NAŠ ČASOPI Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 183 Ali še pomnite dneve pred letom dni. 26. junija zvečer so sredi Vrhnike in sredi drugih krajev še sadili lipe državnosti, naslednje jutro so sanje minile: še preden se je zdanilo, je iz vrhniške vojašnice krenila na pot proti mejam ali kamor koli že kolona tankov, ki je mendrala vse pred seboj. Vrhnika se je za nekaj mesecev spremenila v mesto talca, proti kateremu so se obrnile tankovske cevi. Doživela je letalski napad, mitraljirali so po njej iz zraka. Kar na lepem so nekateri Vrhničani, ki so govorili drugače kot domačini, odšli, kot da bi vedeli, kaj se bo vse zgodilo. Marsikdo se je vrnil in živi svoje življenje, kot da bi se nič ne zgodilo. In Vrhnika je bil tisti kraj, odkoder so se zadnji umaknili vojaki. Tudi drugi kraji te občine so doživeli ure strahu in velike previdnosti. Naj torej fotografski spomin na lanski junij in vse druge naslednje mesece ponovno obudi misel na to, da smo se otresli velike more. PRVI TELEFONSKI PRIKLJUČKI ŽE V JULIJU Nova centrala na PTT Vrhnika se že priklaplja na obstoječe telefonsko omrežje. Tako bodo prvi novi naročniki priključeni na PTT omrežje že v juliju. Glede na obstoječe kabelsko omrežje bo možno v prvi fazi vključiti okoli 300 novih naročnikov. Istočasno bodo pripravljali telefonsko mrežo tam, kjer se z manjšimi vlaganji in obnovitvami da pridobiti čim-večje število novih vključitev in to: - kabelska telefonska kanalizacija Robova, kjer bi pozneje reševali še smer Stara Vrhnika - kabelska smer Vrtnarija-bloki, (možnost Opekarske in ostalih ulic nasproti Vrtnarije) - Gradišče, Betajnova, kjer je bil delno že položen nov kabel; - ter smeri od Vrtnarije naprej proti Sinji Gorici, Blatni Brezovici ter Drenovemu Griču. Jeseni bodo pripravljene še druge popolnoma nove kabelske povezave, ki so vezane na nove finančne konstrukcije: - smer Vrhnika - Verd; - ter smeri proti Ligojni, Drenovemu Griču in naprej proti Ljubljani. Ob priključevanju nove centrale bo zaradi tehničnih priprav moten telefonski promet od 22. 6. do 28. 6. 1992. Prav tako PTT obvešča vse obstoječe telefonske naročnike, da se bodo v dneh od 26. 6. do 28. 6. 1992 spremenile nekatere telefonske številke. Informacije o novih telefonskih številkah vam posreduje služba za informacije na številki 988. Na pošti Vrhnika pa lahko dobite seznam spremenjenih telefonskih številk. S. S. JUNIJ 1992 YU ISSN 0351-6180 Moja dežela - urejena in čista Obe fotografiji sta bili posneti v centru Vrhnike. Kaj bi ne bilo mogoče, da bi se oko spočilo na obeh enako? (Več na 3. strani) 7RELOSTI ZadnJ'teden osnovnošolskega pouka se izteka, zadnja konferenca in nato valeta v tem poletnem mesecu NAPROTI Pred kratkim je bilo razsvetljenje z birmo, zadnji šolski red se je zaključil. Kako prenapet je ta poletni čas, poln neviht, bliskov in tudi vročega sonca. Gospodarska in politična kriza dosegata vrhunec. Generacija za generacijo, vedno isto se ponavlja, tako v prirodi kot v življenju ljudi. Eho sistemi se prepletajo, dopolnjujejo, subjekti pa porajajo in izumirajo. Kar je mala celica spočeta začela, to bitja neprestano vršijo, naši osmošolci pa stopajo zrelosti naproti. MARIJA VSI NASI OSMOŠOLCI_ Stih osrednje strani Našega časopisa tokrat namenjamo skupinskim slikam vseh naših osmošolcev, ki so končali osnovno šolanje in se ravno zdaj potijo ob m sPrejemnih izpitih in odločajo o nadaljnjem šolanju. To smo naredili, ker menimo, da bodo te fotografije lep spomin na leta, ko so še brezskrbno zajemali iz ^zakladnice znanja v domačem kraju. Vseh skupaj na treh osnovnih šolah v občini jih je za enajst razredov. JUNIJ 1992 naš časopis PISE VAM PREDSEDNIK IS Delamo skupaj Pred dobrima dvema letoma, 14. 6.1990, se je naš Izvršni svet srečal na prvi seji z zelo protokolarnim dnevnim redom, 18.6.1992 pa na svoji 80. seji z dnevnim redom, ki odraža tudi dinamiko dela tega organa. Del te dinamike se verjetno čuti tudi v krajih naše občine, čeprav še zdaleč ne v tolikšni meri, kot bi si želeli. Odgovor je največkrat preprost: ni denarja. Dostikrat se srečujemo s tehtanjem ene ali druge možnosti, z dilemo zapravljivosti na eni strani in škrtarjenjem na drugi. Popolnega zadovoljstva nI nikoli, ne pri nas, ne pri ljudeh, ki ocenjujejo naše delo. V dveh letih se je marsikaj spremenilo, marsikaj tudi na slabše. Toda ljudje smo večinoma pripravljeni tudi več in bolje delati, če vidimo, da to prinese kakšne rezultate. Kjer rezultatov nI, je potrebno na to opozoriti, kjer so, se ne smemo zadovoljiti z doseženim. Razvoj občine je dinamičen pojav, ki terja sprotno analizo, načrtovanje in izvrševanje. V naši občini na vseh ravneh in okoljih srečujemo ljudi, ki jim občina ne pomeni le organizacijske prisile in birokratske administracije, ampak tudi delo za dobrobit vseh prebivalcev na tem območju. Morda do katerega izmed Vas še nihče izmed nas ni prišel, morda se tudi delo, ki ga opravljamo, ne dotakne Vaše vasi ali zaselka. Povejte, dajte pobude, ob Vašem prizadevanju bomo tudi mi našli posluh za Vaše probleme. Skupaj se bomo pogovorili, tudi prepirali, se jezili drug na drugega, toda na koncu bomo ugotovili, da smo skupaj tudi kaj naredili. Vsem nam je zaupano določeno premoženje, bogastvo naših krajev, ki ga lahko izkoristimo, polepšamo in prilagodimo našim potrebam. Delajmo skupaj še bolje kot doslej in tudi rezultati ne bodo izostali. S tem bi se tudi rad zahvalil vsem posameznikom, krajevnim skupnostim, društvom, podjetjem in drugim organizacijam, s katerimi smo v teh dveh letih sodelovali in skupaj tudi kaj naredili. Če je bila kje kakšna zamera, se naj pozabi, če je bilo kje sodelovanje v redu, ostanimo prijatelji še naprej. Sprijaznjeni tudi s stvarmi, ki bi jih želeli, pa jih ne moremo spremeniti. vm Granda Begunci na Vrhniki Občinska organizacija RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA sporoča, da se je do 12. 6. 1992 prijavilo in dobilo status begunca 298 državljanov Bosne in Hercegovine. Vsi so nastanjeni pri sorodnikih, prijateljih in znancih. Od tega je 19 otrok mlajših od enega leta, 74 otrok mlajših od 7. leta, od 7. do 18. leta jih je 117, odraslih žensk je 156, odraslih moških pa 32. Rdeči križ Vrhnika se v imenu vseh beguncev zahvaljuje: - KMETIJSKI ZADRUGI VRHNIKA za podarjeno mleko, ki ga begunci že en mesec prejemajo na Vrhniki in v Borovnici (doslej 3.600 litrov mleka); - gospe Tereziji Nikolčič za podarjene čaje in zdravilne kreme v vrednosti 8.000,00 SLT; - ŽITU Vrhnika za 100 kg kruha. Za predvideno odprtje zbirnega centra v Bistri so že darovali posteljnino, otroško hrano, otroška in druga oblačila, obutev, posodo za potrebe zbirnega centra in drugo: - OŠ Danile Kumar, Gode-ževa 11, Ljubljana-Bežigrad - ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, Miklošičeva, Ljubljana - IUV - RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, LJUBLJANA - ŠKOFIJSKA KARITAS, Ljubljana - Käthe Grah (organizacija zbiranja pomoči). 00 RK Vrhnika 16. ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Občina naj dobi nezasedene vojašnice Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Vrhnika (21. 