LETO III. ŠT. 32 (129) / TRST, GORICA ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 VLADA NE MORE BITI ODSOTNA! Mesec avgust gre h kraju in z njim tudi poletne počitnice, ki so se zlasti ob letošnji hudi vročini vsakomur še kako prilegle. Z avgustom je običajno konec tudi političnega premora, saj se v septembru praviloma popolnoma obnovi politična dejavnost. To prav gotovo velja tudi za našo slovensko manjšinsko stvarnost. Nobenega dvoma ni, da bo v središču pozornosti slovenske manjšinske politike tudi v septembru in naslednjih mesecih predvsem zakonski predlog, ki ga je tzoblikoval poslanec Maselli in je bil objavljen v tisku prejšnji mesec. V tej zvezi se popolnoma strinjamo z Izvršnim odborom Sveta slovenskih organizacij, ko v pred nekaj dnevi objavljenem poročilu pravi, da "se postavlja temeljno vprašanje, ali rimska vlada zares hoče rešiti petdeset let odprto zadevo ali pa nam postavlja past, v kateri bi celotna zadeva zvodenela". Ze samo dejstvo, da je bila za ureditev tega za našo ntanjšino naravnost življenjskega vprašanja izbrana pot zakonskega predloga, upravičeno vzbuja sum, kot da si hoče osrednja vlada umiti roke, češ da nje pravzaprav to vprašanje ne zadeva in naj se torej z njim ubada zakonodajna oblast, to je parlament. S takim postopkom in s takim modrovanjem pa se nikakor ne moremo strinjati, ker bi s tem dejansko priznali, da je ureditev položaja naše narodnostne skupnosti le notranja zadeva italijanske države, kar pa nikakor ne ustreza resnici. Italija je namreč podpisala vrsto mednarodnih dogovorov, med njimi zlasti Londonski in Osimski sporazum, in prostovoljno sprejela natančne obveze, ki zadevajo slovensko narodno manjšino. Do vprašanja zakonske zaščite in varstva manjšinskih pravic osrednja vlada zato ne more in ne sme biti nevtralna, temveč mora skrbeti, da se bodo spoštovale obveze, vsebovane v mednarodnih dogovorih, in izpolnile obljube, ki so jih njeni zastopniki dali in jih še dajejo tako sami manjšini kot predstavnikom slovenske države. Kar torej v zvezi s tako imenovanim Masellijevim osnutkom še najbolj pogrešamo, je aktivna vloga osrednje italijanske vlade, zaradi česar menimo, da se Svet slovenskih oraganizacij upravičeno sprašuje, ali morda rimska vlada "le nastavlja past", tako da bi vprašanje zakonske zaščite dejansko "zvodenelo". Slovenci v Italiji smo že natančno povedali, kaj hočemo in kakšno varstvo si želimo. To jasno izhaja predvsem iz zakonskega predloga, ki ga je v poslanski zbornici bil vložil valdostanski poslanec Caveri. Naloga osrednje vlade bi bila, da bi sama celotno zadevo prevzela v svoje roke in parlamentu predložila ustrezni zakonski osnutek, ki naj upošteva vsebino in duha Ca-verijevega zakonskega predloga. To bi bil tudi na zunaj zelo viden znak, da misli Italija resno in da se ne ponavlja to, kar je naša slovenska narodna skupnost v zadnjem pol stoletju že doživela! V to smer bi po našem morala iti prizadevanja naših manjšinskih političnih dejavnikov po poletnem premoru. - DRAGO LEGISA ■4N§!1 .................... DOLGOLETNI SPORI MED LJUBLJANO IN ZAGREBOM "MRAK NAD HRVAŠKO. ANDREJ BRATUŽ To naj bi bilo, po mnenju hrvaškega tiska, geslo, po katerem se pripravlja nekaka sovražna akcija Slovenije nad Hrvaško. Vse to v zvezi z znano afero krške elektrarne, ko je le-ta začasno odklopila pretok električne energije na Hrvaško, ker slednja ni še poravnala velikega dolga zanjo. Potem pa še primer štirih istrskih zaselkov s hišnimi števil- kami in skoraj detektivska mednarodna zgodba je v sredpoletnem času doživela svoj višek... To le za potreben zunanji okvir ne samo zadnjih, ampak že dolgoletnih polemik med Ljubljano in Zagrebom zaradi različnih odprtih vprašanj, ki se nočejo in nočejo pozitivno urediti. Naj dodamo še