlepši pri-mer narodov Sovjetske zveze. Zato Primorska ni nikdar svoje-voljno pisala svoje zgodovine, ampak Se je uporno borila za to, da bi šla l)0 isti poti, kot gre ves ostali slovenski narod. Zato ni primorsko Ijud-stvo niti za trenutek obstalo v borbi za svojo svobodo, zato je tudi pod najtežjimi pogoji fašistične okupacije 110 prav tak boj za svojo svobodo, kakor kateri koli ostali predel Slovenije, če ne še odločnejše in vztrajnejše. Potem je torej tudi nujno, da le domovinska vojna slovenskega naroda skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi in demokratičnim sve-em dala tudi Primorski Deveti maj, dala zmago nad fašizmom, dala svobodo delovnemu ljudstvu Primorske. In od takrat naprej se čuti primorski človek še bolj zavestno kot ne-°čljivi del Jugoslavije, ker je za to svojo pravico prelival kri in s tem dokazal, da je to njegova neomajna volja. Toda zgodovina dobrega leta po svobodi kaže, da primorskim ljudem krate to pravico svobode imperialistične sile, ki neusmiljeno trgajo Primorsko zemljo in kosajo njeno ludstvo na vse načine, samo da bi H mogli vzeti svobodo in jo odtrgati °d Jugoslavije. Navzlic temu Primorska vedno spet spregovori, še več, manifestira skupno z jugoslovanskimi narodi in, ce je treba, v tem manifestiranju tudi daje žrtve, da dostojno pokaže vsemu svetu, kam dejansko pripada in kam b° prej ali slej zaradi jiravice in zaradi vztrajnosti svoje borbe tudi pripadla. Primorsko ljudstvo se je samo vključilo v skupne delovne napore *-arodo v Jugoslavije, samohotno razzìa organe svoje ljudske oblasti in Prav tako iz vsega srca sodoživlja zmagovite uspehe Osvobodilne fronte 111 ljudske oblasti. Zato ni nič čud-nega, če se je vsa Primorska v dneh Priprav na volitve v Sloveniji spremenila v silno, veličastno, solidarno-stno manifestacijo, v kateri so naši Ped je dali duška svoji težnji po svobodi in povedali vsemu svetu, da udi zmaga Osvobodilne fronte na vo-išču pomeni zmago primorskega 1 ud s tv a, pomeni korak naprej v borbi za svobodo celotne Primorske. čujmo, kaj pravijo primorski h ud je: . Neka ženica na Grgarskem je delala: »Nihče nas ni vprašal takrat, odkod je tvoj sin, ko ga je bilo treba žrtvovati v boju proti fašizmu, nihče e ni vprašal, ali je s Štajerske, Kranjske ali Primorske, prav tako k°t mi nismo vprašali nikogar, odkod le prišel, ampak samo, zakaj se bori. n vsi smo se tedaj borili in vsi ~rtvovali za uničenje fašizma, za zmago poštenih ljudi na svetu. Ta zmaga je prišla; sem pa prepričana, aa «o na svetu nepošteni ljudje, to *0 tisti, ki danes drugače govore, ka- * I: mi na voliščih volili tako dostojno, kot smo volili v trdi, krvavi borbi in kot volimo s svojim delom in s tem dokazujemo, da pì'av tako ljubimo našo Titovo Jugoslavijo, kakor jo ljubijo tisti, ki danes glasujejo na voliščih za našo Osvobodilno fronto!« Primorska je govorila na veličastnih solidarnostnih zborovanjih v vseh večjih krajih po Primorskem. Idrija je bila na predvečer volitev v Slove- ' niji en sam vzklik: »Hočemo repub- i liko, hočemo Tita! Živela zmaga Osvo- , bodilne fronte! Živela naša ljudska ! oblast!« Idrijčani pravijo, da je bil f' to glas Idrije, da je bila to volja ta- | mošnjega ljudstva. Prav tako so po , ostalih krajih ljudje manifestirali in vzklikali Osvobodilni fronti in njenim 1 kandidatom ter zmagi volje demokratičnih množic slovenskega naroda. S teh zborovanj so pošiljali Primorci celo vrsto pozdravnih resolucij maršalu Titu, vladi Ljudske republike Slovenije, Izvršnemu odboru OF, poedinim kandidatom OF in volivcem širom Slovenije. Tako so Ajdovci na svojem solidarnostnem zborovanju naslovili na volivce v Sloveniji resolucijo, v ka- j Ieri pravijo med drugim: »Volili boste ljudi, ki so stali narodu trdno ob strani v najtežjih letih naše osvobodilne borbe, v veliki, težki preizkušnji, ko se je odločeval obstoj nas vseh. V tej borbi, kateri je dala vsebina naša Osvobodilna fronta, smo ! izklesali svojo skupno bodočnost, ne-porušno povezano z bodočnostjo do- j movine Titove Jugoslavije in ostalih j naprednih držav. Mi smo na vsako | zmago Osvobodilne fronte ponosni, ( ker vemo, da so to koraki naprej, ! ker vemo, da se s tem utrjuje svo- j boda slovenskega naroda. V tej za-vesti smo trdno prepričani, da boste, \ bratje širom Slovenije, pokazali moč j delovnega ljudstva in trdnost fron- ! lovskih borcev za pravico, za Titovo j Jugoslavijo, za Slovenijo in za nas | Primorce.« Prav tako so preko radio-oddajne postaje v Ajdovščini poedini zastopniki organizacij in udarniki poslali pozdrave na dan samih volitev volivcem po Sloveniji. Udarnik iz Pokrajinskega avto-podjetja v Ajdovščini, tovariš Franc Pečenko je med drugim dejal: »Moja goreča in največja želja je, da bi nam ves svet priznal, da smo del vas vseh in da bi z vami enakopravno volili. To je naša pravica, za katero se borimo.« Udarnica iz Avtopodjetja z Ajdov- 1 ščini, Darinka Hočevar, ki so ji fašistični okupatorji razgnali vso dru- ! žino, vse svojce, je pozdravila: »Brat- j je in sestre v svobodni Sloveniji! Kaj | naj vam povem? Delo mi je največje veselje, zato tudi najbolj ljubim našo domovino, Titovo Jugoslavijo,« — In potem spet nadalje: »Trdno vemo, da i četudi ne bomo volili vsi skupaj ju- ! tri, bomo to storili pojutrišnjem, kadar koli pa bomo prišli na volišče,! bo to ponovna zmaga Osvobodilne1 fronte, ponovna zmaga delovnih lju- < di.« In je zaključila: »Se enkrat vas pozdravljam iz vsega srca in vam želim, da bi z vso domovinsko ljubez-1 ni j c pokazali vsemu svetu, kalčšni smo Titovi ljudje.« Tajnica Antifašistične fronte žena v Ajdovščini, Ana Bajec, je med drugim dejala: »Me žene in matere smo ponosne na svojo kri, žrtvovano v borbi za svobodno Titovo Jugoslavijo, čeprav s solzami v očeh in z ne-pogasljivo mržnjo do naših sovražnikov. Dragi bratje in sestre po Sloveniji! Ko svobodno volite, vedite, za kako veliko stvar dajete svoje glasove; vedite, da je zavest primorske žene samo ena in ta je: da je za svobodo častno umreti in da se je za svojo domovino dolžnost žrtvovati in da je ponos graditi to, kar si je narod s krvjo priboril! -m Kako je fašizem požigal in uničeval slovenske knjige na Primorskem, ve vsakdo. Ob osvoboditvi so bile knjižnice prazne. Do decembra 1945 pa so akaželjni Primorci ustanovili 57 knjižnic s 15.529 knjigami. Do »Tedna naše knjige« je bilo v Vzhodni Primorski 144 knjižnic s 33.760 knjigami. Pri tem pa niso vštete knjige; \ ki so jih knjižničarji izločili zaradi preozke vsebine, polne hlapčevske, izkorišče-; vaine miselnosti. »Razbijmo stare pred Ne le v Banjščah, povsod so kupovali starši knjige za svoje otroke z vso premišljenostjo, da bi težko zasluženi denar porabili za res dobro knjigo. Ob takih primerih smo razumeli mlade knjižničarke, ki so prišle iz oddaljenih vasi z nahrbtniki po knjige. Razumeli smo njihovo zaskrbljenost, saj so izbirale knjige za vse vaščane. Vsebina jim je bila že* znana. »Ali ste jih že citale?