5.) se je pričelo brez družbenopolitičnega zbora, ki (spet) ni bil sklepčen. Sejo je vodil podpredsednik skupščine g. Tomaž Mesec, ker je predsednik g. France Kvaternik zbolel. Družbenopolitični zbor je nato ponovno zasedel 27. maja. Takrat so bili sklepčni. Najprej so obravnavali poročilo o delu sodnice za prekrške na Vrhniki. V letu 1991 je obravnavala 3612 zadev, rešili so jih 1540, nerešenih pa je ostalo 2072 zadev, kar je zelo veliko. Po normativih obravnavanih zadev bi potrebovali tri sodnike za prekrške, česar pa občina finančno ne zmore. Zato je v letu 1991 zastaralo 174 zadev. V razpravi je bilo slišati, da dosti kazni ni plačanih, za kar pa vzroki niso navedeni. Delegati so poročilo sprejeli soglasno. Pri poročilu o delu komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja je delegat Andrej Ocepek sprožil pobudo, da bi zaradi večkratne odsotnosti na sejah komisije zamenjali delegata Cirila Hrovatina. Pobudo in poročilo sta bila soglasno sprejeta. Več razprave pa je bilo pri obravnavi razvoja podjetniško-obrtne cone pod Hruševco. Po umiku armade z Vrhnike so vojaški objekti prešli v upravljanje Ministrstva za obrambo. Na podlagi razgovorov in dogovorov pa je le nekaj objektov tudi v upravljanju občine. Tako so tankovska skladišča pod Hru-šico namenjena za podjetniško obrtno cono. Ustanovljena je »Agencija za posredovanje ar-madnih nepremičnin« v občini, ki bo vodila in pripravljala vse potrebnno za ureditev te obrtne cone. V razpravi so delegati menili, da bi morali biti vsi bivši vojaški objekti v lasti občine, ki bi sama razpolagala z njimi in pobirala najemnine, ki bi jih lahko uporabljala za financiranje lokalnih prepotrebnih infrastruktur. Zato so predlagali, naj se republiški poslanec z Vrhnike Janez Jerina poveže s poslanci iz občin, kjer imajo enake probleme, da bi skupaj predlagali spremembo ustavnega zakona, ki naj bi se glasil. »Republika Slovenija da nepremičnine in premoženje, ki ga ne prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in Zavodi TO Republike Slovenije, v začasno uporabo občinam oziroma mestnim občinam«. Zapletlo pa se je pri obravnavi predloga odloka o javnem redu in miru. V razpravi so de- Mladi naborniki nestrpno čakajo pred vrati, kjer bo naborna komisija povedala svoje mnenje. legati opozorili, da v predlogu niso upoštevane vse pripombe, ki so bile izrečene na osnutek odloka. Bilo je tudi nekaj novih pripomb, čeprav je bil odlok v enomesečni obravnavi. Z glasovanjem zbor krajevnih skupnosti ni sprejel predloga odloka o javnem redu in miru. V nadaljevanju zasedanja skupščine sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sprejela osnutek o spremembi območja naselja Pod-lipa in v imenovanju novega naselja Krošljev hrib. Medtem pa osnutek ni bil sprejet na družbenopolitičnem zboru, kjer so delegati pripomnili: - da ni bila upoštevana volja vseh ljudi, stanujočih na tem območju (3 domačije); - da je treba počakati uveljavitev zakona o lokalni samoupravi. Delegati so se razživeli pri odgovorih na delegatska vprašanja in novih delegatskih vprašanjih ter pri točki - razno. Franjo Modrijan in Franc Volek sta opozorila na neurejen vdor bankine na regionalni cesti Vrhnika-Borovnica, kar je bilo omenjeno že na prejšnji skupščini. Vili Granda, predsednik IS, je takoj odgovoril, da je cesta republiškega značaja in da so vse potrebne razgovore s cestnim podjetjem Ljubljana opravili, ki pa v tem trenutku še nima zagotovljenih finančnih sredstev. Franjo Modrijan se ni povsem strinjal z delegatskim vprašanjem o informaciji o zagotavljanju sredstev za gradnjo vrtca v Borovnici. Menil je, da je odgovor nepopoln in ignorantski zaradi nesposobnosti strokovnega delavca ali pa da izvršni svet ne upošteva sklepov skupščine. Odgovoril je Vili Granda; strokovne službe so pripravile pravilen izračun ter obenem delegate povabil, da predlagajo način izračuna, za katerega meni, da je pravilen, na kar bodo strokovne službe ponovno preverile izračun. Franc Furlan je predlagal, da bi na cesti Zabočevo (gozdna cesta) z ustreznim znakom prepovedali vožnjo z osebnimi avtomobili. Pobudo je Izvršni svet posredoval Gozdnemu gospodarstvu, ki je lastnik ceste in bo na predlog odgovoril. Delegat Janez Umek je zastavil vprašanje: Prosim za odgovor na delegatsko vprašanje glede pridobitve slovenskega državljanstva, in sicer: - koliko bivših oficirjev JA iz vrhniških vojašnic je zaprosilo za državljanstvo in koliko od njih je dobilo ugodno rešitev, - koliko jih je dobilo zaposlitev v slovenski vojski, - koliko od njih ni dobilo državljanstva. Odgovor pa je takle: Po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91) je skupaj zanj zaprosilo 1960 občanov, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 prijavljeno stalno bivališče v naši občini. Od tega Nabor Vrhniški oddelek za obrambo je 28. in 29. maja izvedel nabor za vse fante letnika 1974 in starejše, ki so bili začasno nesposobni. Nabor je opravilo 130 nabornikov. Za zamudnike in za tiste, pri katerih kasni zdravniška obdelava, bo nabor ponovno jeseni. 208 občanov še ni prejelo odločb, pet jih tudi ne bo, ker so se medtem odselili in jim odločb ni mogoče vročiti. Medtem sta dva umrla, eden je vlogo umaknil, eden pa se je premislil, ko je že dobil pozitivno odločbo. Negativne so bile doslej štiri odločbe; od tega so trije bivši oficirji JA. Koliko je kakšne strukture med pozitivno rešenimi, ne vemo, ker take evidence ne vodimo, saj državljanstvo dodeljuje na Ministrstvu za notranje zadeve RS v Ljubljani. Ko bodo postopki dokončno končani, pa bomo lahko zaprosili ministrstvo, da nam bo, če bo mogoče, take podatke posredovalo. Jože Drenik je predlagal oz. zahteval ureditev križišča Voljčeva, Raskovec in Tržaška. Križišče ni prometno urejeno, nevarnost nesreč je predvsem ob konicah prometa (nedeljske maše). Odgovor je bil naslednji; Križišče Voljčeva cesta - Raskovec - Tržaška cesta je že bilo predmet obravnave s Cestnim podjetjem Ljubljana, vendar brez uspeha. Na tem mestu je magistralna cesta v ovinku in ne bi dobili soglasja za ureditev prehoda za pešce. Tak prehod, kot je na avtobusni postaji, pa bi bil preveč nevaren. Cestno podjetje je predlagalo, da bi rešitev poiskali z mostičkom, kar pa bi bilo zaradi višine, ki bi jo zahtevali, tudi problematično. Rešitev bi morda bila v ureditvi pločnikov (obojestransko), ki bi pešce pripeljali na obstoječ prehod za pešce med obema avtobusnima postajama. Zadevo bomo še preverili s strokovnjaki za ceste in ustrezno rešitev predlagali v načrt za leto 1993. Pod točko razno je precej delegatov vseh treh zborov menilo, da lokacija postavitve begunskega centra v Bistri glede na turistično ponudbo Vrhnike ni primerna. Odgovoril je Vili Granda, ki je poudaril, da lokacija res ni najboljša, vendar je bila potrebna hitra odločitev in na lokaciji je potrebna hiša za bolne in ženske z otroki, možnost priključitve elektrike, vode ter možnost ureditve prostorov za šoto-rišče. Alojz Sudaholc pa je odločitev