vprašanje Piranskega zaliva in mera je polna. Medtem sta se srečala oba zunanja ministra, Frlec in Granič, da bi vsaj v glavnem poravnala vse te spore in to na politični ravni. Strokovnjaki naj seveda skušajo rešiti vse drugo. Treba je sicer pogledati nekoliko nazaj v zgodovino medsebojnih odnosov, to še pred življenjem obeh narodov v skupni državi, najprej SHS, nato v Jugoslaviji in končno na osamosvojitev obeh v devetdesetih letih. Gotovo segajo odnosi tudi v okvir hab- SRECANJE TREH DEŽEL V BOVCU 22. AVGUSTA "DAJMO ŽIVLJENJU NOVO UPANJE!'" JURIJ PALJK Letošnje tradicionalno Srečanje treh dežel, kot se imenuje vsakoletno srečanje vernikov treh sosednjih škofij, ljubljanske, videmske in krške, je potekalo pod geslom Dajmo življenju novo upanje in je v Bovec minulo soboto, 22. t.m., privabilo več kot pet tisoč vernikov iz treh sosednjih dežel. Bovški organizatorji srečanja so postavili lepo okrašeni priložnostni slavnostni oltar zraven cerkve Device Marije v Polju, cerkve, ki morda najbolj ponazarja posledice hudega potresa, ki je za letošnjo Veliko noč prizadel Bovec, Drežnico in druge vasi v Posočju. Prav odprava posledic hudega potresa in pomoč prizadetim ljudem sta bili glavna povoda za organizacijo letošnjega Srečanja treh dežel v Bovcu. Tudi geslo letošnjega srečanja Dajmo življenju novo upanje - Dem Leben neue Hoffnunggeben - Dia-mo una nuova speranza alla vita - Din une man a la vite je povezano s hudim potresom, ki je poleg hiš zamajal tudi vero ljudi v smisel življenja. Duhovni pastirji treh sosednjih dežel, kjer od vedno živijo skupaj nemško, slovensko, furlansko in italijansko govoreči ljudje, so želeli z letošnjim srečanjem vernikov dati ljudem, ki jih je prizadel potres, novo upanje v življenje, ki ima smisel, le če se vsi zavedamo božje bližine in skrivnosti božjih načrtov z nami. —— STRAN 4 sburškega cesarstva, čeprav tudi tu vsaj po ustanovitvi Av-stro-Ogrske v prejšnjem stoletju slovenske dežele pripra-dajo Dunaju, Hrvatska pa Budimpešti. Naj pri tem spomnimo le še na obdobje znanega ilirizma, t.j. gibanja, ki je med južnimi Slovani zagovarjalo neko skupno kulturno povezavo, pa tudi zlasti hrvaško prednost in jezikovno nadvlado. Pri Slovencih je bil znan zlasti pesnik Stanko Vraz, ki je bil za Prešerna "Slovencev uskok", potem pa je dejansko prešel v hrvatski kulturni svet. Zlasti proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja pa so se vezi med Slovenci in Hrvati pletle predvsem na politični ravni vse tja do znane ideje o trializmu, ki je zagovarjal nekako jugoslovansko kraljestvo v okviru habsburškega cesarstva. Skok do novih programov za skupno in samostojno jugoslovansko državo pa je kratek. Naj tu zabeležimo izjavo dr. Janeza Ev. Kreka, slovenskega političnega voditelja na razpotju dveh stoletij, ko je kar dejal: "Slovenci se moramo združiti s Hrvati na temelju hrvatskega državnega prava." (Govor na političnem shodu v Sušaku leta 1898). Krek je tu poudarjal predvsem potrebo po skupnem nastopanju dveh malih narodov za skupni večji uspeh. Še prej je npr. slovenski pisatelj Josip Jurčič, ki je bil u-rednikSlovenskega naroda, v tem listu leta 1870 med drugim zapisal (ko razglablja o zvezah med južnimi Slovani in o nemški stvarnosti z upanjem, da bodo preko Hrvatov Slovenci laže dobili srbsko podporo): 'Ako bi se nam to upanje ne spolnilo, zadovoljni smo, da nam naši sedanji zavezniki Hrvatje zvesti ostanejo. Nas je vkup 4 milijone, nekoliko je že." ——— STRAN 2 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 Vida Valenčič VOJNI ZLOČINI FINANČNIH MOGOTCEV Nova spoznanja in informacije, spomini na pogovore z drugimi mladimi, nova prijateljstva...: Draga mladih je izkušnja, ki te vsestransko bogati. (Breda Susič) FR Janez Povše GLOBALIZACIJA IN ODGOVORNOST Vera Poljšak SEMINAR ZCPZ ZA PEVCE IN ORGANISTE K*B^Marko Tavčar / intervju K&lFRANC KORITNIK Davorin Devetak 55. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL m Danilo Lisjak PISMO IZ KRVAVEČEGA BURUNDIJA Erika Jazbar / pogovor RICCARDO RUTAR O IDENTITETI... | Franc Rode ZA RAST CIVILNE DRUŽBE MORJE IN KRAS NA TRGU V NABREŽINI E Matjaž Rustja / pogovor BREDA SUSIČ O DRAGI MLADIH 1998 IZREDNA USPEHA NAŠIH ŠPORTNIC SVET OKROG NAS NOVI GLAS / ŠT. 32 1 998 KONČNO LE VRAČANJE IMETJA JUDOM EVROPSKI EKONOMSKI MOGOTCI NA ZATOŽNI KLOPI ZARADI SRAMOTNE ZGODOVINE IZJAVA SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ O OSNUTKU ZAŠČITNEGA ZAKONA Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij Trst - Gorica -Čedad je na svoji zadnji seji pred počitniškim premorom obdelal Masellijev osnutek zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki je bil objavljen pred kratkim. Odbor je ugotovil, da se osnutek v mnogočem drži skupnega predloga, ki ga je predložil poslanec Caveri, vendar se v bistvenih točkah po duhu in črki od njega oddaljuje in nikakor ne odgovarja 2 upravičenim pričakovanjem Slovencev v Italiji. ................. Porazno bi bilo, če bi po ČETRTEK • 27. avgusta toliko letih čakanja pristali na 1 998 S 1 . STRANI zakon, ki ne bi predstavljal za nas nobenega koraka naprej ne na področju teritorialne zaščitenosti kakor glede dvojezičnosti in toliko bolj glede zajamčenega zastopstva. Predloženi osnutek, s katerim si je vlada umila roke in ga prepustila parlamentu, predvideva, da bo za izvajanje zakona skrbela nekakšna paritetična komisija, za katero pa ni jamstva, da bi Slovenci imeli v njej zadostno težo. Komisija bi bila skoro popolnoma odvisna od deželne vlade, ki bi jo lahko blokirala po mili voji. Sam sistem komisije ne daje nobenega pravnega jamstva. Po Masellijevem osnutku je ozemlje, na katerem velja zakon, odvisno od volje posameznih krajevnih uprav, vse do občinskih svetov. To pomeni, da država izroča pristojnost prav tistim organom, ki je doslej niso hoteli imeti in so se vedno sklicevali na Rim. Pri spornih vprašanjih glede izvajanja zakona bi vlada ne bila več sogovornik ne z manjšinskim predstavništvom ne s Slovenijo. To je nesprejemljivo. SSO ocenjuje, da osnutek popolnoma spregleda zgodovinsko prisotnost Slovencev na manjšinskem teritoriju in pozablja, da je sedanje stanje posledica fašističnega preganjanja in povojnega zapostavljanja ter pomanjkanja pravne zaščite. Za zamudo pa je odgovorna italijanska država. — STRAN 3 "MRAK NAD HRVAŠKO..." Prejšnje vrstice so bile le v osvetlitev vzdušja, ki je vlada- lo takrat zlasti v slovenski politiki pa tudi kulturi v odnosih do najbližjega južnoslovanskega soseda. Danes smo seveda daleč od vsega tega in od marsikdaj romantičnih političnih sanj. Pustimo ob strani odnose v obeh Jugo-slavijah, saj je to pravzaprav že sodobna zgodovina. Vmes je bila tudi doba, ko sta prav za ceno osamosvojitve obe državi doživeli vojno s Srbi oz. Jugoslavijo. Vojni potek in čas trajanja sovražnosti sta bila sicer različna. Prvi napad je doživela Slovenija in - hvala Bogu - se je vojna bliskovito zaključila v dobrem tednu s slovensko zmago. Pustila pa je hude travme, med temi zlasti v medsebojnih odnosih. Tako z Beogradom ni še danes nikake prave normalizacije, ki je v drugih bivših jugoslovanskih republikah do nje prišlo. Vojna na Hrvatskem je bila pa dolgotrajna in imela tudi drugačne dimenzije. Prišlo je do večjih nasilstev in poskusov rodomora ter večjega opustošenja in temu sledečih posledic, kar seje nato nadaljevalo z vojno v Bosni. Kako sta Ljubljana in Zagreb sledila vojni najbližjega soseda? Uradno sta gotovo tako Slovenija obsodila vojno proti Hrvaški kot Hrvaška o-no proti Sloveniji, saj sta