« smo se čudili. »Saj imamo vendar mladinske sestanke. Tam smo govorili o njih. Za nakup knjig ~avelo v kroaih čitalcev Danes so knnž- V«dih smo sr razsodnosti teh delovnih »uvelo v krogih citaicev. uti n c s so un ju , odločni volji za izobrazbo in mce očiščene vsebine cmerave sentimeli- atnui ut uuu/vni ^ j . .. Ì talno«/; in narrlneaa zasužnievania Da ■ duhovno rast. Pristopih so fantje. Ziva-l tatuasti in načrtnega zasuznjevanja. ua rH-aovor jr razkril delo mladinskih je bila to zahteva večine, potrjuje r^01 ve(eri merami raz- i j p tematski in rektorski sestiin- \ borcev, ko so s pestjo in zobmi jurišal, ^ ^^'resničnega življenja. Res- nosi v mladih očeh, premišljenost v izrazih je dokazovala, da so le besede iskrene; navdušenje pa jr potrjevalo, da ta ff»"« W' V na betonske bunkerje sovražnikov delovnega ljudstva, navdušenje za tiskano besedo, ki diha vso toplino umirajočega srca najboljših sinov, ki so se poslavljali od otrok in žen, od očetov in mater, od vseh poštenih, delovnih ljudi. Stari in mladi iz vseh stanov so presrečni sprejeli tiska-i ne misli, ki jih doživlja srce udarnega ! delavca, kmeta in izobraženca, ko snuje načrte, ko ustvarja in gradi. Primorsko ! ljudstvo je objelo knjigo lastnega življe-| nja, trpljenja, skrbi in sreče, dela in I uspeha. Delovne množice vedo, da bo nova . knjiga s svojo nesmrtno silo ustvarjajočega, gradečega in zmagujočega duha navduševala, prepričevala hi pretapljala skrbi v srečno zavesi miru in moči. Vedo, da bo šla njena vsebina od srca do srca, da bo vse objela in združevala v duhu nezlomljive skupnosti, enotnosti in železne volje do svobodnega razvoja zdrave rasti in blagostanja. Kdor je videl in poslušal le množice, ! ki so s cvetjem, zastavami, s smehljajem ' in vso toplino sprejele knjige, je spoznal, ida ti ljudje niso strli le fašizma, obračunali so z zastarelimi nazori, v katerih so bili rojeni in vzgajani, katere so dihali na vsakem koraku. Naj navedem dokaze. Stara ženica iz Banjšč je skrbno ogledovala razstavljene knjige. Vsako je vzela v roke in jo z vidnim spoštovanjem položila na mizo. »Ti pa dolgo zbiraš,« jo je potrepljala po rami zajetna kmetica, »kaj pa iščeš?« »Mladim komunistom!« se odreže ženica. Soseda se nasmeje od mladina tudi dela. Pozabili smo na dež in burjo, na trdo ležišče in neprijetnosti takega potovanja in obljubili mladini vso pomoč. »Še bomo prišli in pripeljali bomo tudi knjige za pionirje in najmlajše.« »Saj že zbirajo denar,« so pojasnjevali. Tudi mi ne bomo odnehali. Naše vaške knjižnice morajo biti polne, da bo vsak lahko čital v zimskih večerih.« Za tako ukaželjno mladino je treba žrtvovati vse! Starši so je upravičeno lah-ko 7p(žS(žll Prihajali so knjižničarji sindikalnih podružnic. Preden so nabrali kupe knjig, so bili za njimi že delavci z zastavami. S ponosom in pesmijo so odnesli knjige v jmdjetja, kot ključ k resničnemu napredku. Prihajali so učitelji in učiteljice s pionirji. Otroci so bili vzradoščeni ob številnih brošurah, ki so jih nakupili s svojimi prihranki. To ni bila navadna kupčija. Brez barantanja in prerivanja so se vrstile množice ob dolgih mizah, ogledovale, listale in razpravljale o vsebini. Psi smo doživljali silo razuma, zalo je bilo veselje še popolnejše in toplejše. Primorska ni le osvobojena. Uspešna obnova in kulturne prireditve dokazujejo, da je v bistvu tudi zgrajena. Od januarja je bilo oidgranih 534 iger, 400 množičnih proslav, 60 koncertov. Vsak okraj je imel festival, vse okrožje pa Parado dela«, dovolj prepričljiv dokaz o zdravi sili pri H •M A srca: »Ali jo boš ti brala?« »Sem jo že. \ morskega ljudstva. Tisoči novih knjig, ki kupila pa jo bom za hčer. Tudi za mia- so v Tednu naše knjige napolnili vaške dim je treba skrbeti.« /knjižnice, bodo to delo še poglobili. Z NAPREDNO SLOVENSKO KNJIGO PO NAŠIH VASEH Teden naše knjige od 20. do 27. oklo- ! liških vasi in vsaka skupina je imela svojo If' ^ ....i Cl: - K * É so govorili takrat, to so tisti, ki nam kratijo osnovno pravico, to je Pravico, da bi živeli skupno z osta-t,ni Slovenci v skupni domovini Ju-9°slaviji' Takim ljudem mi od srca Povemo, da jih nimamo radi in da !tis° naši prijatelji. V Sloveniji volijo tn tudi jaz bi volila, kako z veseljem 1 dolila, toda ne morem, ne smem, 'er še nimam pravice biti državljan-a Titove. Jugoslavije. Pomislite, za ugoslavijo sem žrtvovala sina in vse, ar sem imela, in še se dobe v svetu ■Judje, ki si upajo praviti, da nisem rzacljanka Titove Jugoslavije. Ali utore kdo bolj ljubiti svojo domovi-tl0-> kakor jo ljubimo Primorci, ki s,uo se res dolgo dobo trdo borili za Ugoslavijo, za Titovo Jugoslavijo! utO) ker se je čutil po srcu Slovenca, Zat° so mojega moža violili po kon-Cenlracijskih taboriščih, ga sodili Pred tribunalom v Rimu in iz ječe H(!. ui vrnil več. Ali si more kdo fni-8 ltii da on ni bil Titov borec, ker 9a fašisti prav zaradi tega ubili, . . _ aJl »i more kdo misliti, da nisem jaz spregovoril pred mikrofonom: »Ne-*" m" ’ koč sem med vojno pisal parole po zidovih, pa so me prijeli Nemci in bra je bil velik praznik. Odbor za ljudsko prosveto pri propagandni komisiji okrožnega odbora OF je organiziral tri kamione, ki so sestavljali kolono, ki je potovala po vseh okrajih. Prvi kamion je vozil zbirko naprednih slovenskih knjig politične, literarne in poljudno znanstvene vsebine, drugi je prevažal sovjetski film »Glasbena zgodovina« in potem »Sekretar rajonskega komiteta«, s tretjim pa se je peljala igralska družina iz Ajdovščine, ki je uprizarjala sovjetsko komedijo »Tuje Sprejem knjige je bil nadvse prisrčen. V Črnem vrhu je kljub močnemu dežju bilo zbranih okrog 300 ljudi. Predsednica aktiva ZAMJK tov. Cvetka Lampe je spraševala zlasti za mladinsko literaturo, za katero je aktiv zbral skupno denar. V Idriji je bilo na Titovem trgu zbranih 1500 ‘ljudi z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami. Ob prihodu avtomobila je tercet zaigral nekaj partizanskih pesmi, množice pa so se zbrale okrog vhoda v poslopje MNOO, kjer so bile knjige razstavljene. Sindikalna organizacija je zbrala za knjige preko 300.000 lir; spraševali so tudi za mnoge strokovne knjige, ki jih bo sedaj odbor za ljudsko prosveto nabavil. V Cerkno, nekdanje središče osvo- bojenega ozemlja, smo prišli z zamudo, kljub temu pa so nas pričakovali in mladinke so obsule avtomobil s cvetjem. Dvorana, kjer se je vršilo prodajanje knjig, je bila polna ljudstva. Cerkno samo pa je bilo okrašeno s parolami in z izložbo naših knjig. .. , V Slapu so nas nestrpno pričakovali. Pionirji so nas čakali že pred vasjo, ko pa so nas zagledali, so stekli v vas sporočit: »So že tu.« Lep sprejem je bil tudi pri Sv. Luciji in v Podmelcu, najbolj veličasten pa je bil v Tolminu. Na trgu je bilo zbranih 700 ljudi in tov. Rudi Modrijanov, predstavnik prosvetnega društva »Mirka Skočirja je z nagovorom pozdravil našo knjigo. Nato je gimnazijski pevski zbor zapel nekaj pesmi, množice pa so vzklikale našim voditeljem in napredni knjigi. V Cepovan smo prispeli v torek zju-je bilo veliko zanimanje, zastavo. Hiše so bile vse okrašene s parolami, mladina je med vzkliki in petjem okrasila avtomobil s cvetjem in član KNOO tov. Jug Ivan je v svojem govoru poudaril, da naša borba ni prinesla narodu samo osvobodi Ive, ampak mu je tudi na široko odprla pot doslej nezaslišanega kulturnega poleta. Harmonikar pa se je postavil pred mikrofon, da je pesem donela daleč naokrog. Sedem mladink iz vasi Lipice in Testena je v desetih minutah prodalo 58 izvodov Primorske borbe; naj pridne,jša je bila tovarišica Žabar Gabrijela, ki je sama prodala prva deset izvodov. Na Banjščici je bil med množico ljudstva, ki je sprejela knjigo z vzkliki, prav v prvi vrsti pri zastavi ludi g. župnik Loj k Alojz. On je prvi natančno pregledal vse knjige in po podrobnem pogovoru s prodajalcem kupil najnaprednejše med njimi. V vipavskem okrožju se je avto ustavil v Ajdovščini. Št. Vidu in Šempasu. V Št. Vidu se je gruča pionirčkov oprijela avtomobila, tako da se je šofer prav jezil, ker ga je skrbelo, da ne bi katerega povozil. V Šempasu pa so kupili mnogo knjig tudi tečajniki upravuopolitične šole. V četrtek je potovala naša kolona po postojnskem okraju. V Senožečah tudi ostra burja ni zadržala prebivalcev iz sosednjih vasi. da ne bi prišli nakupovat knjige. Ustavili smo se tudi pri sanato-rijurker so bolniki sporočili, da bi radi nakupili knjige; sami pa pač niso mogli priti v prodajalnico. Take ljubezni, s kakršno so sprejemali knjige bolniki, nisem videl še nikjer. V Bukovju so kupili skoraj popolno zbirko vseh knjig. V Št. Peter smo prišli prekasno, zato se je prodajanje tam vršilo ves naslednji dan. Takega navala množice, kot je bil v Ilirski Bistrici, pa ni bilo še nikjer drugje. Sindikalna organizacija je zbrala za svojo knjižnico 40.000 lir. Mladina iz vasi Pre.