izvršnega sveta podprl z opozorilom delegatom, da so objekti, kjer je pripravljen center za begunce, last LIKA, ki pa propadajo, čeprav smo polni besed o turizmu. Zvonka Suhadolnik je razpravljala o vpoklicih obvezujočih delavcev na orožne vaje. Zaradi sedanjih razmer vpoklici motijo proizvodno delo podjetij in obrtnikov. Pripomnila je, da bi k temu lahko pritegnili ljudi, ki so brezposelni ali so na čakanju. Ivan Švigelj je pripomnil, da objekti niso dobro zavarovani; večkrat so opazili, da vojaki, § varujejo objekte, obenem tudi popivajo. Vprašal je, kdo je odgovoren, da so nekateri vojaški objekti zaprti, torej neizkO' riščeni. S. S Postavljen begunski tabor v Bistri zaenkrat še sameva IZBRALI SMO NOVO IME ZA BIVŠI DOM JLA Dom Karla Grabeljška V prejšnji številki Našega časopisa smo objavili razpis za poimenovanje bivšega Doma JLA na Vrhniki. Občani se sicer niso množično odzvali razpisu, vendar so tisti, ki so razmišljali o novem imenu, pokazali precej izvirnosti in ponudili celo paleto idej. Čeprav Izvršni svet ni imel najlažjega dela, se je na seji odločil, da bo stavba na Trgu Karla Grabeljška 3 poimenovana »DOM KARLA GRABELJŠKA«. S tem seveda postopek poimenovanja še ni končan, ker potrebujemo še soglasje svojcev pokojnega vrhniškega pisatelja. IZVRŠNI SVET SO VRHNIKA FRIZERSKI SALON ZA MOŠKE Cankarjev trg 4, Vrhnika V podhodu Črnega orla smo na novo odprli frizerski salon za moške. Nudimo vam sodobne frizure po najnovejših modnih smernicah. Odprto imamo vsak dan! od 8. ure do 19. ure v soboto od 7. ure do 12. ure nedelja zaprto V KORAK S ČASOM S SODOBNO FRIZURO SALONA APOLONI! naš Časopis JUNIJ 1992 3 Prometna ureditev Stare ceste GPG EVGRAD Večkratne pripombe in nejevolja krajanov zaradi slabe prometne ureditve Stare ceste so vzpodbudile občino Vrhnika, da je naročila tehnično dokumentacijo za izdelavo ureditvenega načrta Prometne ureditve Stare ceste. Osnutek načrta je bil v javni obravnavi in razgrnjen na občini Vrhnika ter v krajevni skupnosti. Glede na pripombe nekaterih stanovalcev Stare ceste je bil na Zavodu za načrtovanje Vrhnika - PRIMIS izdelan »Načrt Prometne ureditve Stare ceste od cerkve sv. Lenarta do križišča s Cesto gradenj. Upoštevane pa so bile samo strokovno utemeljene pripombe prometnih in drugih strokovnih služb. Nova prometna ureditev predvideva tele ukrepe: • obstoječi enosmerni promet bi podaljšali še na odsek od Krpanove ulice (od lipe) do križišča s Cesto gradenj; • ukinili bi mirujoči promet na celotni dolžini od cerkve sv. Lenarta do križišča s Cesto 9fadenj (prepovedano parkiranje in ustavljanje); • dovoljena bi bila dostava za vse lokale ob Stari cesti; • povečale bi se površine, namenjene pešce, in s tem njihova varnost; • tako bi uredili in določili zunanjo ponudbo trgovskih in gostinskih lokalov na Stari cesti. Zaradi finančnih težav so se dela ureditve Stare ceste nekoliko zavlekla; po najnovejših informacijah pa je že nabavljena vsa prometna signalizacija, tako da bo v prvi fazi prepovedano parkiranje in ustavljanje udeležencev v prometu Stare ceste, dovoljena pa bo dostava dostavnih vozil za lokale; enosmerna cesta bo podaljšana do križišča s Cesto gradenj. Sanacija se je začela OPOZORILO: Vse udeležence prometa Stare ceste, stanovalce, krajane in občane, opozarjamo, da bo s 1. julijem 1992 veljal nov prometni režim, ki bo označen s prometnimi znaki in novo signalizacijo. N.Č. ZADEVA: Pripombe in predlogi na osnutek ureditve Stare ceste Prebivalci dela Stare ceste in ~uže imamo na osnutek ureditve ptare ceste nekaj pripomb in predlogov, ki vam jih v nadaljevanju Posredujemo. Predvsem imamo Pripombe glede parkiranja in koriščenja pločnikov v namene, ki nikakor niso njihov temeljni nameri (gostinska dejavnost). Ze sedaj se vsi vsaj malo širši Pločniki na Stari cesti izrabljajo za Parkiranje avtomobilov. Zaradi Parkiranih vozil je praktično onemogočen pregled nad prometom voznikom, ki se vključujejo v promet na Stari cesti s Cuže. Vsi se zavedamo, da v naselju morajo biti parkirni prostori, vendar naj bodo tam, kjer čim manj ovirajo Promet. Na ozki Stari cesti pa so avtomobili praktično vedno parkirani na obeh straneh ulice, ne 9'ede na to, ali je tam označen Parkirni prostor ali ne. Vztrajamo, da se onemogoči Parkiranje avtomobilov na pločniku v bližini centra Leskovec (pred "'so Stara cesta 57 (25) tako, da bi fa tem delu pločnika postavili ko-"°ke, ki bi zagotovili spoštovanje Prepovedi parkiranja. Okoliški prebivalci vztrajamo pri tem predvsem *ato, ker je v sklopu centra Leskove tudi nočni klub. Obiskovalci le-e9a pa prihajajo in odhajajo po-P?*i. ko mi spimo oz. bolje rečeno P1 spali, če bi imeli mir. Tega nam tajijo nočni obiskovalci kluba, ki Prihajajo in odhajajo ob vseh mogočih in nemogočih nočnih urah in ^ajo zlasti ob odhodu iz lokala P01) težko nogo na pedalu za plin, aa o loputanju z vrati sploh ne 9ovorimo. Ne strinjamo se s predlogom, nal bi pločnik namenili za postav-^anje miz pred bifeji oz. za kakršnokoli komercialno dejavnost. 'očnik je namenjen pešcem in naj judi ostane namenjen njim vse do Skrat, dokler bo potekal avtomobilski promet po Stari cesti; pa če-Prav samo enosmerno. S postavljanjem miz in parkiranjem avtomobilov pa še bolj omejujete že tako omejen življenjski Prostor pešcev na Stari cesti (vsi vemo, da je večji del pločnikov na ^'ari cesti preozek za normalno n°io enega človeka, kaj šele da bi se dva lahko srečala). Prosimo vas, da nam pojasnite, kako naj se med mizami in bolj ali manj vinje-n,mi gosti, ki so že sedaj med po- letno sezono na pločnikih, prebija mati z otroškim vozičkom. Povejte nam kje naj hodijo otroci na poti v šolo in iz nje, če jim bomo zasedli pločnike! Kaj nam pomaga akcija - 10%, ki jo izvajajo tudi v šoli, če pa otroke dobesedno pehamo na cesto. V kakšnem stanju so vozniki, ki odhajajo iz bifejev, pa najbrž ni treba nikomur posebej pojasnjevati. Čeprav naslednja pripomba ni v neposredni zvezi z osnutkom ureditve Stare ceste, pa bi radi opozorili pristojne organe v občini še na en problem. Prva polovica Stare ceste, ki naj bi bila predvsem trgovsko središče s pestro ponudbo, je žal postala tudi gostinsko središče. Žal pravimo zato, ker lastniki gostinskih lokalov ne spoštujejo urnika delovnega časa. Njihovi lokali so odprti pač toliko časa, dokler gostje ostajajo v njih. Ko odhajajo, pa jih prav nič ne zanima, koliko je ura in da ljudje v okoliških hišah že spijo, ker morajo naslednji dan na delo. Njihovo poslavljanje traja navadno dalj časa, o glasnosti raje ne bi govorili, petem pa morajo ti (običajno precej vinjeni gostje) še nekako prižgati motorje v svojih avtomobilih in se odpeljati. Poglavje zase je nočni klub Leskovec, ki ima nočni urnik dela. Obiskovalci prihajajo in odhajajo ponoči in krepko kalijo nočni mir. Podpisani krajani zahtevamo, da lokale, kjer točijo alkoholne pijače, zaprejo ob 22.00 uri. Saj menda obstaja tudi odlok o kršenju nočnega miru! Menimo, naj lastniki lokalov upoštevajo določen urnik, saj sta za vsako sožitje potrebna dva. Mi pač živimo tu in menimo, da bi morali tudi