obe državi postali žrtev istega imperialističnega načrta nekdanje SFRJ za ohranitev starih pozicij in monopolov. Zanimivo pa je, da je bil v času vojne proti Sloveniji na čelu jugoslovanske vlade Hrvat Ante Markovič, ki je baje podpisal oz. dal ukaz za vojno operacijo. O vsem tem so nato stekle dolge polemike, le zgodovina pa bo nato lahko mirneje rešila to zagonetno vprašanje. V sedanji časnikarsko-diplo-matski polemiki so se pojavljale na hrvaški strani še druge čudne verzije. Republika Slovenija naj bi pri tem izrabila svoje sedanje predsedovanje Varnostnega sveta OZN in tako izvajala svoj pritisk na Hrvaško zaradi svojega mednarodnega prestiža, ki ga Zagreb nima. Ali ni to že fanta-politika? Kakšna pa je danes pot o-beh držav Evropi naproti? Znano je, da sta tako Slovenija kot Hrvaška postali članici Evropskega sveta v Stras-burgu. Medtem ko je Ljubljana to mesto dosegla že pred več leti, je Zagreb ne brez polemik in zavlačevanj svoj sedež v Strasburgu dosegel mnogo kasneje. Slovenija je danes tudi med rednimi kandidati za dejanski vstop v Evropsko unijo, saj je poleg štirih drugih držav nekdanjega komunističnega bloka (Polj- ska, Češka, Madžarska ih Estonija) na prednostni lestvici. Hrvatsko pa čaka tudi še dolgo upanje na možni vstop, ker po mnenju evropskih organizmov Zagreb ne izpolnjuje še vseh rekvizitov za vstop. Kaj je bilo pravzaprav z istr-j skimi hišnimi številkami? Pri tem gre v bistvu za štiri zaselke v piranski občini oz. v Sečovljah, ki nekako še danes j nimajo rešenega vprašanja dr-: žavne pripadnosti. Prebivalci so slovenski in obenem hrvaški državljani, obračajo se na razne služnosti tako v Piran kot v hrvaške Buje. Tudi to vprašanje morajo rešiti dvostranska pogajanja med Zagrebom in Ljubljano. Slovenski matični tisk vedno podrobno sledi tej zadevi in se tudi sprašuje, če je bila dosedanja slovenska zunanja politika do Zagreba vedno na mestu. Ljubljanski Dnevnik v svoji sobotni številki med drugim tako piše: "... v odnosu do Zagreba bi bila tudi z našega egoističnega zornega kota dologoročno najbolj produktivna tista politika, ki bi pripomogla k temu, da bi se Hrvaška spremenila v bogato, demokratično in stabilno državo." Prepričani smo, da bosta v bodoče tako Ljubljana kot Zagreb skušala najti pravi dialog in s tem konkretne možnosti za politično stabilizacijo na tem delikatnem področju nekdanje Jugoslavije. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978’ E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 EAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDRE) BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO IEGIŠA IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI • USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000. j~-(^ INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU VIDA VALENČIČ Vse kaže, da je to burtio poletje odgrni- lo zaveso, ki je skrivala sramotna dejanja pred očmijavnega mnenja. Ne gre seveda za neu mno aferico "Sexgate", ki je pomembna le zaradi (ponovnega) jasnega dokaza, kako se ameriško (svetovno?) javno mnenje spreneveda in otročje osredotoča na žgečkljive zgodbice iz predsednikovega življenja, ker ni Američanov (samo njih?) nihče naučil da imajo sveto pravico do vpogleda v resnično vodenje državne barke. Verjetno najpomembnejši dogodek, kateremu smo bili priča v teh dneh, je priznanje tiste resnice, ki so jo številne evropske države tako skrbno skrivale: centralne banke in glavne zavarovalniške družbe evropskih držav so dejansko sodelovale z nacističnim režimom, v povojnem času pa se nojevsko skrivale in, kar je najhujše, razvrednotile vse, v kar so Judje verovali. Najbolj eklatanten primer so seveda švicarske banke, ki so do konca upale, da se bodo še naprej okoriščale z življenjskimi