-lože, ki šteje 28 hiš, je v domači vasi v sporazumu s KNOO napravila nabiralno akcijo za krompir, nabrano blago je prodala v zadrugi in si za izkupiček 1800 lir nakupila knjige. Po kratkem postanku v Šepjanah se je avto ustavil v Podgradu. Kar presene- traj. Ker je bilo veliko zanimanje, so čeni smo bili, ko nas je tam že čakala sprejem najbolj 'iskren in prisrUn. « igrala venček borbenih pesmi. Pozdravita bilo zbrano mlado in staro iz vseh oko-1 Nadaljevanje na 4. strani. v dveh razredih in član Glavnega štaba. Pozdravljam vse pionirje Slovenije, katerih očetje in matere bodo danes svobodno volili. Mi pionirji vemo, da borno tudi enkrat volili Kot primorska žena in mati, ki sem \ vseh večjih kraiih bi,c iz,ožbe skupaj z vami v naši svobodni do-ponosna na to, da sem mali partiza- ... , movini, brez razmejitvenih in knvič- hrnt;„ in sestre po Slove- okusno okrasene ,n Povsod 50 se 1>u- ni h črt, katere nam hočejo vsiliti ti- pravih šol in da smo dijaki prisiljeni zapustiti svoje domove in iskali znanja na šolah v coni B. Samo Osvobodilna fronta in naša ljudska oblast lahko da demokratični mladini prav9 šolo. Zato mi danes vemo, da pomeni zmaga Osvobodilne fronte na volišč* tudi zmago v gradnji naše napredne šole. Mi po coni B bomo kmalu volili. Z našimi volitvami pa bo nepo- za Titovo Jugoslavijo, če sem zanjo u o svojega dragega sina? In ven-^ ue moremo Primorci voliti. Jaz na, vam, bratje ... ------- --------- i .. . niji, na dan volitev iskreno čestitam dje ustavljali pred njimi. — Z zasta- st^ ki nas nimajo radi!« in se skupno z vami veselim zmage vami so sprejemali avtokolono, ki je Tudi iz cone A je prinesel pozdra- , naše volje - zmage Osvobodilne vozila knjige in mladina je celo šla ve tovariš Ludmk Lozej' M^g^ar^lridje^^ ludi pioniueh Rajko Eigaver je ko so pr;-j. y vaSi kjer so jih spre- nije ji vam sporočam vročo željo prijeli s cvetjem in harmonikami. morske učeče se mladine, da bi izgi- Vsak je izbiral, vsak kupoval in tudi niie vse meje, ki nas ločijo in ki so našel zaželeno knjigo. /vzrok temu, da v coni A še ni naših zaprti. Sedaj sem načelnik pionirjev vse dijake Ljudske republike Slove-1 A, kjer jih še zapirajo tujci!’ Tako dokazuje primorsko ljudstvo svojo trdno voljo, da vztraja v borbi za svojo osnovno zahtevo: Hočemo k Titovi Jugoslaviji! Aleksej Tolstoji KRUH Na steptanem dvorišču ni bilo ljudi. Pod kupi snega so ležali velikanski kotli z vojnih ladij. V daljavi je visela rešetčasta grmada mostnega žerjava. Sajasta okna kovačnice so se motno rumenila, Ivan Gora je z naporom odprl leso v ceh. Nekaj tucatov razburjenih obrazov se je obrnilo k njemu: »Bolj tiho, ti!« V ozki dolgi kovačnici je smrdelo po oglju, ki je tlelo v vignjih. Poldrugi sto delavcev je poslušalo svetlolasega, majhnega človeka z veselim rožnatim obrazom, ki je razvneto klati z rokami. Bil je v črni suknjeni srajci, prepasani z jermenom. Ovratnik na tankem izobraženskem vratu je imel odpet, zenice svetlih, okroglih oči so mu premeteno švigale po obrazih poslušalcev. »...Vsa naša naloga je, da ohranimo svetu čistost revolucije. Na oktobrsko revolucijo ne gre gledati kot na »stvar zase«, kot na nekaj, kar lahko samostojno raste in se razvija... Če stopi naša revolucija na pot takega razvoja, se neogibno začnemo prerajati in ne ohranimo svoje čistosti, ampak se na vrat na nos zavalimo iizdol, v malomeščanski živelj, k malomeščanskim zanimanjem ruske vasi, v objem našemu kmetiču...« Naglo se je zmrdnil, kakor bi hotel izraziti vekovečnega ruskega kmetiča in se celo prijel za nevidno bradico. Delavci se niso zasmejali, niti eden ni pritrdil norčevanju. To je govoril 'eden izmed voditeljev »levih komunistov«, ki so tiste dni naskakovali Leninovo gledanje na mir... »... Prvi korak naše revolucije — nizdol v močvirje — to bo uma-znani brestski mir ... Podpišemo se na našo kapitulacijo, in svetovna revolucija bo prodana za lečno juho... Na brestski mir ne moremo iti — pa naj bi nam grozilo karkoli.« (Oči so se mu do skrajnosti razširile, kakor da bi hotel z njimi pogoltniti vso kovačnico s poslušalci vred.); »Ugotavljamo: pa čeprav bi nas nemški imperializem celo zadušil... Čeprav bi poteptal našo »Rasejo«... To bo celo jako dobro. Zakaj? I, zato, ker bo tak pogin — naš pogin zažgal svetovni požar... Zato ne moremo odgovoriti na nemške zahteve z brestskim mirom, ampak z vojno, s takojšnjo revolucijsko vojno. Vile proti nemškim topovom?... Da — vile...« Ivanu Gori so se naježili lasje na tilniku. A dasi bi rad še poslušal govornika — do zamene dežurnih ni bilo več niti uro časa. Preril se je k vratom in zakašljal od mrzlega zraka. Stopil je v pisarno, dobil naredbo v Smolni, vzel obrok — kos rženega kruha, sladko dišečega po življenju, ga previdno spravil v žep krznene suknje in odkorakal po cesti proti črnemu stebreniku Navrskih vrat.., S strani pušče so se pokazale sence brezdomnih psov — neslišno so se približali cesti. Sedli so tik ob pot — dva tucata raznih barv — in gledali korakajočega človeka s puško. Ko jih je Ivan Gora minil, so psi pobesili glave in jo ubrali za njim ... »Glej si ga: mi z vilami, Nemci pa s topovi — in to naj bo »celo jako dobro«,« je samemu sebi pod nos mrmral Ivan Gora, gledaje v mrazno meglo... »Po njegovem torej sledi: takojšnja vojna z vilami... Da nas zmeljejo in pokončajo... In to je jako dobro... Razumeš, Ivan? Pa da me precej ustrele — to mora biti provokacija...« Ivanu je postalo kar vroče ... Nič več ni korakal — letel je, klobuče-vinasti škornji so mu žvižgali... Leta petnajstega mu je bil brat, ki so ga kmlu potem ubili, pravil, kako je njihov divizijski general udaril na sovražnika: treba je bilo prekoračiti globoko deber — pa je poslal štiri eskadrone — naj zasujejo deber s svojimi telesi, da bodo drugi po živem mostu prešli na ono stran... »Po njegovem ni torej Sovjetska Rusija za nobeno drugo rabo, kakor da nastelje drugim živ most?« Mahoma je obstal. Pobesil je glavo — in se zamislil. Psi so bili prišli skoraj prav do njega... Trznil je z ramenom, da si popravi jermen puške, in krenil naprej. »To ne drži...!« Glas, s katerim je bil izrekel te besede, je bil od mraza tako močan, da so se psi za njim naježili... »Ne drži! Mi sami bi radi s svojimi rokami utipali socializem, evo... Če si je v ta namen treba sleči sedem kož, si slečemo sedem kož... Toda sovializem hočemo videti za živih dni... Ti pa — vile v roke! In potem — čemu to: kmet je močvirje, kmet je sovražnik!...« Spet je obstal sredi Jekaterinhofskega prospekta, kjer je v visokih hišah, skozi zamrzla okna in reže med zavesami tu pa tam rumenela luč. Ivan Gora je bil tudi kmet — batkov osmi sin. Razen najstarejšega — ta je zdaj gospodaril na treh desetinah v Nižječirski stanici — so vsi sinovi služili. Tri so bili ubili na vojni. Trije so bili izginili brez sledu. »Nu, veste kaj: vse kmete v en kotel, ves kmečki stan?... To, brat, je misel... Eh, ti ne poznaš vasi: tam je buržuj morda še nekoliko čistejši od mestnega — in nanj pride po deset proletarcev... Kar se pa tiče zaostalosti — to je res ...« Ura je bila tri po polnoči. Ivan Gora je stal v Smolnem na straži pri vratih. Na dolgi hodnik so bili podnevi nanesli snega. Žarnica pod stropom toliko da je svetila. Pusto je bilo. Prsti so primrzovali k puški. Na straži pri vratih tovariša Lenina je človek lahko po mili volji premišljeval, kadar ni bilo nič opravka. Velike reči so se bili lotili: takšno ogromno deželo dvigniti iz nevednosti, in vso oblast, vso zemljo, vse tovarne, vsa bogastva prepustiti njim, ki delajo!... Za dne, v razvnetosti, Vpričo ljudi je bilo temu lahko verjeti. Ob nočni uri na mrzlem hodniku pa se je začenjalo takisto, kakor da bi ga obhajal dvom... Pot je dolga — ali bo dovolj moči, ali je življenje dovolj dolgo? Z glavo je Ivan Gora veroval, telo, ki mu je drgetalo v ponošeni krzneni suknji, pa se je nagibalo k oporekanju. Iz žepa je zaudarjal voij pečenega kruha, v trebuhu je nekaj sesalo, a jesti na straži je bilo Ivana Gora sram. Od daleč je bilo slišati nekoga, ki je po kamenitih stopnicah prihajal iz tretjega nadstropja nizdol. Na hodniku se je neraločno pokazal človek v kožuhu, ogrnjenem čez ramena — stopal je naglo, glavo v jančji kučmi je držal pobešeno, ozeble roke je tiščal v hlačne žepe. Ko se je približal je Ivan Gora olajšano razklenil velika usta v nasmeh. Ob pogledu na tega človeka so dvomi izginjali. Obrnil je ključ v vratih rekoč: »Ste se premrazili, Vladimir Ilič, pa ste prišli, da se pogrejete?