gostinci pokazati vsaj nekaj obzira do nas. Glede na to, da smo na ta problem že nekajkrat brezuspešno opozarjali, sedaj izkoriščamo tudi razpravo o osnutku ureditve Stare ceste, da še enkrat pristojne spomnimo, da papir marsikaj prenese, ljudje pa malo manj in vsaj ponoči želimo imeti mir. Če pa bodo sedaj še po pločnikih pred gostinskimi lokali mize, potem se od svojega spanja lahko kar poslovimo, kajti navadno se posedanje pred bifejem potegne še krepko čez uro, ko je lokal že zaprt. V imenu krajanov KLANČAR VLADO DIGITSTROJ servis pisarniških strojev in računalniške opreme Adolf Molek, Pionirska 7, 61360 VRHNIKA Cenjene stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko. Od 28. junija nas lahko kličete na telefonsko številko (061) 753-640. Wva/a za razumevanje. SE PRIPOROČAMO! GPG Evgrad, delniška družba, ustanovljena aprila lani iz vrhniškega operativnega sektorja Gradbenega podjetja Grosuplje (še prej samostojno gradbeno podjetje In-grad), je poslovno leto 1991 zaključil z izgubo v višini 13 mio SLT. Čeravno izguba ni majhna, se je Gradbeno podjetje Grosuplje kot večinski lastnik odločilo za sanacijo zavoljo zaposlenih in predvsem zato, ker je imela družba v prvih mesecih tega leta zmogljivosti povsem zasedene in je bilo tekoče poslovanje pozitivno. 13. aprila 1992 je bil imenovan novi v.d. direktorja GPG Evgrad. To je Ivan Samotor-čan, 36-letni gradbeni tehnik, eden od treh zasebnih vlagateljev v družbo. Glede na to, da dobro pozna podjetje, saj je v njem zaposlen že 16 let, ocenjuje, da sta za izgubo dva glavna vzroka: prvi je, da so bila dela, ki so jih izvajali lani, prevzeta po prenizki ceni, druga pa je neustrezna organiziranost GPG Evgrad, ki se kaže v prenizki učinkovitosti proizvodnje. Pripravil je sanacijski program, ki ga je sredi maja sprejel upravni odbor. V sanacijskem programu je predvidenih več ukrepov, s katerimi naj bi GPG Evgrad saniral približno v dveh letih. Ključnega pomena je zagotoviti zadosten obseg del po ceni, ki bi omogočala pozitivni finančni rezultat. V glavnem računajo na GPG Inženiring, povečati pa bi morali tudi odstotek samostojno pridobljenih del. V ta namen bodo honorarno ali redno zaposlili komercialista za pridobivanje del na področju Notranjske. Doslej jim je uspelo samostojno pridobiti približno 10% vseh del, kar pa je bilo premalo. S pridobivanjem novih del se že kar mudi, saj je bila zasedenost zmogljivosti, ki je bila v prvih štirih mesecih tega leta zelo dobra, maja že slabša. Nekaj del za naslednje obdobje še načrtujejo: nadaljevanje rekonstrukcije obeh učnih centrov (bivših vojašnic) na Vrhniki, nadaljevanje prenove gradu Polhov Gradec, nekaj manjših poslov, prek GPG Inženiringa pa bi morali pridobiti še vsaj dve gradnji, od katerih bi za vsako zaposlili približno 40 ljudi. Ukrepi bodo potrebni tudi na kadrovskem področju. Od ustanovitve do maja se je število zaposlenih že zmanjšalo od 113 do 88, vendar bo še potrebna selekcija. V nekaj primerih z disciplinskimi ukrepi, več pa je takšnih delavcev, ki ne dosegajo primernih delovnih rezultatov zaradi starosti, poškodb in bolezni (kar je na splošno v gradbeništvu pereč problem). Od teh bodo vse, ki izpolnjujejo pogoje, skušali invalidsko upokojiti. Odliv sposobnih kadrov bodo preprečevali s stimulativnim nagrajevanjem. Ker je glede na vedno večje zahteve usposobljenost večine zaposlenih še prenizka, bodo z izobraževanjem, zlasti pozimi, poskrbeli za višjo raven znanja ter izboljšali kvalifikacijsko strukturo. Za podmladek bodo poskrbeli z razpisom štipendij za proizvodne poklice, ki pa jih bodo dodelili izključno državljanom Republike Slovenije. Da bi povečali učinkovitost v proizvodnji, bodo vodje gradbišč po eni strani popolnoma samostojni, po drugi pa povsem odgovorni za zagotovitev ustrezne kakovosti, roka in finančnega uspeha gradbišča ter za stimulativno in diferencirano nagrajevanje podrejenih delavcev. Da bi lažje plačevali visoke fiksne stroške, katerih velik del predstavlja blagovni kredit za del stvari, ki jih je GPG Evgrad prevzel od GPG korporacije, nameravajo oddati v najem ali odprodati del nepremičnin - prostore in zemljišča. V najem že oddajo mizarsko delavnico in skladiščne prostore. Poleg tega bodo bolje izkoristili tudi druge možnosti za pridobivanje prihodka. Z uvedbo novega sistema nagrajevanje - plačilo od m3 proizvedenega betona - sta se že močno povečali proizvodnja in prodaja betona zunanjim kupcem, tako da betonarna že ustvarja 10% celotne realizacije. Kakšen tolar prinese tudi prodaja nasipnega materiala iz peskokopa Čelo. Poleg ukrepov, za katere morajo poskrbeti sami v GPG Evgrad, pa bo pomagala tudi korporacija GPG, ki je že odobrila posojilo pod ugodnimi pogoji za sanacijo lanske izgube. IRENA DARIS Delegacija krajanov Stare ceste pri predsedniku izvršnega sveta V sredo, 3. 6. 1992, je bil sestanek delegacije krajanov Stare ceste s predsednikom Izvršnega sveta. Predsednik je povabil še svoje sodelavce, ki so zadolženi za urejanje celotne problematike Stare ceste. Delegacija, ki jo je vodil g. Vlado Klančar, je predsednika seznanila z vsemi problemi, ki tarejo stanovalce ob zgornjem delu Stare ceste in vhoda v Čužo, ter pripombami in predlogi glede na prometno ureditev Stare ceste. (Vse pripombe so navedene v članku, ki smo ga prejeli na Naš časopis, vendar enkrat brez »cenzure«). Predsednik IS g. Vili Granda je delegaciji pojasnil predlog nove prometne ureditve Stare ceste, ki se je zaradi težav s finančnimi sredstvi že nekoliko podaljšala. Po vključitvi v razgovor vseh članov delegacije, komunalnega nadzornika in podpredsednika Izvršnega sveta, so se na koncu izoblikovala skupna izhodišča oziroma stališča, ki naj bi jih kratkoročno ali dolgoročno poizkušali uresničevati: - večji nadzor komunalnega nadzornika na Stari cesti; - pri tem je treba upoštevati odlok o javnem redu in miru vseh, predvsem lastnikov lokalov; - dosledno upoštevati prijavljene obratovalne čase lokalov (po 22.00 uri naj bi muziko iz zvočnikov utišali in jo preusmerili v zaprte prostore); - čimprej je treba urediti prometni režim Stare ceste (že objavljen načrt in ureditev prve faze s 1. julijem 1992); - v jeseni prek krajevne skupnosti pripraviti anketo, kaj menijo krajani o učinku sedaj že načrtovane prometne ureditve Stare ceste. S.S. Moja dežela - urejena in čista V prijazni pomladi in toplem predlagajte trgovino, o kateri 2. Monografija Vrhnika karjevo Vrhniko lepo ter pri- poletju se radi sprehodimo imate najboljše mnenje (dode- - prispevek SO Vrhnika jazno za nas in naše goste, skozi naše malo mesto. Poku- lite ji blagajano) in eno, za ka- 3.5 x 2 pizzi - Pizzerija Boter R|aza Capljino«, in posa- meznikom, ki so darovali na KARITAS: G-ALLES, Dol 14, Borovnica 5.000,00 TEHNORAČUN, Brezovica 1.500,00 »IGZ INŽENIRING«, Laza30a, Borovnica 20.000,00 RAM d.o.o. Vrhnika 5.000,00 ADOLF MALAVAŠIČ, Vrhnika 5.000,00 JANKO VIDMAR, Verd 91, Vrhnika 500,00 Delavke finančne sl. IUV, Tržaška 31 1.350,00 IUV 200.000,00 LIKO Vrhnika 100.000,00 »EVEX« d.o.o., Verd 42, Vrhnika 5.000,00 Proračun SO VRHNIKA 100.000,00 Komunalno podjetje, Vrhnika 20.000,00 PICO, d.o.o., Sinja Gorica 98 2.000,00 KS PIDLIPA-SMREČJE 10.000,00 GRAFIKA JOŽE ŠMUC, Opekarska 1.4 10.000,00 UČENCI Oš IVAN CANKAR VRHNIKA 75.133,00 STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA 35.000,00 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA 10.000,00 Corning d.o.o. Vrhnika 25.000,00 ELLES BOROVNICA 20.000,00 MATJAŽ MAZI, Pekel pri Borovnici 3.000,00 PRIMIS VRHNIKA 15.000,00 SONJA PIRNAT-KERŠMANC, Bevke t66 500,00 OBRTNI CENTER VRHNIKA 500,00 DELAVCI. ŠOLE IC, Vrhnika 12.709,00 ZKO VRHNIKA 5.800,00 ADOLF MOLEK, Pionirska 7, Vrhnika 5.000,00 Darovali v blagu - hrana: trgovina JURČEK, Borovnica trgovina MIMAX, Vrhnika ŽITO Vrhnika Delavci Žita Vrhnika Kmetijska zadruga Vrhnika Podjetje za gostinsko dejavnost Rejc APIS, Debevec Mole Tatjana - Tone Istenič, Voljčeva 12 Pekarna Baškovč, Prisojna pot 4 Pekarna Adamič, Tičnica 11 Sašo Markelj Učni center Vrhnika OO RK VRHNIKA KARITAS, VRHNIKA Na podlagi 46., 50., 51. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84 in 33/89), 3. do 19. člena odloka o stavbnih zemljiščfh občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 6/92) in sklepa 9. seje UO Sklada stavbnih zemljišč občine Vrhnika z dne 22. 4. 1992 OBJAVLJA SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VRHNIKA JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA PROIZVODNO POSLOVNE OBJEKTE IN INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO I. ZA PROIZVODNO POSLOVNO DEJAVNOST 1/1. Predmet oddaje so komunalno opremljena zemljišča v k.o. Vrhnika (Sinja Gorica - Tunjice): pare. št. 2718/10- 1.841 m2 pare. št. 2718/3 - 1.843 m2 paca št. 2718/8 - 1.886 m2 pare. št. 2718/7 - 1.904 m2 I/2. Za območje oddaje so izdelane programske zasnove kot sestavina srednjeročnega načrta občine Vrhnika za obdobje 1986 - 1990/92, ki določajo usklajeno, z dolgoročnim planom občine Vrhnika, proizvodnjo poslovno cono. Za gradnjo na oddanih zemljiščih bo za posameznega investitorja izdelan zazidalni načrt oz. lokacijska dokumentacija, s katerima bo določen podroben program dejavnosti z ekološkimi in urbanističnimi pogoji. I/3. Cena stavbnega zemljišča je bila 30. 4. 1992, 2.087,00 SLT za m2. I/4. Višina sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča z že zgrajenimi komunalnimi objekti in napravami sekundarnega pomena je znašala 30. 4. 1992, 646,00 SLT za m2 zemljišča. 1/5. Posebna določila: - ekološko neproblematična dejavnost - zagotavljanje novih delovnih mest II. ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO Predmet oddaje so komunalno opremljena zemljišča: pare. št. 1840/5 k.o. Log - 466 m2 za vrstne hiše po predpisanem projektu 28/86 - Zavod za načrtovanje Vrhnika (cena za m2 stavbnega zemljišča je bila 30. 4.1992 2.065,00 SLT, višina stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je 473,00 SLT za ma zemljišča). III. Ponudniki morajo predložiti ponudbe z navedbo podatkov iz odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 6/92) najkasneje do 10. 7. 1992. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč mora o izboru obvestiti ponudnike v 15 dneh od zaključka razpisa. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 30 dni od zaključka razpisa. IV. Rok plačila cene stavbnega zemljišča je 15 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča oz. ga glede na interes obeh pogodbenih strank določi UO Sklada stavbnih zemljišč. V. Rok za zaključitev gradnje do III. gradbene faze je 2 leti po izdaji gradbenega dovoljenja, ki ga mora pridobiti investitor. V primeru, da investitor v določenem roku ne bi zgradil objekte do Iti. gradbene faze, se zemljišče vzame iz uporabe in vrne valorizirana vplačana kupnina za zemljišče. VI. Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah z oznako »ZA JAVNI RAZPIS« in priložiti dokazilo o plačani varščini v višini 130.000,00 SLT (proizvodna dejavnost) oz. 30.000,00 SLT (stanovanjska gradnja) na žiro račun št. 50110-654-45036 - Sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika. VII. Vse tolarske vrednosti so vezane na DEM po prodajnem tečaju SKB. VIII. V primeru, da uspeli ponudnik odstopi od ponudbe oz. ne sklene pogodbe v predpisanem roku, mu vplačana varščina v celoti zapade. Neuspeli ponudniki bodo vplačano varščino dobili vrnjeno brez obresti, in sicer najkasneje v 15 dneh po zaključenem razpisu. Uspelim ponudnikom bo varščina vračunana v pogodbeno ceno. Vsa pojasnila glede razpisa zainteresirani lahko dobijo na Biroju PRIMIS Vrhnika, Tržaška c. 23, tel. 752-600 ali 752-004 oz. na Občini Vrhnika, tel. 751-021 Int. 241. Vrhnika, 23. 6.1992 SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VRHNIKA SERVIS in montaža plinskih aparatov BORUT KAVCIC Velika ligojna 58 61360 Vrhnika tel.: 061/752-291 NUDIMO VAM TELE STORITVE: - priklope in servisiranje plinskih štedilnikov - montažo in servisiranje plinskih bojlerjev - zagone in regulacijo plinskih peči - preglede plinskih instalacij - izvajanje plinskih instalacij - na voljo je velika izbira rezervnih delov AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA KOMPAS HOLIDAYS Nudimo vam ugodne aranžmaje za letovanje, in sicer že od 74 DEM na osebo za 7 polpenzionov (v ceno všteto: 2-posteljna soba s tušem in WC v hotelu B kategorije, zajtrk, večerja, turistična taksa, tenis ...; lahko tudi kosilo) pa do približno 200 DEM. Organiziramo tudi izlete in prevoze za šole, podjetja in druge skupine. Prijave in informacije sprejema AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA, Stara cesta 7, tel. 751-292. Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi najinega moža in ata Franca Pristopnika se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nama v teh težkih trenutkih pomagali. Zahvala domačim gasilcem, ki so ga položili v njegov prerani grob, govorniku Rajku za ganljive besede ob slovesu in duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Mici In sin Franci ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, sestre, stare mame in prababice Julijane Novak se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. dekanu za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Vsi njeni Poslovni prostor, velikosti 17 m2, oddam v najem (Stara cesta 3, tel.: 751-456, Drašler) INTERSHOP »GANESH« Stara cesta 22 a delovni čas od 9. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure NUDIMO: - nakit - usnjene izdelke - rižev porcelan - izdelke iz medenine - izdelke iz riževe slame UGODEN NAKUP: 100% INDIJSKI BOMBAŽ - DOLGA KRILA IN OBLEKE, SRAJCE, BLUZE. ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob izgubi dobre mame, tašče in stare mame Frančiške Molek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano lepo cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Gospodu župniku in pevcem pa zahvala za poslovilne besede in pesmi, s katerimi so omilili našo bolečino. Vsi njeni NI več bolečin, nI več trpljenja, vse to Je vzela večna zemlja. V domovih ostala je praznina, v naših arelh pa bolečina! ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta Antonija Petkovšek Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče, še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, gospodu župniku za izrečene besede in svečano opravljen obred ter pevcem, ki so s pesmijo pospremili našo mamo na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, strica in deda Jožeta Piska se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, LD Horjul, IUV Vrhnika, Pekarni Baškovč in KS Sinja Gorica za darovano cvetje, sveče, izreeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Lovrenčiču za zdravljenje njegove hude bolezni, dr. Popftovi za pomoč ter gospodu dekanu za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi naš časopis JUNIJ 1992 15 Državno prvenstvo v avtokrosu Tudi junakinja med junaki VRHNIKA - Druga letošnja dirka za DP v avtokrosu, za nas še nekoliko novem športu, ki je bila v nedeljo na dirkališču v Sinji Gorici, je privabila nad dva tisoč gledalcev, športnih užitkov, zabave pa tudi prahu nikakor ni manjkalo. Dvajset tekmovalcev v treh razredih, t.i. divizijah (Divizija 1. A - rally vozila s pogonom na dve kolesi, Divizija II. - »škatlarji« in Divizija III. - specialna vozila za avtokros (buggy »kraljevski razred«) so ljubiteljem hitrostnih dirk pripravili obilo užitka. V finalu so se najprej pomerili vozniki divizije 1. A. Na žalost sta na dirki sodelovala samo dva tekmovalca, ker je po zadnjem rallyju veliko avtomobilov končalo v mehaničnih delavnicah. Prepričljivo je zmagal Miro Grad, ARD Lizzy z mitsu- Edina voznica avtokrosa je bila domačinka (Borovnica) Janja Grohar-Kette. bishi lancerjem. Daniju Trčku pa je po šestih krogih odpovedal jugo 55. Najboljši med »škatlarji« je bil Srečo Koželj, ARD Kompas Herz, VW 2200, in sicer pred Mivškom in Baj-cem. V »kraljevskem razredu«, v katerem je zmagal Srečo Vrhovec, ACK Kamnik s porschejem 3500, se je pomerila tudi edina ženska na dirki, to je bila Janja Grohar-Kette z alfo 1750 in zasedla osmo mesto. Pred začetkom tekmovanja pa so se pomerili kamniški motokrosisti do 12. leta starosti. Med polfinalnimi in finalnimi nastopi so za zabavo poskrbeli vozniki spačkov, dian in amijev iz Citoen kluba Slovenija, ki bodo, kot so zatrdili, postali stalni udeleženci prireditve, za prihodnje leto pa napovedujejo celo sodelovanje na tekmovanju. Ob koncu dirke so se vsi udeleženci še enkrat pomerili v su-perfinalu, v katerem je zmagal Miro Grad. Rezultati: Divizija 1. A Rally 1. Grad (ARD LIZZY, mitsu-bishi lancer) 08:17:63, 2. Trček (jugo 55) 6 krogov; Divizija 11. 1. Koželj (Kompas-Herz, VW 2200) 08:08:91, 2. Mivšek (Kamnik, R5) 08:17:48, 3. Baje (Kamnik, ritmo 1600) 08:19:18, 4. Oblak (Donit-Olimpija, zastava 850) 08:21:81, 5. Dolenc (Žiri, jugo 55) 08:46:01, 6. Župec 9 krogov, 7. Zgonc 7 krogov, 8. Vr-hovnik 5 krogov, 9. Volčanšek 1 krog; Divizija III. 1. Vrhovec (Kamnik, porsehe 3500) 07:41:24, 2. Kralj (Mengeš, BMW 2500) 07:48:03, 3. Pre-zelj (Kamnik, volvo 2700) 08:09:11, 4. Kranjc (ANZS, alfa 2000) 08:18:20, 5. Dolenc (Žiri) 08:29:09, 6. Časar 08:32:72, 7. Osredkar 9 krogov, 8. Grohar-Kette 8 krogov, 9. Kern diskv. K. G. Pokal občinskega prvaka v košarki za leto 1992 v pravih rokah V maju je bila zaključena občinska košarkarska liga, ki je trajala tri mesece. Sodelovalo je sedem ekip. Po rednem delu tekmovanja, ko je vsak igral z vsakim, je bil Vfstni red takle VRHNIKA 6 5 1 541:437 11 +104 KARA 6 5 1 609:543 11 + 66 JEKLARJI 6 5 1 552:427 11 +125 £WA 6 3 3 387:432 9 - 45 gJAGOMER 6 2 4 380:355 8 + 25 £JVZ 6 1 5 382:467 7 - 85 °EN 6 0 6 334:524 6 -190 prvih šest ekip je nato odigralo P'ay-off, in sicer 1. z 2., 3. s 4. in 5. ?. S- tako, da je bil uradno ugotov-'Sn vrstni red občinske lige, s tem, „a je Dren postal avtomatično sedmi. ?a Peto mesto sta tako igrala: ^agomer: Povž - 59:60 (31:18); 9 tretje mesto: Coklarji : Akva - 79:64 (33:33); ter za prvo mesto: Vrhnika : RCG Kara - 83:92 (45:46). Tako je prvo mesto popolnoma zasluženo osvojila ekipa RCG Kara, ki je vsa tekmovanja igrala v konstantni formi in premagala vse favorite. Vrhnika, ki je nastopala z nekaterimi bivšimi igralci, bi lahko iztržila kaj več, če bi vse tekme igrali v popolni zasedbi. Razočarali so Coklarji, ki so občinsko ligo igrali takoj za llgaškim tekmovanjem. Ekipa AKVE je odigrala lepo igro in z malo več sreče bi lahko zasedli višje mesto. Povž s Stare Vrhnike je nastopal popolnoma s svojimi igralci in dosegel realno peto mesto. Tudi Dragomer je nekoliko razočaral, saj bi če bi nekateri igralci vedno prihajali na tekme, lahko bil uvrščen dosti višje. Ob finalni tekmi za prvo mesto je bilo ob polčasu tudi tekmovanje metalcev trojk. Zmagal je Miro Bizjak (Vrhnika) in bil nagrajen z nagrado prost vstop za fitness center (prispevek športne zveze Vrhnika). Tudi najboljši strelec lige Aleš Justin (RCG-KARA) je prejel nagrado trgovine Time out (Bogdana Blaznika). Na finalni tekmi pa je posebna žirija določila tudi najboljšega igralca finala: to je bil Simon Strgar (RCG-KARA), ki je prejel nagrado trgovine KARA. Finančno je za tekmovanje delno poskrbela Športna zveza Vrhnika in prispevala tudi pokal ter priznanja. Praktične nagrade pa sta poleg že naštetih prispevala še Pizzerija Boter in podjetje OREL. Za vse rezultate in statistiko je računalniško skrbel Janez Majer. S. S. Lovska pomoč V nedeljo so rra Vrhniko prišli gostje iz Go-narsa, pravzaprav predstavniki tamkajšnje lovske družine, ki jih je vodil občinski in pokrajinski svetovalec Giovanni Miloco, prejšnji predsednik družine, z njim sta bila tudi predsednik družine Gabriele Cecotti in tajnik Alberto Fran-zoni. Predsednik vrhniškega izvršnega sveta inž. Vili Granda je od njih dobil simbolično pomoč 500.000 lir za pomoči potrebne begunce. Občina bo ta denar izročila eni izmed karitativnih humanitarnih organizcij. Lovci iz Gonarsa so ta prispevek sami zbrali, ker se jim zdi, da je tudi simbolično darilo v razmerah, v katerih so se znašli ljudje pri nas, pomeni vsaj podporo prizadevanjem, da bi ljudje, ki so pregnani s svojih domov, začutili solidarno pomoč. V pogovoru so načeli tudi nekatera vprašanja siceršnjega sodelovanja med občinama in ugotovili, da si tudi nekatera podjetja pri nas preko njihovega sejma utirajo pot na italijanski trg, kar bi veljalo poglobiti. SOCIALDEMOKRATSKI VEČER Jože Pučnik v Borovnici Dr. Jože Pučnik, ki so ga vrhniški socialdemokrati kot gosta povabili na svoj prvi strankarski večer, in pravijo, da bodo ti večeri zdaj pogostejši, je v večnamenskem prostoru tamkajšnje šole najprej predstavil program stranke, kateri predseduje, nato pa odgovarjal na vprašanja poslušalstva. Gre za tri pomembne točke programa: za uveljavitev tržnega gospodarstva, pravne države in socialne države. Ljudje naj dobijo v startu enake možnosti, ki so jih potem pač spo- sobni bolj ali manj uspešno tudi uresničiti. Socialdemokrati vidijo pomemben korektiv državi v močnih sindikatih, saj brez tega nastane divji zahod, kjer močnejši uveljavlja svojo pravico nad šibkejšim in zaidemo v zgodnji kapitalizem, kjer je bilo vse podrejeno