prihranki in odvzetim imetjem evropskih Judov, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. Največja sramota je prav gotovo dejstvo, da so banke te urejene alpske državice hranile v svojih sefih stopljeno zlato zlatih zobnih oblog, brošk in raznih zlatih judovskih spominkov. To zlato pa je seveda služilo kot gorivo za vojno mašino. Če bi švicarske banke vrnile prihranke preživelim iz koncentracijskih taborišč in njihovim potomcem, bi posredno prepoznale tudi lastno vpletenost v nacistični načrt, kar seje seveda zdelo nepojmljivo. Po desetletnem odvetniškem boju, posredovanju ameriškega senata in odločilnih pogovorih med Clintonom in švicarskim predsednikom, so ti finančni mogotci morali kloniti. V naslednjih letih bodo banke morale vrniti 1,25 milijard doUirjev (približno 2.000 milijard lir) 30 tisočim starčkom in starkam, ki imajo še danes na lastni koži tetovirano številko iz časa koncentracijskih taborišč, ter vsem potomcem umrlih pod nacistično pestjo. Priznana pravica pomeni seveda dosežek za celotno svetov- nojudovsko skupnost, desetletna igra moči pa kaže na shizoidno skrivanje pred resnico. Nemčija, z vso svojo zgodovinsko sramoto, je svetu dokazala, da se ne skriva (iti kako bi mogla?) pred svojo krivdo in jo skuša na vse načine premleti v oblikovanju nove dobe. Ostale države pa, ki so bile tudi posredno ali neposredno vpletene v nacistično blodnjo, pa hlinijo popolno odtujenost odgotja, predvsem pa od okoriščanja z judovskim denat jem. Skriti okostnjaki so tudi v omarahfrancoskih bank, informativne službe pa govorijo o šestnajstih (!) večjih evropskih zavarovalniških družbah, s katerimije veliko številojudov pred vojno sklenilo življenjska zavarovanja. Ves ta denar seveda pripada preživelim oz. njihovim potomcem. Prvi korak pa je bil narejen in to pri nas. Italijanski zava-rovalniški mogotec Assicurazioni Generali, ki ima svoj sedež v Trstu, je končno klonil. Generali bodo morale Judom izplačati 100 milijonov dolarjev (približno 170 milijard Ur) kot protivrednost vsem tistim za-varovanjskimpogodbam, ki jih v vseh teh desetletjih ni hotelapripoznati kot veljavne. Prav v teh zadnjih besedah leži vsa tragika teh dogodkov. Če bi ne bilo tako tragično, bi Italijani temu rekli "oltre il danilo, anche la beffa". Niso zadostovale vse vojne grozote, v vseh teh povojnih letih je na trume malenkostnih uradnikov in uradnic zahtevalo na tisoče neobstoječih smrtnih listov in podobnih dokumentov. Oruiel-lov scenarij je tu popoln: birokracija je razčlovečila človeka. Letošnje leto predstavlja pomembno zgodovinsko prelomnico za vseJude. Istočasno s 50-letnico obstoja izraelske države je ameriški politični lobby dosegel, da se ekonomski mogotci v Evropi končno soočajo s svojo krivdo. Ker pa jeziček na svetovni tehtnici ne visi le na eno stran, je vseeno Izrael zagrešil veliko napako. Netanya.hu je namrečpozitivno ocenil ameriški napad na Afghani-stan in Sudan, s temi besedami pa je spet dokazal da igra politiko agresije, ki prav gotovo ni koristila Izraelu. POVEIMO NAGLAS jANEZ POVSE GLOBALIZACIJA IN ODGOVORNOST ZA SLOVENSKE NOTRANJE DELITVE V okviru tukajšnje rubrike sicer razmišljamo o razmerah znotraj manjšine oz. državnega narodnostnega prostora, vendar po poletnem premoru ni mogoče mimo globalizacije. Globalizacija je namreč prav v zadnjem času zadobila presenetljivo otipljive razsežnosti, globalizacija, ki je vse bolj uveljavljen naziv za dejstvo, kako postaja svet vsak dan bolj ena sama celota, u-sodno povezana v vseh svojih delih. Azijska in ruska finančna kriza, širjenje atomske oborožitve, vse številnejši zaskrbljujoči ekološki pojavi ter posledice, od gretja zemlje, vdorov ozona, požarov do poplav, zemeljskih plazov, pa pri-bežniki na poti v Italijo in Evropo, ameriški