« Lenin je s komaj opazno škilečimi očmi najpre hladno, nato topleje pogledal izpod čela — in na sencih so se mu mahoma pokazale gubice. »To ti je reč,« je dejal in prijel za kljuko na vratih. »Ali ne bi bilo moči takoj dobiti monterja in popraviti telefon?« Monterja ta mah ne bo dobiti, Vladimir Ilič, dovolite, da jaz pogledam.« »Da, da, poglejte, prosim.« Ivai Gora je zarožljal s pušinim kopitom in stopil za Leninom v toplo, zelo belo sobo, ki jo je spod stropa osvetljevala gola žarnica na škripcu. Prej (ko je bil Smolni še zavod za plemenite gospodične) je tu stanovala razredna dama, in kakor je bilo za njenih dni, tako je bilo vse ostalo: v enem kotu slaba jelševa jedilna omarica, v drugem zrcalna omarica bazarnega dela, ogoljeni naslnjčki z ogoljenim divančkom, v globini sobe pa nevisok bel zaslon in za tem dve železni postelji, na katerih sta spala Vladimir Ilič in nedžda Konstantinova. Na oluščeni damski mizici je stal telefon. Vladimir Ilič je delal v tretjem iadstropju, sem je prihajal samo pernočavat in se gret. Toda zadnji čas je pogosto tudi čez noč ostajal na vrhu, v naslanjaču za svojo mizo. Ivan Gora je prislonil puško in si jel dihati v prste. Vladimir Ilič je na divanu za okroglo mizo pregledoval popisane listke. Ne da bi vzdignil glavo je polglasno vprašal: »Nu, kako je s telefonom?« »Precej ga pokvarimo. Nič ni nemogoče.« (Nadaljevanje sledi.) NASA RAOIO-ODDAJNA POSTAJA SE IZBOLJŠUJE POSTAVILI SMO NOV ŽELEZEN ODDAJNI STOLP Že nekaj časa poslušamo na Primor-ekem v času od 13 do 13.30 in od 19.30 do 19.45 naše lokalne vesti, ki jih oddaja radiooddajna postaja v Ajdovščini. Poleg tega pa prav v istem času močno in razločno v večini predelov Julijske krajine slišimo tudi oddaje Radia Ljubljane, ki jih jača postaja v Ajdovščini. Nič čudnega ni, če primorski ljudje z veliko ljubeznijo pišejo poročila za svojo radiooddajno postajo in da se ponosni nanjo pripravljajo na kulturno prosvetne večere* ki jih bodo oddajali po radiu. Vendar pa moramo v delu našega radia v Ajdovščini zabeležili spet en dogodek- itasi Ini leseni drog je zamenjal okrog 50 metrov visok železen nosilec, ki nani bo omogočil, da bodo oddaje še jas- Delavca pri dviganju stolpa nejše in še močnejše. Spet so prijeli naši ljudje udarniško za delo in kljub vremenskim neprilikam in burji dvignili železno konstrukcijo, preko katere bodo šle naše vesti v svet. Prav ta dogodek v pogledu tehnične izboljšave naše radiooddajne postaje v Ajdovščini pa mora biti napotilo vsem našim ljudem, delavcem, kmetom, mladini, ženam, inteligenten), dijakom, da z vso svojo ljubeznijo skrb e za to, da bo radio-oddajna postaja V Ajdovščini vsak dan bolj naša, da bo preko njenih oddajnih stolpov šel v svet vsak dan jasnejši glas Primorske, da bo vsakdo lahko slišal, kaj delajo naši ljudje v Julijski krajini. To se pravi, da mora vsak primorski človek biti tak, kakor je bil očka iz bližine Gorice, ki je prišel V Ajdovščino na radio-postajo s polo papirja, na katero je napisal novice iz goriške okolice in dejal: »Napisal sem nekaj za našo radiopostajo, Tako so dvigali nov železni oddajni stolp v Ajdovščini ker sem čutil dolžnost, da mora vsak izmed nas nekaj napisati, če hočemo, da bo res oddaja taka, da bo govorila o nas primorskih ljudeh.« Prav tako morajo kulturnoprosvetne skupine delati z vsemi silami na to, zberejo svoj program, da bomo Pre^ radiooddajnikov povedali vsemu svetu, živi na kraških skalah, za Trnovski® 8° . dom in po Brkinih in Istri ljudstvo, ima svojo pesem, svojo besedo, kratko ® malo svojo kulturo, proti kateri je na= pala z vsem neizprosnim terorjem d tisočletna fašistična kultura. Tako bo postala naša radiooddajna postaja v Ajdovščini res v celoti naša m w govorila svetu o primorskih ljudeh, na pa o tem, kaj delajo ljudje po d®*3'6 svetu. Nenehno moramo graditi, ncnetin moramo izpopolnjevati ne le v P0!* , toVmi/^nih i v h ni i v JvmTlivk tildi V pOfj Z NAPREDNO SLOVENSKO KNJIGO PO NAŠIH VASEH Nadaljevanje s 3. strani. sta nas tudi tajnica AFŽ tov. Ujčič Ivanka in predsednik prosvetnega društva tov. Stanič Anton, ki sta nam prisrčno stisnila roke. Soba v šoli, kjer smo knjige prodajali, je bila vsa okrašena in učitelji so se zanimali zlasti za pionirski tisk. Ob odhodu smo se zahvalili vojaški godbi, ki nam je še v slovo zaigrala nekaj pesmi. Dne 25. oktobra zvečer smo prispeli v Herpalje-Kozino, kjer se je v soboto vršilo prodajanje knjig v dijaškem domu. Ker je zmanjkalo nekaterih knjig, med drugim Kardeljeve »Pot nove Jugoslavije« »Slovenski zbornik 1945«, je eden naših avtomobilov takoj pripeljal novo zbirko. V Orai Kal smo prispeli, ko še niso «bili vsi zbrani. Ljudstvo je potem prikorakalo iz sosednjih vasi v sprevodu in z zastavo na čelu. Po končani prodaji smo krenili v koprski okraj. Še isti dan smo prodajali knjige v Kubedu, v nedeljo pa v Dekanih in v Šmarju. Istrsko ljudstvo, ki je bilo pod fašističnim terorjem najbolj zatirano, je še z večjo ljubeznijo sprejemalo slovenske knjige. Predsednik KNOO v Šmarjah, starejši mož, ki mu globoke brazde na čelu pričajo, da je v življenju že mnogo prestal, nam je pripovedoval, kako si nameravajo ustanoviti svojo vaško knjižnico. »Da, prestali smo mnogo,« je zaključil, »fašisti nam niso pustili govoriti slovensko. Toda sedaj bomo pa res spet lahko citali naše knjige.« Najbolj pa me je ganilo, ko je prišla v sobo mala pio-l . nirka in nas vprašala, ali imamo kako | hitreje in bolj načrtno. ni bilo knjigo za pet lir. Ker za to ceno __ primerne knjige za otroke, je šla *e krat prosit svojo mater, da ji je p313 . pet lir in je potem vsa srečna nesla Hm go, ki jo je kupila, domov. Ker je deževje oviralo prodal3'1 knjig, se je y koprskem okraju rapi® J vanje knjig podaljšalo še za en tea • Veliko zanimanje za napredne knjige J bilo tudi v italijanskem predelu, kipi .. bila mesta okrašena s parolami v j janskem jeziku. Italijansko delovno ■ J stvo je prepričano, da ima samo v Jue. slaviji vse možnosti za razširjanje resn no napredne knjige. . Naše ljudstvo je torej knjige epjpJ .. kot svoje najboljše prijateljice in učite J ce. Petindvajsetletni fašistični teror, K dopuščal čitanja knjig, ni strl odločne . Ije primorskega ljudstva po napredni k turi. Veliko zanimanje ljudstva za n = literaturo pa postavlja pred naše urno ne organizacije nalogo, da še naprej ^ ^ be, da bo vsaka dobra knjiga pns>“ sleherno tovarno in vas. *g V celotnem delu v okviru »Te^113.1! knjige« bi bili uspehi še večji, če bi d« še bolj bogata izbira knjig, zlasti za n = najmlajše ter razne gospodarske m nične literature in če bi kolona urPar točno ot> določenem času v vsako vas» pa je v veliki meri preprečevalo i&re ^ slabo vreme. Glede samega načina or,, nizacije pa smo dobili mnogo paniei nasvetov, ki nam bodo omogočili. <13 , razdeljevanje potek« , drugič podobno Matjaž. /e č&ov&k pastai ueiikan Glej, čreda òpic teče po vejah kakor po mostu. Matere tišče k prsim mladiče in jim vtikajo v usta prežvečene sadeže in orehe. Večji mladiči se ©prijemljejo materinih nog. Stari kosmati vodnik se spretno vzpenja po deblu in vsa čreda mu naglo sledi. Kakšna vrsta, opic je to? Takšnih opic ne vidiš zdaj v nobenem živalskem vrtu. To je tista opica, od katere izhaja prav tako človek, kakor šimpanz in gorila. Srečali smo se z našimi gozdnimi, drevesnimi prastarši. Kakor žolna, tako je bil tudi naš prednik stanovalec prvega gozdnega nadstropja. Kakor po mostovih, hodnikih in balkonih so potovali bodoči ljudje po gozdu v višini več deset metrov nad zemljo. Gozd je bil njihov dom. Za noč so si