dobičku. Socialdemokrati se zavzemajo tudi za okrepitev pokojninskih skladov, kot imajo urejeno v razvitih državah (v obliki dobrih naložb, solidnih vlaganj), kajti nevarno je stanje, da zaposleni sproti napajajo račune SPIZ. Dr. Pučnik je razložil tudi okoliščine, ki so pripeljale do razpada Demosa in do zamenjave vlade. Dejal je, da ne more funkcionirati vlada, v katerih ministri niti ne govorijo med seboj, in da tudi ne more obstati vlada, ki ima v skupščini tako majhno podporo. Dejal je tudi, da kljub začetnim težavam v skupščini ni druge izbire kot večstrankarski sistem, obenem pa je opozoril na to, da se je predvolilni boj začel, in pri tem omenil nekatere napade (ravno tisti dan) nanj v tisku. Opozoril je, da se blatenje skozi tisk v razvitem svetu ne splača ne avtorju ne uredništvu. Potem je odgovarjal na vprašanja, tudi sitna, iz občinstva: o denacionalizaciji in drugih aktualnih stvareh, s katerimi se ukvarjajo stranke in vlada. (N. Č.) Povratna tekma košarkarskih veteranov Da je košarka privlačen in lep šport, so prikazali veterani Borovnice in Vrhnike, ki so se srečali v povratni tekmi na Vrhniki; organizator je bila IUV Vrhnika. Za Vrhniko je zaigral tudi nekdanji igralec in trener Viktor Žakelj, sedaj podpredsednik slovenske vlade. Čeprav nekoliko utrujen od tekme med vlado in poslanci, je kljub letom prikazal svoje strelske sposobnosti. Po zagrizenem boju so zmagali veterani EL-LES Borovnica, ki so bili le nekoliko hitrejši in poskočnejši. V opravičilo veteranov IUV-Vrhnika pa je prav gotovo, da zaradi poškodbe nista igrala Tone Gantar in Dušan De Gle-ria, ki pa sta zelo okrepila rezervno klop. Tekmo je brezhibno pripeljal do konca Janko Kavčič, nekdanji mednarodni sodnik. IUV Vrhnika : Elles Borovnica 66:79 (31:32) IUV VRHNIKA: Petkovšek, Jerina 2, Žakelj 10, Mesec, Gantar M. 7, Gabrovšek 12, Makuc 18, Muha 6, Pišek, Hodnik 9 in Strelekar 2: ELLES Borovnica: Šuštar 26, Bajec, Nikolavčič 6, Modrijan 17, Zalar 8, Kos, Seljak 4, Mekinda 2 in Kovačič 16. 16 JUNIJ 1992 naš časopis NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI V LETU 1991 V večnamenske prostore Osnovne šole Ivana Cankarja je bila po redni seji skupščine športne zveze Vrhnika 27. 5. 1992 kratka slovesnost, kjer so se predstavili najuspešnejši in najbolj obetajoči športniki Vrhnike. Najboljšega športnika za leto 1991 smo izbrali v akciji Našega časopisa, ker pa je prispelo zelo malo glasovnic, akcije ni bilo mogoče izpeljati do konca. Zato se je Športna zveza odločila, da na podlagi rezultatov in uspehov ter perspektivnosti mladih športnikov podeli priznanja več športnikom ter jih obenem predstavi širši Vrhniški javnosti. Priznanja je podelil predsednik Športne zveze Igor Novljan. Priznanja so prejeli: DANI MATTIAS (trener Janez Vehar) V letu 1991 je bil najuspešnejši pionir v Sloveniji, seveda s pomočjo strokovnega vodstva smučarskega društva Vrhnika. Osvojil je 1. mesto na pokalu Loka, ki je poleg Pinocchia, kjer je osvojil 2. mesto, največja pionirska tekma v Evropi. Na neuradnem svetovnem prvenstvu za lovoriko Topo- lino je osvojil 5. in 10. mesto. Je eden najperspektivnejših slovenskih smučarjev. GORAZD BERGINC (trener Zoran Grom) S tekom se aktivno ukvarja 6 let in je član tekaškega smučarskega kluba Corning Vrhnika. Letos je osvojil zlato medaljo na 1. državnem prvenstevu za starejše dečke. V pokalu ŽITO, ki je največje tekmovanje, je skupno osvojil 2. mesto (6. tekem). PETER KOZOMERKO (trener Luka Drašler) Svojo atletsko pot je pričel pred 7. let; v šolskem športnem društvu Vrhnika. Zaradi svoje velike telesne višine je začel trenirati skok v višino in sedaj spada med vodilne mlajše mladince v tej disciplini. Je slovenski prvak za srednje šole, dosegel je 3. mesto na mladinskem državnem prvenstvu in je član mladinske reprezentance. V letošnjem letu načrtuje skok prek 2 metra. Trenira pri IBL Olim-pija. KLEMEN ŠIROK (trener Luka Drašler) Tudi on je svojo atletsko pot pričel pri ŠŠD Vrhnika, skače v da- ljino. Sedaj trenira pri IBL Olimpija. Z daljino prek 7 m je bil lani najuspešnejši skakalec v svoji kategoriji. Izbran je v reprezentanco Slovenije. ELVIRA DRAŠKOVIČ (trener Meta Mohar) Lansko tekmovalno sezono se je na mednarodnih turnirjih skoraj vedno uvrščala med prve tri. Na podlagi rezultatov in kakovosti se je uvrstila v Jugoslovansko mladinsko reprezentanco v skupinskih vajah; od 4. do 7. julija 91 bi morala nastopiti na mladinskem evropskem prvenstvu v Lizboni na Portugalskem. Nastop na tem pomembnem tekmovanju je preprečila vojna in veliko truda in vlaganja je bilo zaman. SANDRA ŽILAVEC (trener Meta Mohar) V lanski sezoni je dosegla nekaj izvrstnih rezultatov: osvojila je naslov republiške prvakinje, na državnem prvenstvu pa 3-krat 4. mesto v finalnih nastopih. Uspešna je bila tudi v mednarodnih turnirjih v Londonu, na Dunaju in na Vrhniki, kjer je osvojila nekaj medalj in pokal za uvrstitev med prve tri. ANDRAŽ VERBIČ (trener Barbara Nagode-Ambrož) Najuspešnejši športniki v letu 1991 na Vrhniki so od leve: Mojca Oblak, Aljoša Grom, sekretar ŠZ Miro Gruden, Sandra Žilavec, Peter Kozomenko, Klemen Širok, Gorazd Berginc, Dani Mattias, Primož šoln, kapetan košarkarjev Sašo Rajakovič, Andraž Verbič in predsednik ŠZ Igor Novljan. Že štiri leta tekmuje v standardnih in latinsko-ameriških plesih v parih. Dosegel je 1. mesto v kombinaciji standardnih in LA plesov na državnem prvenstvu v Ajdovščini, 2. mestvo v LA plesih, 5. mestvo v standardnih plesih in uvrstitev v polfinale v LA (med prvih 12 parov) na neuradnem evropskem prvenstvu na Danskem, 4. mestvo v LA in 6. mesto v standardnih plesih na neuradnem svetovnem prvenstvu v Angliji ter 5. mesto na državnem prvenstvu za mladince v standardnih plesih v Ljubljani decembra 1991. ALJOŠA GROM se s športnim plezanjem ukvarja 3 leta. Bil je član mladinske reprezentance, ki je zastopala Slovenijo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Švici. Dosegel je 2. mesto v skupni razvrstitvi v Sloveniji. MOJCA OBLAK je članica Alpinističnega odseka Planinskega društva Vrhnika. Kljub poškodbi je obdržala status športnice nacionalnega razreda. V letu 1990 je v Franciji priplezala odlični oceni 8 in 9, v Beli pri Vipavi je splezala smer ČRNE ČIPKE z oceno 9 in je bila takrat druga ženska v Jugoslaviji, ki je preplezala čisto devetko, in prva, ki je preplezala smer ČRNE ČIPKE. PRIMOŽ ŠOLN je pionirski republiški prvak v šahu. Obiskuje srednjo šahovsko šolo. Na članskem posamičnem prvenstvu Slovenije je osvojil naziv mojstrskega kandidata in tako postal najmaljši mojstrski kandidat v Sloveniji. Je član reprezentance za pionirsko svetovno prvenstvo v šahu. MOJCA SUHADOLC (trener Peter Petrovčlč) je kot mladinka v preteklem letu dosegla nekaj odličnih rezultatov. Zastopala je Slovenijo oz. Vrhniko na domačih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Lani je bila članica B reprezentance ter poleg Urške Hrovat druga dama na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer je osvojila srebrno medaljo, v kombinaciji pa je najbolj vsestranska slovenska