napad na teroristične postojanke - vse to so dogodki, ki zelo hitro spreminjajo svet in se utegnejo v prihodnosti še stopnjevati. Vseh teh pojavov nikakor ni mogoče reševati na lokalni, pač pa le na globalni ravni. V tej točki pa je človeštvo postavljeno pred zares nove naloge. Kljub pomenljivemu spreminjanju sveta seveda ni mogoče mimo lastne, se pravi slovenske problematike. In tu se je tako rekoč nujno spomniti podatka, da so v Sloveniji zastali pogovori osrednjih parlamentarnih strank o spravi oziroma kritični opredelitvi povojnega komunističnega sistema. V bisvu torej slovenske notranje delitve še naprej obstajajo na takšni ravni kot v letu 1945. Še vedno nimamo Slovenci ene same zgodovine, v kateri bi se prepoznali vsi, brez nje pa tudi ni mogoče videti učinkovitih razvojnih možnosti za državo oziroma celotni narodnostni prostor. Ponovno se je pokazalo, kar se je mnogokrat uspešno prikrivalo, da so dediči povojnega sistema tisti, ki odklanjajo spravo ter na ta način vzdržujejo preveliko notranjo razdaljo. Po drugi strani se je t.i. pomladna stran ves čas odločno zavzemala za odpravo te škodljive ločnice. Notranje tako ločen narod bi bil namreč težko kos izzivom prihodnosti, predvsem pa bi bil neprijazno obrnjen z enim svojim delom proti drugemu in obratno. Občutljivejši razumniki in Cerkev so v vseh vidikih prepoznali težke posledice zavlačevanja sprejetja sprave, toda zaradi nepopustljivosti naslednikov prejšnjega političnega sistema ne bo čudno, če bo tudi pomladna stran pričela skrbeti le zase. Podobno stanje imamo znotraj manjšine, le da se zadeva kaže v mehkejši, zato pa nič manj usodni obliki. To je seveda za manjšino v celoti slabo. Narodnostno organizirani del si je ves čas prizadeval, da bi prišlo do vzpostavitve skupne manjšinske organiziranosti, vendar je drugi del manjšine doslej zavrl vsakršno prelomno dejanje, ki bi odpravilo manjšinsko notranjo delitev. In tako je šla po nepotrebnem v izgubo cela vrsta zadnjih let. Tudi tu ni mogoče mimo odgovornosti, kot istočasno ni mogoče mimo vedno zavzete pripravljenosti na zasuk dogodkov v plodnejšo in koristnejšo smer. novi glas / št. 32 1998 AKTUALNO INTERVJU / FRANC KORITNIK IZ LJUBEZNI DO CERKVE IN NARODA MARKO TAVČAR Gospod Franc Koritnik, kakšne spomine hranite na otroška in nato prva dijaška leta v Gorici? Doma smo imeli kmetijo in vodni rnlin ob največjem pritoku hudournika Raša in reke Vipave. Nedaleč °d Dolenje vasi, v zaselku Malni, so bili trije vodni mlini, ki so imeli vsi dovolj mletja v tistem času. Po zadnji svetovni vojni so vsi prenehali z delom in so bili, kot drugod, opuščeni. Dve mlinarski družini sta izumrli. Potomec najstarejšega mlina je v vasi v poslopju nekdanje šole postavil sodoben valj(č)ni mlin na električni pogon. Tako se večstoletna mlinarska obrt nadaljuje. Po končani osnovni šoli so me poslali v slovenski zavod Alojzijevišče v Gorici, ^jer naj bi se udeležil enoletnega tečaja italijanskega jezika in opravil izpit 2a italijansko srednjo šolo, kajti slovenskih srednjih šol ni bilo več. Po namenu staršev naj bi opravil še kak razred srednje šole do starosti 14 jet, v primeru kake zaposlitve pod italijansko zasedbo. Tedanji ravnatelj Alojzijevišča je bil Jožko Bratuž, brat skladatelja Lojzeta, ki so ga oblasti preganjale zaradi narodnega delovanja pri pevskih društvih in drugih prosvetnih dejavnostih ter so nazadnje zakrivile tudi njegovo smrt. V roke nas je dobila neka starejša, upokojena učiteljica. V šestih mesecih je izpopolnila naše splošno osnovnošolsko znanje in nas še zlasti naučila italijanščine, ki je do tedaj sploh nisem poznal, kot tudi ne večina mojih ostalih sošolcev. Takrat, bilo je, mislim, šolsko leto 1922/23, sem tudi prvič videl Virgila Ščeka, duhovnika in