pripravili gnezda iz vejic in listja v rogovilah drevja. Gozd je bil njihova trdnjava. V višjih nadstropjih gozda so se skrivali pred dolgimi in ostrimi čekani svojega zakletega sovražnika, tigra mahaj roda. Gozd je bil njihova obramba. Tam, na vrhovih, med vejami so bile živilske zaloge: sadeži in orehi. Da pa je mogel človek živeti prav pod streho gozda, se mu je moral prilagoditi, da se je z lahkoto oprijemal vej, plezal gori in doli po deblih, skakal z drevesa na drevo, grabil in trgal sadje, grizel orehe. Za vse to so mu bil potrebni za oprijemanje pripravljeni prsti, bister vid in močni zobje. Naš prednik je bil priklenjen h gozdu ne samo z eno, marveč s trojno verigo, in ne samo h gozdu, marveč k njegovim nadstropjem. Kako je prišlo do tega, da je človek pretrgal te verige? Kako se je opogumil, da je zapustil svojo kletko in stopil iz gozda na piano? Drugo poglavje JUNAK IN NJEGOVI SORODNIKI O BABICI IN BRATRANCIH NAŠEGA JUNAKA Ko se je v prejšnjih časih pisatelj lotil povesti o življenju in zgodbah človeka, se mu ni prav nič mudilo, zato je v prvem poglavju po navadi priobčil čitatelju naj podrobnejše po-idatke o vseh junakovih sorodnikih. Citatelj je prelistal nekaj stranic | s prezirom zatajiti svoje sorodsj^ i je zvedel, v kakšni nališpani noši1/, njimi. So tudi taki ljudje, kx o e hodila junakova babica, ko je bila ie mlada, in kakšne sanje je imela ijegova mati na predvečer poroke, lato je sledilo podrobno pripovedovanje o prvih zobeh junaka, o prvih jesedah, ki jih je spregovoril, o " “J11"1- ^ ,anlo obrekovanje v tem, če shsi.jo namig, da imata človek in šinnp3 isto babico. v Ni še davno tega, ko je pr1®)® Ameriki taka zadeva pred sodisc ■ Nekega učitelja so zatožili, da ie}T‘V eseaaii, ki jih je w -- \ ,A % jegovih prvih korakih in prednostih. ; lagal otrokom o sorodstvu človeK» . ribližno v dveh poglavjih pa nam opico. Nekateri spoštovani drzavip so nosili na rokavu trak z napi®0 poglavjih pa pisatelj razkladal, kako je junak odil v šolo. Na koncu drugega zvez-:a se je zaljubil, v tretjem zvezku a se je oženil, potem, ko je prema-al vse ovire, in roman se je končal epilogom, v katerem sta se junak n njegova soproga, oba že sivolasa, eseiila prvih korakov rdečeličnega nuka. V tej knjigi nameravamo tudi mi repovedovati prav tako o življenju i zgodbah človeka. Posnemajoč vzor-e spoštovanih romanopiscev starih asov, bomo pripovedovali o daljnih «rednikih našega junaka in njego-ih najbližjih sorodnikih, o tem, kdaj je pojavil na svetu, o tem, kako Nismo opice in ne daiR0’ da bi nas izpremenili opice. Nesrečni učitelj, ki mu gotovo j1’ prišlo na misel, da bi te osle izP|^. minjal v opice, je kar osupnil spr'0 toče obdolžitev, ki se je vsula j181^ Odgovarjajoč na stroga vprašanj sodnika, je bržkone pomislil: >Ah J sodnik ob pamet? Na tak način 18 lahko obsodijo tudi zaradi Poste vanke.« ^ Sodna razprava se je vršila P vseh sodnih predpisih. Po zasl18 je pojavil na svetu, o tem, kako , Y. e S hoditi, govorili, mislili, o W ,** J« '"f1 k»> ogovi življenjski borbi, o njegovih obteenee. Končno je sodnik prog ilostih in radostih, zmagah in Kazili. Toda priznati moramo, da nas pri m že takoj v začetku ovirajo velike žave. Kako naj opišemo babico junaka, sto babico-opico, od katere poteka iš rod, ko je že davno ni več na «etn? Njena slika se nam ni ohra-ila, ker, kakor veste, opice ne znajo sati. Srečanje s predniki, o katerem no govorili v prejšnjem poglavju, mogoče samo v muzeju. Toda ludi tem muzeju bi težko videli našo ibico v celoti, ker je od nje ostalo uno nekaj koščic in dve prgišči zob, so jih našli v raznih krajih v friki, Aziji in Evropi. Navadno itanejo babice brez zob, tu pa so dali zobje brez babic. VeČ uspeha bomo imeli z drugimi »rodniki našega junaka, to je z nje->vimi bratranci in sestričnami. Medtem, ko je človek že davno opil iz tropskih gozdov in se v pra->m smislu besede postavil na noge, > njegovi bližnji sorodniki: gorile, mpanzi, giboni in orangutani ostali i dalje divji gozdni stanovalci Vča-h se človek nerad spominja svojih ivnih sorodnikov. Marsikdaj skuša I sil razsodbo: 1. Ugotovljeno je, da človek 18 opica nista v sorodstvu. 2. Učitelj se kaznuje z globo s dolarjev. Tako je amerikanski sodnik °v . gel vso znanost o izvoru človeka, so jo ustvarili Darvin in drugi n|lS ci in raziskovalci. Toda resnica je trdoživa, ne m0 je ovreči sodna odločba. Ako bi bili na sodno razpravo P° vabljeni znanstveniki, bi s stote1-1111 dejstvi dokazali, da je imel učite ^ prav in da v znanstvenih zadevah 11 more soditi vsak sodnik. Mi bi lahko izpolnili vso knjJfi z dokazi o sorodstvu človeka z opte -Toda tudi brez učenih razprav i» °° kazov mora zbosti v oči rodbin®1 podobnost človeka z opico vsako®11 ’ ki je bil vsaj uro Časa v družbi*®1111 panzov in orangutanov. .NAŠA SORODNIKA ROZA IN RAFAEL Pred nekaj leti so pripeljali v v8.j Koltuši (zdaj Pavlovo), v laboratof velikega učenjaka Ivama Petrovič8 dvoje šimpanzov: Rafaela in Ro*0- uki.) f n <4 » 1 • o«, n i sv «■ rvv.Ivsvs]«**« Štev. 43. Ljubezen do ljudstva in domovine so pokazali s požrtvovalnim delom v tednu „Za našo knjigo" V„0k/Ožni 0(lbor za Ljudsko prosveto i vjnodnopnmorskeni okrožju je napravil zakljueku tedna »za našo knjigo« ob ^'»icga dela. V tem «asu je bilo hu- an‘h v na^eni okrožju knjig za približno 800.000 lir. Ta številka bo verjetno rasla, ker obračuni še niso v celoti na-P avljeni. Knjižna kolona je obiskala 22 .w V" v tch kraj'h i« b'10 nekajtiso-cb-11!1 I.l.u“en* Predavano o napredni Ijud-'.. nj^i. Vse večje sindikalne organi-«dje, prosvetne organizacije in organiza-Je Osvobodilne fronte so nabavile prve nJige za svoje knjižnice. . k sPeb te široke akcije je v prvi vrsti visoki zavednosti naših de-nih ljudi, ki streme po izobrazbi, ki so Pripravljeni vse žrtvovati, da se dokop-jemo do znanja, poleg tega pa požrtvo-atnemu delu poedinih agitatorjev naše ludske prosvete, ki so s požrtvovalnim e om doprinesli k temu, da je bilo omo-, eno tako. uspelo organiziranje »tedna ur ?as° Avtokolona z našo na- predno knjigo je bila sestavljena iz udar-80 s Prostovoljnim delom sklenili bavef0^" na^m *judenl neposredno na- Pri tej akciji imajo velike zasluge tajnik Okrožnega odbora za Ljudsko prosveto tov. Fister Franc, ki je vložil vse svoje organizacijske sposobnosti v to, da je bilo samo razpečavanje knjige najbolj gibčno, da je znal s svojo organizacijsko pobudo premostiti težkoče, ki so nastale zaradi slabega vremena; nadalje tov. Žigon Matjaž, načelnik kulturnoprosvetnega oddelka Okrožnega odbora Antifašistične mladine Julijske krajine, Danilo Cerar, član kulturnoprosvetnega oddelka Okrožnega odbora Zveze antifašistične mladine Julijske krajine, ki so s svojim požrtvovalnim prostovoljnim delom omogočili razpečavanje knjig, agitacijo med množicami in so v pogledu požrtvovalnosti in predanosti lahko vzor vsem našim mladincem in aktivistom. S svojim delom za utrditev ljudske prosvete med primorskim ljudstvom so dokazali svojo ljubezen do tega ljudstva, do Osvobodilne fronte in naše skupne domovine Titove Jugoslavije. Zgled naših zaslužnih delavcev v ljudski prosveti nam mora biti vodilo v vsem našem delovanju. Gospodarska posvetovanja v Ajdovščini 30. septembra je Pokrajinsko Poverjeništvo organiziralo gospodarska posvetovanja v Ajdovščini, katerih so se udeležili zastopniki gospodarskih odsekov nase ljudske oblasti, zastopniki političnih organizacij ter zastopniki podjetij Vzhod-uop ri morskega okrožja. Na tej konferenci ®o predvsem obravnavali vprašanje načrtnega dela in dela na novem proračunu znodnoprimorskega okrožja. Posvetova-uja se je udeležilo nekaj sto gospodarstvenikov. .. Na prvi skupni seji je tajnik Pokrajinskega poverjeništva tov. France Perov-sek nakazal glavne smernice dela na sek-orju gospodarstva v našem okrožju in v lasnih izvajanjih pokazal na razvojno pot, ' JO je napravilo gospodarstvo pri nas. prvih mesecih po svobodi se je naša Uineka oblast kakor vsa naša