smučarka. Poleg tega je štirikrat nastopala za svetovni pokal. Letos je postala članica A repre-zentrance. Pionirska ekipa košarkarskega kluba Vrhnika (trener Rok Zupan) je po 4-letnem dogovorjenem ciklusu treniranja osvojila naslov notranjskega prvaka. OB ZAKLJUČKU SMUČARSKE SEZONE Srečanje v Starem malnu Uspešna smučarska sezona alpskih smučarjev Smučarskega društva Vrhnika se je maja 1992 zaključila v Starem malnu, s srečanjem večine smučarjev, njihovih trenerjev in staršev. Smučarji so se na srečanje odpeljali izpred TD Vrhnika s kolesi, tako da so imeli ob tem tudi del treninga, za katerega pa vemo, da se ne konča, tudi ob zaključku sezone ne. To sta dokazala tudi naša najboljša smučarja, Mojca Suhadolc z uvrstitvijo v A reprezentanco in Dani Mattias z zmago v pokalu Gorenjka in z dobrimi uvrstitvami na drugih mednarodnih tekmah, (pokal Pinocchio, pokal Topolino in pokal Loka). Ob velikih smučarskih uspehih Mojce in Danija pa ne smemo mimo naših najmlajših, ki so se naš časopis Je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 751-021 int. 222, organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5 - odstotnim prometnim davkom. tudi že uspešno dokazali pod vodstvom trenerja Robija Groma in pomočnika Alojza Perka, v sezoni 1991/92. Uspešno so nastopali na tekmah centralne regije, še uspešnejši pa so bili na vseh tekmah Notranjskega pokala. Z uspešnimi nastopi na tekmah Centralne regije so se štirje smučarji mlajše kategorije, uvrstili na državno prvenstvo: Spela Lange-valter, kot mlajša pionirka in Kra-pež Klemen na Kobli ter cicibana Irena Brenčič in Aleš Prek na Gol-teh. Uspehi cicibanov ekipno in posamezno na Notranjskem pokalu pa so bili naslednji: cicibanke ekipno 2. mesto, posamezno pa Irena Brenčič 1. mesto - to je edina predstavnica mlajših deklic iz našega kluba. Cicibani ekipno, so dosegli 1. mesto, posamezno pa: Aleš Prek 1. mesto, Žiga Hočevar 2. mesto, Miha Kenk 3. mesto in Jure Novak 4. mesto. Mlajše deklice - ekipno so dosegle 2. mesta posamezni rezultati pa so bili: Spela Langevalter 1. mesto. Tudi Spela je v kategoriji mlajših deklic edina ženska predstavnica SD Vrhnika. Mlajši dečki pa so bili ekipno 2., posamezno pa: Klemen Krapež 1. mesto in Jernej Markič 6. mesto. Starejši dečki so bili ekipno 2., posamezno pa: Rok Vehar 1. mesto, Dani Mattias 2. mesto - ker je nastopil samo na dveh tekmah. Delo so med letom finančno podprli: Športna zveza Vrhnika, starši smučarjev, Grafično podjetje Delo - knjižni in komercialni tisk, poleg tega pa še materialno: Diskont Frank, Nagode Franc in Helena. Praktične nagrade ob zaključku sezone pa so prispevali: Alpina Žiri, Papirus Ljubljana in IRO-plast Naklo. Na koncu, pa je potrebno poudariti, da so veliko prispevali za svoje otroke tudi njihovi starši. Zgodnje vstajanje vsako soboto in nedeljo čez zimo, priprava malice in čakanje s kosilom ter spodbudnimi besedami utrujenim smučarjem je velika pomoč in sodelovanje z njimi. Nenazadnje smo se tudi starši udeleževali tekmovanj in spodbujali otroke, kar nedvomno vpliva na boljše premagovanje težav. Tako smo se tudi starši bolje spoznali med seboj, se na smučišču pogovorili o čemerkoli in prijetno preživeli marsikateri zimski konec tedna. SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA JANEZ KENK Oče Robija Tramžupa izroča medaljo zmagovalcu pri članih Gorazdu Stanglju Osmi kolesarski memorial Robija Trampuža Kolesarski entuzijasti pri Športni zvezi Vrhnika so znova zelo uspešno pripravili že 8. kolesarski memorial Robija Trampuža, pred leti prezgodaj preminulega mladega kolesarja. Dirke se je udeležilo okoli 50 mlajših in starejših mladincev ter članov. Med njimi pa ni bilo vseh kolesarjev ljubljanskega Roga, katerega član je bil tudi Robi Trampuž. Zato se postavlja vprašanje, ali kolesarski klub Rog nima vsaj moralne obveznosti, da se TENIŠKE NOVICE Sezona tenisa je na višku. Turnirji v občini se vrstijo iz vikenda v vikend. Število udeležencev oziroma tekmovalcev rumene žogice nam pove, da tenis postaja vse bolj priljubljen pri mladini pa tudi starejših rekreativcih. Teniška sekcija pri Športnem društvu Dren z Drenovega griča je 23. 5. in 24. 5. 1992 organizirala tradicionalen turnir dvojic, na katerem je sodelovalo 20 parov. Po zagrizenih bojih sta prvo mesto Večina mladih smučarjev s svojimi trenerji smučarskega društva Vrhnika: z leve proti desni: čepijo: Jernej Markič, Pavli Oblak, Irena Brenčič, Jure Novak, Žiga Hočevar, Aleš Prek, Miha Kenk in Bojan Krašovec; stojijo: Jernej Suhadolnik, Primož Nagode, Rok Lacko, Rok Vehar, Klemen Krapež; v zadnji vrsti pa so: Alojz Prek (trener), Dani Mattias, Robi Grom (trener), Aleš Kuhar (trener), Peter Stanovnik (trener), Mojca Suhadolc in Peter Petrovčič (trener). dirke polnoštevilno udeleži, saj je bil Robi eden njihovih najbolj perspektivnih mladih kolesarjev. Proga je bila krožna in je potekala po ulicah Vrhnike. Pri mlajših mladincih, ki so vozili 15 krogov, je zmagal Zoran Klemenčič (Rog), pri starejših mladincih (20 krogov) je zmagal Uroš Kosmač (Sava), med člani pa sta bila veliki boj No-vomeščan Gorazd Štangelj in Marko Baloh (Astra VI). Po 25 krogih drzne vožnje je zmagal Štangelj. Pokrovitelj tekmovanja Športna zveza Vrhnika je vsem prvim trem podelila pokale in priznanja. Praktične nagrade pa so prispevali Corning, IUV in Pizzerija Boter. osvojila Lacko-Crnkovič, druga sta bila Seljak-Brajkovič, tretja pa KU-kec-Božič. Z dobro organizacijo s° se res potrudili teniški delavci Si Dren, ki so pripravili praktične nagrade in priznanja za prve tri par«' za vse druge pa so pripravili žrebanje praktičnih nagrad. Glavni sponzorji turnirja so b¡|1 domačini: Citroen Merlak, Elektrc mehanika Jelovšek in gostilna Kavčič. Praktične nagrade pa s" prispevali: Coming, Brecelj (Sale mon), IUV, Vrhovec (Ligojna)' Trgo Sodček (Kržič), Trgo m (Jazbec), Kolinska, Picig* Športna zveza in Jelovšek (miza'' stvo). Že naslednji vikend, 30. 5. in 31 5., je bil na teniških igriščih tenišK« soluto vrnnika turnir za pósame? nike. Prireditelj je bila galerija M6' deja ter njeni novi lastnik, ki je tud1 pokazal veliko volje do organizira; nja ne le slikarskih razstav v svoj1 galeriji, ampak tudi do športnih pri' reditev. Prijavljenih je bilo 54 tekmovalcev in je bil eden najmočnej' ših in najkakovostnejših turnirja na Vrhniki doslej. Pokal »Medeja 92« je osvoj' Aljoša Seljak, drugi je bil Rale Bral' kovic, tretji Slavko Kralj (Grosuf Ije) in četrti Jože Lacko. Prvi štirje so prejeli tudi bogate praktične rji grade, ki jih je prispeval priredita' in glavni sponzor turnirja FOTO' LINE (Ljubljana). 13. 6. in 14. 6. je teniški turm1 posameznikov organizirala tenišk' sekcija Dragomer-Lukovica; gla^1 sponzor je bil SINTER (Dolí most). Tekmovalo je 41 tekmovaj! cev, med njimi tudi trije doma' obetajoči pionirji in štiri tekme valke, ki so se dobro upirale mC škim tekmovalcem. Zmaga je tf služeno pripadla »domačemu' tekmovalcu Metodu Ropretu, ki f v finalu premagal Aljošo Seljak* s 6:0, 7:6. Tretji je bil veteran Milan Vov' četrti pa Boštjan Drofenik. S