politika, ki se ga v teh dneh, ob 50-letnici smrti, sposebno pozornostjo spominjamo. Šček je bil takrat še državni poslanec v Rimu. Stanoval je doma, tam blizu, saj so Sčekovi že pred vojno prišli v Gorico. Ko je bil Šček v Gorici, je prihajal ob nedeljah v Alojzijevišče, ker je v tamkajšnji kapeli imel sv. mašo za slovenske goriške izobražence. Za nas gojence je bila to taka osebnost, Gospod Franc Koritnik, letnik 1910, je doma iz Dolenje vasi pri Senožečah. Rodil se je v desetčlanski kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, srednjo in visoko pa v Gorici. Odločil se je za poklic duhovnika in mu ostal zvest vse življenje. Na svoji duhovniški poti je marsikaj doživel in, kdor ga obišče v domu za ostarele občane v Sežani, kjer sicer biva, a še vedno tudi pomaga sežanskemu župniku, bo v njem našel zelo zanimivega sogovornika. Posvečen je bil leta 1936, prvo kaplansko mesto je dobil v Postojni. Nato je služboval v Brkinih (16 let; 1939-55) in upravljal župnijo Vatovlje, vikariat Barka, podružnico Kozjane in druge zaselke iz župnije Brezovica. Občasno še župnijo Vreme in Suhorje z Ostrožnim Brdom. Leta 1955 je bil premeščen v Bertoke, od koder je na začetku oskrboval še pet drugih župnij v Slovenski Istri. Po Londonskem memorandumu (1954) se je veliko domačinov in z njimi tudi njihovih duhovnikov, ki so bili italijanske narodnosti, izselilo. Na tem območju sta delovali dve bolnišnici (Ankaran in Valdoltra). Nahajalo se je tudi premoženje koprskega kapitlja, ki ga je bilo treba upravno voditi. Večina tega nepremičnega imetja je bila na območju navedenih župnij. Po desetih letih službovanja v Istri je bil premeščen v Jelšane pri Ilirski Bistrici, ki so bile tedaj, zaradi nekaterih nasilnih dogodkov nad duhovniki, zelo težka župnija. Po štirih letih je bil premeščen v Hrušico, pred prihodom v Sežano pa je bil župnik v Matenji vasi. da si nimo upali se mu približati. Marsikaj smo o njem slišali in ga videvali, kako je prihajal in se rad pomudil s to ali drugo osebo ter z njo razpravljal pred mašo ali po njej. Radi bi izvedeli, kakšni spomini Vas vežejo na t.i. goriško malo semenišče. Več razlogov je bilo, da sem se po dogovarjanju z družino odločil za nadaljevanje študija. Prav v tistih letih se je v Gorici obnavljala stavba malega semenišča, ki je bila poškodovana v prvi svetovni vojni in v še nedokončani izgradnji. Tedanji gori-ški nadškof msgr. Sedej, pobudnik ustanovitve škofijske gimnazije, je imel dalekovidne načrte. Da bi lažje dobil tudi od italijanske vlade dovoljenje za potrebna dela, je to snujočo šolo proglasil, da bo služila "za pripravo bodočih duhovnikov", po zgledu podobnih semenišč po takratni KRATKE * Ruski predsednik Jelcin je spet poskrbel za senzacijo. Iznenada je odstavil predsednika vlade Kirijenka, ki mu je bil zaupal predsedstvo šele pred nekaj meseci, ter na njegovo mesto 'jnenoval bivšega predsednika vlade Černomirdina. Ta se pogovarja s predstavniki posameznih političnih skupin, med katerimi so tudi komunisti, sestavo nove vlade. Gospodarski položaj je v Rusiji naravnost katastrofalen. Vrednost rubla skokovito pada in med tujimi investitorji je zavladala *e neke vrste panika. Tako v Moskvi kot v VVashingtonu pa so potrdili obisk ameriškega predsednika Clintona v ruski prestolnici. Clinton bo dopotoval v Moskvo na začetku septembra. * V torek, 25. t.m., so se na gradu Mokrice pri Brežicah srečali predstavniki hrvaške in slovenske vlade. Med drugimi so bili prisotni zunanja ministra in ministra za gospodarstvo obeh držav. Predmet razprave so bila vsa Slavna sporna vprašanja, ki čakajo na ureditev že od osamosvojitve obeh držav. Pri tem velja omeniti predvsem Vprašanje jedrske elektrarne Krško ter vprašanje meje, zlasti v Piranskem zalivu. Na tiskovni