podjetja hasla pred dejstvom, da je treba pričeti graditi nov ljudski gospodarski sistem. To težko nalogo so naši gospodarstveniki skupno s celotnim aktivom Osvobodilne fronte dostojno rešili in v letu 1946 je gospodarstvo prešlo k načrtnemu delu ter so bili tako ustvarjeni pogoji za načrtno, temeljito in smotrno delo v bodočnosti. Ne samo razumevanje naših gospodarstvenikov, ki so se vključili v načrt ljudske oblasti, ampak v velikanski meri silna udeležba celotnega ljudstva pri tem delu, velikanski uspehi tekmovanj so bili osnovni temelj za prve uspehe v gospodarstvu pri nas. V nadaljnjih izvajanjih je tov. Perov-šek obširneje govoril o načrtnem delu in se dotaknil vseh sektorjev gospodarstva. V večurnem razpravljanju, v katerega so živo posegali gospodarstveniki Poverjeništva, okrajnih oblasti in podjetij, je bila razčlenjena cela vrsta gospodarskih FIZK0LTURA TEKMOVANJE ZA ZREN SE NADALJUJE vprašanj in nakazana perspektiva dela. Naslednji dan so bile posamezne konference poedinih gospodarskih panog, tako industrije, gradenj itd., na katerih so ugotovitve prvega dne konkretizirali. Ta gospodarska posvetovanja so uvod v'bodoče smotrno delo, v katerega se vključujejo vsi gospodarski činitelji v našem okrožju, gospodarsko delo, ki mora našemu ljudstvu prinesti novih koristi. Podrobneje bomo o teh gospodarskih konferencah govorili v nadaljnjih številkah, kjer bomo razpravljali o poedinih sektorjih. ★ ★ ★ Teden istrske žene Naša Istra je brez dvoma tisti del Primorske, ki je bil pod fašistično Italijo najbolj zatiran. To danes občutijo zlasti istrske žene. Težko življenje na pusti zemlji, vsakodnevna borba za obstanek, načrtno raznarodovanje in ponižanje, vse to je skozi 25 let črpalo sile istrski ženi in jo duševno -ubijalo. Toda ni je ubilo. Skozi vsa leta osvobodilne borbe je Istranka uporno branila svoj narod in svojo zemljo. In danes, ko je dobilo istrsko ljudstvo oblast v svoje roke, tudi žena stoji na braniku svojih pravic in si gradi boljšo bodočnost. Iz vseh strani prihajajo pisma, poročila o njenem delu, drobni dokumenti požrtvovalnosti in ljubezni. In vendar, kako žalosten je človek ko prebira ta pisma. Iz vseh, prav iz vseh se zrcali beda istrskega življa, vsa kulturna zaostalost in revščina. Želela bi, da bi jih čitale vse slovenske žene, da bi si iz teh pisem ustvarile pravo sliko revne a junaške istrske borke. Dne 3. novembra, na predvečer konference štirih, bodo istrske žene začele svoja zborovanja, ki se bodo vršila ves teden, in se svečano zaključila v nedeljo 10. novembra. Glavni cilj teh zborovanj bo kulturno-prosvetni dvig teh žena, organiziranje študija za odpravo analfabetizma ter zboljšanje organizacije. Med tem ko se je enkrat razpravljalo o usodi njihove zemlje, bodo Istranke polagale račun o svojem delu, delale bodo nove načrte in si zadajale nove naloge, zato ker hočejo korakati skupno z ostalimi jugoslovanskimi ženami po poti, ki nam jo je začrtal maršal Tito. Ob tej priliki bodo po vseh okrajih zbirali prispevke za pomoč naši Istri in pozivamo vse Primorce, da pokažejo svojo solidarnost istrskim sestram. Okrožni center ZREN-a obvešča vse tekmovalce in okrajne tekmovalne komisije, da se v nedeljo, dne 3. novembra, nadaljuje tekmovanje za ZREN, in sicer iz prve obvezne skupine točka 3 delo za obnovo dežele. V nedeljo bodo torej vsi prijavljene!, ki so tekmovanje že pričeli, in oni, ki so se za tekmovanje prijavili do 15. oktobra, imeli udarniško nedeljo. Tekmovalnim komisijam dajemo nekaj splošnih navodil, kako naj se organizira to udarniško delo: Tekmovalne komisije za ZREN naj se povežejo s splošno okrajno tekmovalno komisijo za obnovo in naj sporazumno določijo delo, ki se bo opravljalo. Ker pa so tekmovalci za ZREN iz raznih krajev okraja, jim ni treba hoditi na sedež okrajne komisije za ZREN, temveč lahko udarniško delo opravijo doma v svojem kraju. Vsi tekmovalci za ZREN, ki bodo opravljali udarniško delo, pa morajo dobiti od tistega vodstva, ki vodi delo, potrdilo o številu opravljenih udarniških ur. Ta potrdila mora takoj v ponedeljek zbrati tek- movalna komisija za ZREN, registrirati število opravljenih ur in voditi kontrolo o tekmovalcih, kako izvršujejo udarniške ure. Zapisnik obrazec št. 3 o tekmovalcih se pošlje šele takrat, ko ima tekmovalec opravljen minimum udarniških ur. Da Bo pa okrožni center ZREN-a imel vedno pregled tudi o udarniškem delu, morajo okrajne tekmovalne komisije ZREN-a poročati na okrožje po vsaki udarniški nedelji, koliko je bilo tekmovalcev, ki so se udeležili udarniškega dela, in koliko udarniških ur je bilo opravljenih v vsem okraju. Okrožni center ZREN-a še enkrat obvešča vse tekmovalne komisije, da s tekmovanjem za ZREN nadaljujejo v okviru razpisa izpitov, ki ga je izdal okrožni center. Zato naj se držijo komisije terminov po vrstnem redu, čeprav kakšen termin odpade zaradi slabega vremena. Termini za vsak izpit bodo določeni vsaj trikrat, tako da se bodo izpiti vršili. Okrožni center ZREN-a NOGOMETNO PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE F. D. »udar« Rasa : F. D. Ajdovščina 8:2 (2:1) V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo nogometnega prvenstva Julijske krajine. F. D. Ajdovščina je odigralo svojo prvo tekmo s F. D. »Rudarjem« iz Raše in izgubilo tekmo z 8:2. Deževno vreme in blaten teren je onemogočil tako enemu kakor drugemu moštvu pravilen razvoj igre. Domače moštvo iz Raše razpolaga z zelo dobro vigrano enajsterico in si je zmago zaslužilo. Enajsterica F. D. Ajdovščine je bilo utrujeno od dolge vožnje, vendar je pa v prvem polčasu dalo dober odpor. V vodstvo je prišlo moštvo Ajdovščine v 16. minuti po lepi kombinaciji Poniž-Komavli. V 34. minuti je domače moštvo izenačilo po odličnem vodji napada. Pred sam konec prvega polčasa pa je »Rudar« po zaslugi istega napadalca neubranljivo postavil rezultat 2:1. V drugem polčasu si je še nekoliko prizadevalo ajdovsko moštvo, da s požrtvovalnostjo obdrži časten rezultat. Toda razpoloženi rudarji so v 20. minuti pričeli s silovitimi napadi in stalno ogrožali vrata gostov. Ajdovci, katerim manjka trening, so popolnoma odpovedali in goli so se vrstili vse do 7:1. Nenaden prodor F. D. Ajdovščine je bil uspešen, ko je desni branilec domačinov spremenil smer v lastni gol. V 42. minuti so domačini postavili končen rezultat 8:2. V nedeljo, dne 3. novembra, se bo vršila v Ajdovščini prvenstvena nogometna tekma med Tovarno strojev iz Trsta in Ajdovščino. Ker je tržaško moštvo v odlični formi, se obeta torej v Ajdovščini lep športni užitek. Vabimo prijatelje nogometa, da prisostvujejo tej prvenstveni borbi. Obenem smo pa izvedeli od vodstva F. D. Ajdovščine, da bo v moštvu nekaj sprememb, tako da bo verjetno uspelo spraviti doma prve točke. VPIS V ZAVOD ZA FIZKULTURO V LJUBLJANI IMA PODALJŠAN ROK Novice^o d^vsepovso d Jugoslavija * Slovenija: Pretekli teden je bil izvr-e n 8večan prenos 255 jugoslovanskih bor-oev’, ki so jih nacisti umorili v Grazu. vecani komemoraciji so prisostvovali tu-1 zastopniki avstrijskih demokratičnih .,r|ank- Na meji in v Mariboru so naše fi^6ti na zelo svečan način sprejele po-nirtne ostanke naših mučenikov. — Ne-‘ivno je prispel na Jesenice drugi transfert naših izseljencev iz Francije, med ^aterimi je bilo 350 Slovencev. — Z pomno udeležbo na volitvah je sloven-v'° ljudstvo izvolilo 27. 10. svoj prvi slo-enski parlament — Ustavodajno skup-ru^FLljj'dsk6 rePu'l)like Slovenije v okvi- Ostali predeli Jugoslavije: V Srbiji v Rakovici so delavci in nameščenci I ust ri j e motorjev praznovali nedavno an, ko je bil izdelan naš prvi motorni vto. — v promet sta bila slovesno iz-ocena most za pešce in most za vozni Promet med Sušakom in Reko. Slovesno-v 1 je prisostvoval tudi komandant voja-,ke uprave cone B generalmajor Holjevac P minister za pomorstvo Zvezne vlade v’Vrkljan. — Slovenska gradbena ekipa Macedoniji uspešno pomaga obnavljati Sospodarstvo bratskega macedonskega na-oda. __ Po V6ej ivi]ac]inski progi so bile 0 28. 10. položene tračnice. Peta brigada Pujske krajine si je že drugič osvojila petdnevno prehodno zastavico. Tu se *je poslednja bitka za dovršitev proge ,0 7. novembra — obletnice velike okto-rske revolucije. Mladinske brigade so ne-avno prevzele še novo obvezo, da na-V \r° vzdolž proge 2000 sadnih dreves. — «oveni Sadu se je pričela razprava I roti skupini 9 glavnih krivcev in izvrše- • alcem množičnih pokoljev v Novem Sadu a v južni Bački v času fašistične madžar-Ke okupacije. — Predsednik Zbora mo-avskih učiteljev, ki so bili na obisku v nuSoslaviji, je navdušeno izjavil: »Takš-ega sprejema nismo pričakovali, doživeli ■po.nepričakovano iznenadenje.« Pred-jPdnik poljskega Narodnega sveta Bierut j jmel pred odhodom v Varšavo preko nvi naK0‘vor na we jugoslovanske na-ode, v katerem je še enkrat poudaril po-smbnoet poljsko-jugoslovanskega brat-- '.a -m okrepitev miru. Skupno z maratoni Zymierskim pa je poslal ob svo-mm odhodu toplo brzojavko maršalu Titu, kateri se zahvaljuje za prisrčen spre-J6m v Jugoslaviji. Evropa ^ ^oigurija: Ameriški zunanji minister Vrneš je poslal bolgarskemu ministrske-n predsedniku Georgijevu pismo, v karmo mu očita, da Bolgarija ne izvaja ."Pekovskih sklepov in kjer je predlagal, (ia vključita še pred volitvami v vlado j,..4 voditelja reakcionarnih strank opozi-v . Georgijev je odgovoril, da ni vlada jova tega, če opozicija ni hotela pristati , a moskovske sklepe in da Bolgarija od-lanja vsako vmešavanje v svoje notranje .“deve. Na volitvah v Narodno sobranje v ..fdsngla domovinska fronta Bolgarije jTt'ko zmago. Priborila si je 364 mandai ’ 'Iddim je dobila opozicija 101 niansa T Romunija: Demokratične stranke » Pripravljajo na bližajoče se volitve v dtneni volivnem bloku, dočim reakcio-rajm strankam ni uspelo zaradi med-v “0inih nesoglasij organizirati svojega n IVneKa bloka. — Madiarska: Na neri zborovanju je madžarski minister za mor1'0» ^lan KP Madžarske, dejal, da hk a Ijlddžarska tesneje sodelovati z ve-0 f5o-oblaščeni od PPNOO, oddelka za trgovino in preskrbo. Trgovsko mletje žita se mora izvršiti na naslednji način: I Iz 100 kg pšenice hektoliterske teže'76 kg z 2% Ijulke, se mora namleti: 10 kg bele moke °.0O ah 0CG od katerih je lahko 2 kg zdroba. 70 kg krušne moke in 19 kg otrobov pr, raz-sipu 1%. Pri večji ali manjši hekto-literski teži se količina bele moke poveča ali zmanjša po ^ kg na vsak ceh kilogram razlike. Za vsak celi odstotek Ijulke nad 2%, zmanjša mlin količino moke za 1 kg. 2. Iz 100 kg rži hektolitrske teže 70 kg z 2% Ijulke, se mora namleti: 76 kg enotne moke in 22 kg otrobov pri razsipu 2%. Pri večji ali manjši hektolitrski teži se količina jvoveča oziroma zmanjša po 'A kg na vsak celi kilogram razlike. Za vsak celi odstotek Ijulke preko 2%, zmanjša mlin količino moke za 1 kg. 3. Iz 100 kg koruze se mora namleti: 90 kg moke in zdroba in 8 kg otrobov pri razsipu 2%. C). 3. Pri trgovskem mletju se morajo mlini držati določenih tipov moke in otrobov, ki jih bo določilo PPNOO, oddelek za trgovino in preskrbo. Dovoljeno je, da mlini pri mletju krušne moke prekoračijo določeni odstotek iz mletja na račun otrobov, če to ne gre na škodo kakovosti, ki je določena za razne tipe moke in otrobov. CL 4. Previški, ki nastanejo pri manipulaciji, pripadajo mlinom, ki so dolžni, da jih ugotovijo najpozneje do konca gospodarskega leta in jih izročijo v zrnu ali mlevskih izdelkih »Preradu« jk) določenih cenah. Cl. 5. Cene trgovskega mletja in podrobnejša določila o načinu mletja in vodstvu knjig so prepuščena dogovoru med »Preradom« in lastniki mlinov. V s po r il odloča Urad za cene jiri PPNOO glede cen, oddelek za trgovino in preskrbo PPNOO pa glede ostalih spornih vprašanj. Cl. 6. Ta odreba stopi v veljavo z dnem objave. Pov. PNOO - oddelek za trgovino in preskrbo: načelnik oddelka Fr. Beruot. Pov. PNOO - tajništvo. Poverjeništva: France Perovšek. K NOVIM CENAM VINA Te dni sta izšli v Uradnem listu Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje nova odredba o prometu z vinom in odločba o reguliranju cen vina in žganih pijač. Obe skupaj tvorita nekakšno celoto in organizirata pravilno razdelitev, obenem pa preprečujeta nabavljanje vina brez ozira na ceno in kvaliteto v svrho čim večjega zaslužka ter zagotavljata proizvajalcu za njegov trud zasluženo nagrado, konsumentu pa omogočata nakup po zmernih cenah. Celotno ozemlje Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje je po novi odločbi razdeljeno na dva vinorodna okoliša: na Koprski okraj z odkupno ceno 5 lir in ostalo področje s ceno 5,50 lire za stopnjo. Razlika v ceni je malenkostna, je pa upravičena z ozirom na specifične sposobnosti vin obeh vrst. Odkup vin je urejen na podlagi plačila po liniji gradacije ter dobi s tem vinogradnik za svoj pridelek ono ceno, ki ustreza dejanski jakosti vina. Za vino n. pr. IO.6V0 bo odkupna cena v prvem področju 53 lir za liter, v drugem pa 5.30 lire. Da so navedene cene primerne in ustrezajo onim v FLRJ, nam pokaže že približna primerjava. Za vino, ki po kvaliteti sliči vinu našega teritorija, je odkupna cena določena na 1.70 din, to je 5.67 lire. V tej ceni so vračunani vsi stroški nege, kalo in zaslužek veletrgovca. Povprečna cena pri nas je 5.25 lire. Če k temu prištejemo 8"/« zaslužka, ki je dovoljen v FLRJ in, ki znaša na našo odkupno ceno 0.42 lire, dobimo skupno 5.67 lire, torej prav toliko kot zgoraj. Kljub enakim odkupnim cenam pa je vino v prodaji za potrošnika na Slovenskem Primorju cenejše. Zaslužek gostilničarjev je po novi odločbi odrejen po litru ter so vse gostilne uvrščene v štiri kategorije. Po kriteriju opreme obratov in višini režije je tretja kategorija v FLRJ izenačena v zaslužku z našo prvo kategorijo. Ker znaša za obrat tretje kategorije 25°/o. kar da pri vinu 10%> po 1.70 din s prevozom in prometnim dav- kom cca. 5 din, je po višini enak zaslužku, določenem za obrat prve kategorije, ki je 16 lir. Celotna kalkulacija prodajne cene na drobno za obrat prve kategorije pri 10°/i) da ceno 30 din, to je 100 lir v FLRJ napram ceni 92 lir pri nas, to je za 10% nižjo. Vsa navedena razmotrivanja nam predočijo, da odkupne cene dajejo in jamčijo proizvajalcu pravilno plačilo, posredniku primeren zaslužek, potrošniku pa omogočajo nabavo po nizkih cenah. Gmotni položaj ljudskih množic se s tem postopno zboljšuje z načrtnim urejeva-1 njem in ne morda z dviganjem plač in mezd, kar bi začeto zgradbo gospodarstva, zlasti pa kalkulacijo proizvajalnih stroškov, rušilo in bi imelo za posledico naraščanje cen in draginjo, tako da delavec in nameščenec od nominalnega povišanja dohodkov končno ne bi imela nobenih koristi. G. J. POJASNILO V 36. številki našega lista z dne 7. septembra t. 1. je bil pod naslovom: »Kako si dr. Vesel predstavlja sojenje bivših fašistov« objavljen članek, ki vsebuje večje število grobih očitkov nasproti dr. Franu Veselu, odvetniku v Trstu, Via Torre-bianca 18, in mu očita več dejanj, ki težko prizadevajo njegovo čast in ugled. Dodatno in v izpopolnitev pojasnila, priobčenega v našem listu od 19. oktobra 1946, št. 41, izjavljamo in priznavamo, da so vsi očitki na naslov dr. Vesela, vsebovani v gori omenjenem članku, posledica neljube pomote. Zaradi te pomote je bila po krivici omadeževana čast tov. Vesela. Zato resnici na ljubo priznavamo, da je dr. Fran Vesel vedno bil, tudi v dobi najhujšega preganjanja Slovencev v Trstu in je še vedno zaveden Slovenec in da je pri obrambi dr. Karninčiča pred Okrožnim ljudskim sodiščem v Postojni izpolnil le svojo poklicno dolžnost branilca proti obtožencu in sodišču. Uredništvo. Odločba o najvišjih cenah jedil v gostinskih obratih Člen 1. Na podlagi člena 4. Uredbe o določanju in kontroli cen določa Urad za cene pri Poverjeništvu PNOO naslednje najvišje cene jedil v gostinskih obratih za vse območje Slov. Primorja: Jedila: Juha, goveja, zakuhana L 15.— Juha »Mineštra« » 20.— Enotno kosilo: 10 dkg testenin, 10 dkg pečenke in kruh » 70.— Enotna večerja: 10 dkg testenin, 10 dkg pečenke in kruh » 70. Menu obed: juha, goveje meso, dve prikuhi in kruh » 80.— Menu obed: juha, telečja pečenka, dve prikuhi in kruh » 100.- Goveje meso: porcija 10 dkg » 35. Telečja pečenka: porcija 10 dkg » 50.— Zrezek:: porcija 15 dkg » 65. Guljaž: porcija 10 dkg » 45.— Jetrca, ledvice: porcija 10 dkg » 45.— Vampi: porcija 10 dkg » 40.— Prikuhe — solate » 15-— Sir: porcija 10 dkg « 35.— Marmelada: porcija 10dkg » 25.— Obložen kruh: 5 dkg sira » 20, Obložen kruh: 3 dkg šunke ali salame » 25.— Kruh: 10dkg košček » 3.— Pijače: Pivo — veliko, 5 del L 30.— Pivo — malo, 3 del » 18.- Pivo — steklenica » 40.- Mineralna voda — steklenica na mizo, 1 liter » 35.— Sifon — steklenica na mizo 11 » 20. Mineralna voda — 1 del » 4.— Sifon — 1 del » 3.— Brizganec — 2 del » 15. Kava, črna — prima _» 20. Cene veljajo za jedila običajne kakovosti in količine. Člen 2. Cene za jedila in pijače, ki s to odločbo niso določene, odrejajo v svojem območju Okrajni NOO, ki smejo po posebnih razmerah v posameznih krajih določiti tudi nižje cene, kot so odrejene s tem cenikom. Člen 3. Cene po členu 1. te odločbe in one, ki jih bodo določili Okrajni NOO po členu 2., veljajo kot polne cene in se k tem cenam ne smejo priračunavati nobeni pribitki. To velja tudi za napitnine. Lastniki ozir. upravitelji gostinskih obratov morajo odobrene cene navesti v jedilnem listu ali v ceniku, ki mora biti izobešen v lokalu na vidnem mestu ter mora imeti označeno kategorijo, v katero spada. Člen 4. Kdor bi kršil te predpise s prekoračenjem določenih cen ali z izdajanjem jedil in pijač slabše kakovosti ali manjši količini, bo kaznovan po uredbi o določanju in kontroli cen. Člen 5. Cene po tej odločbi veljajo za jedila za gostinske obrate vseh kategorij, razen za menze, planinske postojanke in obrate posebne kategorije. Člen 6. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave, ko prenehajo veljati vse do sedaj določene cene za jedila v gostinskih obratih. Odlok o uvedbi obratovalnega časa v trgovskih in obrtnih obratih za zimsko dobo. Zaradi uvedbe obratovalnega časa v trgovinskih in obrtnih obratih na področju Poverjeništva PNOO za zimsko dobo izdaja Poverjeništvo PNOO — Oddelek za trgovino in preskrbo, sledeči o d 1 o k : Čl. 1. Ob delavnikih so odprte: 1. trgovine od 8. do 12. in od 14. 18. ure; Obroki živil za novembei Za mesec november t. 1. se bo delila potrošnikom Slovenskega Primorja na živilsko nakaznico sledeča količina živi • 1. Na osnovne živilske nakaznice: a) na vsak odrezek za kruh 375 gr kruha ali 300 gr krušne moke, skupaj n» vse odrezke 11,250 kg kruha ali 9 kg krušne moke; , b) na odrezke za zakuho od št. 1 do 10 — 1.500 gr koruzne moke, od 11 4° 20 — 500 gr bele moke; c) na mesne odrezke Ila, Hb, lld ali 31a, 31b, 31c, 31d — na vsak odrezek po 200 gr svežega mesa; d) na odrezek za sladkor — 150 gr sladkorja; c) na odrezke za maščobo skupaj 200 gr olja ali masti; f) na odrezek za sol ali na odrezka 12c ali 22c — 500 gr soli; t g) na odrezek za milo — 150 gr pral" nega mila. 2. Na dodatno nakaznico za dojenčke. a) na odrezek Doj. 111 — 500 gr slad' korja; b) na odrezek Doj. 112 — 1500 gr bele moke; . c) na odrezek Doj. 113 — 300 gr pralnega mila; , d) na odrezek Doj. 114 — 1 koma čokolade (cca 12 dkg). 3. Na dodatno nakaznico za otroke v 2. letu starosti: a) na odrezek Otr. 121 — 500 gr c 1 n H k a * b) na' odrezek Otr. 122 — 1500 gr bele moke; , c) na odrezek Otr. 123 — 300 gr pralnega mila; 1 d) na odrezek Otr. 124 — 1 koma čokolade (cca 12 dkg). 4. Na dodatno nakaznico za otroke v 3. do 7. leta starosti: a) na odrezek Otr. 131 — 350 gr c I a H Ir nn a * b) na' odrezek Otr. 132 — 1000 gr krušne moke; . c) na odrezek Otr. 133 — 300 gr. pralnega mila. 5. Na dodatno nakaznico za noseče žene: a) na odrezek Nos. 1 — 500 gr slad" b) na odrezek Nos, 2 — 500 gr bele moke j v) na odrezek Nos. 3 — 400 gr °lia ali masti. 6. Na dodatno nakaznico za lahke delavce: a) na odrezek dodatek L 25 — 250 gr slanine ali trebušine (pancete); b) na odrezek dodatek L 26 — 350 gr Slato0nLa odrezek dodatek L 27 — l00Žr Q11t*OVP Ir ' d) na odrezek dodatek L 28 — 250 gr mnlrp* e) na odrezek dodatek L 209 — 300 gr krušne moke; f) na odrezek dodatek L 30 — 2500 gr koruzne moke. 7. Na dodatno nakaznico za težke delavce: a) na odrezek dodatek T 33 — 500 gr slanine ali trebušine (pancete); b) na odrezek dodatek T 34 — 500 gr sladkor) a \ c) na odrezek dodatek T 35 — 150 gr surove kave; d) na odrezek dodatek T 36 — 500 gr bele moke; e) na odrezek dodatek T 37 — 6000 g krušne moke; f) na odrezek dodatek T 38 — 4000 gr koruzne moke. 8. Na dodatno nakaznico za gozdarje- a) na odrezek gozdar 41 — 3700 gr slanine ali trebušine (pancete); b) na odrezek gozdar 42 — 500 gr sladkorja; c) na odrezk gozdar 43 — 25 kg koruzne moke; d) na odrezek gozdar 44 — 250 g soli. Trgovcem ali zadrugam je prepove-, dano izdajati hrano na že odrezane od" 0 ! rezke. Vsak potrošnik mora pri prevze-! mu živil predložiti živilsko nakaznic0' od I t’n. “Tir d? i8pourlni“ Wr « - •***« »*•**« 3. pekarne, mesnice in trgovine z zelenjavo od 6, do 12. in od 14. do 18. ure; 4. trafike in prodaje časopisov od 8. do 12. in od 14. do 18. ure; na katerega se izda hrana. Vsi okr. NOO, gospodarski odseki s° dolžni, da takoj po prejemu obrokov živil za mesec november t. 1. izdelajo razdelilnike in iste takoj dostavijo podruZ" 5. trgovine z zelenjavo, sadjem, sve-; nici >>Prerada; tako da bi ""ž delitvijo žimi ribami itd., ki obratujejo na trzni- hrane y mesecu novembru takoj pristo' cab (na stojnicah), od 8. do 17. ure Čl. 2. Ob nedeljah in praznikih so odprte: 1. trgovine z zelenjavo, pekarne, mlekarne, mesnice in trgovine s sadjem, ribami in podobno, od 6. do 11. ure; 2. brivnice od 8. do 12. ure; 3. trafike in prodaje časopisov od 8. do 12. ure. Čl. 3. Ta odlok stopi v veljavo dne 1. novembra 1946 in z istim dnem preneha veljati urnik, določen v čl. 1. fn 2. o obratovalnem času v trgovskih in obrtnih podjetjih št. 366/3 z dne 26. aprila 1946. Člen 3., 4. in 5. citiranega Odloka ostanejo še nadalje v veljavi. Ajdovščina, dne 28. okt. 1946. PPNOO, oddelek za trgovino in preskrbo. ★ OBVESTILO Urad za cene pri Poverjeništvu PNOO za Slov. Primorje določa na podlagi pooblastitve po členu 4. uredbe o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946-47 sledeče odkupne cene: L za prašiče 80% klavnosti 100 lir za kilogram žive teže; II. za prašiče 75% klavnosti 90 lir za kilogram žive teže; III. za prašiče 70% klavnosti 80 lir za kilogram žive teže. Odkupne cene veljajo za živino, ki ni hranjena in napojena 12 ur pred prodajo, ter se razumejo Iranko živinski trg ali Iranko klavnica. pilo. Odločba Urad za cene pri Poverjeništvu PNOp za Slovensko Primorje izdaja na podlag1 uredbe o prometu z vinom, člen 9, sl® dečo odločbo o zaračunavanju pristojbine za opravo poslov, predvidenih členih 5 in 7 uredbe o prometu z vinon1 1. Vinarske zadruge smejo za izvrše-nje nalog, predvidenih za čl. 5 in 7 ureo' be o prometu z vinom zaračunati Prl' stojbino 0.25 lire % fakturnega zneskai toda najmanj 100 lir. 2. Pristojbina se sme vnesti v kalku lacijo prodajnih cen na drobno. 3. Ta odločba stopi v veljavo z dneWi ko dobi obvezno moč Uredba o prometu z vinom. Objava Melinc Anton, Ajdovščina, je izgubij osebno izkaznico, izdano 18. 5. 1946 Kraj. NOO v Ajdovščini. Predmetna lZ' kaznica je proglašena za neveljavno. Tov. Kompare Mario iz Lokavca, f°i’ 19. 9. 1916, je izgubil osebno izkaznic0 št. 4167, izdano od Kraj. odb. Lokavec-S tem jo proglašamo za neveljavno. Preklicujem osebno izkaznico št. 1973' ki sem jo po nesreči uničila. Strel Ivana« Postojna. Tov. Klavžar Urša, roj. 21. 9. 1911 ^ Cerknem, stanujoča v Avčah št. 89, ) izgubila osebno izkaznico št. 3786, iz08 no od Okraj. INOO Grgar. S tem Pr0 glašamo osebno izkaznico za neveljavno- »Primorska borba« izhaja tedensko 1 AjdovščinL - Urejuje uredniški odbor.