konferenci je bilo poudarjeno, da so pogovori potekali v konstruktivnem duhu ter so bili določeni roki, v katerih bo treba sporna vprašanja rešiti. Z 2. STRANI IZJAVA SVETA... Dvojezičnost bi bila tudi odvisna od krajevnih uprav, ki bi se je otepale že zaradi večjih stroškov, za katere ni predviden noben prispevek. Točke, ki zadevajo šolsko področje, niso niti prilagojene novi šolski zakonodaji. Ključno vprašanje, ki zadeva zajamčeno zastopstvo, pa pomeni, da Italija zavrača samostojno politično zastopanje in v bistvu hoče omejiti politično svobodo manjšine. Tak, kakršen je, predstavlja Ma-sellijev osnutek korak naprej od zaključkov Cassandrove komisije in je za manjšino nesprejemljiv. Izvršni odbor SSO končno meni, da je zakonska zaščita slovenske manjšine žal še vedno politična zadeva in da se postavlja temeljno vprašanje, ali rimska vlada zares hoče rešiti to 50 let odprto zadevo ali pa Slovencem v Italiji le nastavlja past, v kateri bi celotna zadeva zvodenela. Zato SSO vabi manjšinsko zastopstvo na skupno analizo predloženega osnutka, da bi do njega zavzeli skupno stališče. Italiji. Le pod tem pogojem je semenišče smelo delovati začenši s prvim razredom leta 1923, ko smo v Alojzi-jevišču dokončali pripravo in opravili potrebne izpite na državni gimnaziji. Prijavilo se nas je v prvi gimnazijski razred 45 dijakov iz vseh krajev Pri-i morske in Istre. V večini smo bili I Slovenci in Hrvatje ter nekaj Furlanov; Italijanov ni bilo. Na zunaj je bila to povsem podobna italijanskim gimnazijam, v resnici pa je to bil slovenski zavod, saj smo bili v njem Slovenci v večini. Deležni smo bili temeljitega pouka slovenščine in vzgoje v narodnem duhu. Kaj pa profesorji, kdo Vam je posebej ostal v spornimi? Na gimnaziji je to bil profesor slovenščine, dr. Kacin. On nam je dal dobro osnovo znanja slovenščine, obenem pa tudi slovenske zgodovine in širše kulture sploh. Vzgajal nas je v narodnem duhu, kar je bilo tedaj še kako pomembno, glede na vse močnejši pritisk poitalijančevanja Primorske. Utrjeval je v nas narodno zavest, da smo ohranili slovenski jezik, slovensko prepričanje. Dosti smo prejeli tudi od profesorja dr. Iva Juvančiča, ki nas je tudi drugače vodil in nas idejno vzgajal. Seznanjal nas je z novimi gibanji, ki jih je poznal iz nemškega prostora in jih je preučeval, saj je študiral univerzo v Innsbrucku in vzdrževal stike s tamkajšnjimi prijatelji. Naš duhovni vodja je bil g. Leopold Cigoj. To je bil zelo učen, razgledan in delaven duhovnik, a tudi svetniški mož. Že o-menjeni Lojze Bratuž je bil naš učitelj glasbe in petja na gimnaziji. Pred njim nas je zelo sistematično učil osnove glasbenega znanja skladatelj E-mil Komel. Dobro se spominjam tudi Bratuževega brata Jožka, bivšega ravnatelja Alojzijevišča, ki je bil na gimnaziji profesor latinščine in grščine. Sploh je bil študij na goriški škofijski gimnaziji zelo dobro organiziran. Imeli smo tudi pevski in tambu-raški zbor, ki gaje ustanovil in vodil sošolec Slavko Podobnik, poznejši dekan in prvi ravnatelj vipavske škofijske gimnazije. Poleg profesorjev in predstojnikov malega semenišča bi zaslužili omembno tudi mnogi študentje, ki so se odlikovali v različnih dejavnostih. Žal so prezgodaj umrli. Naj omenim vsaj sošolca Podobnika, odličnega tenorista Lada Piščanca, pesnika Lojzeta Kocjančiča in druge. Pevski zbor je vodil Breko, kasneje odlični Filej, s katerim sva leta in leta sedela v isti klopi. Kot rečeno, je bila to vsestranska šola in tudi počitnice smo odlično izkoristili. Najprej doma seveda, saj smo v glavnem prihajali s kmetov in je bilo treba poprijeti za vsa kmečka dela, ki jih je med poletnimi počitnicami največ. Dela doma nam ni zmanjkalo, a kljub temu smo si študentje radi privoščili izlete v planine, se udeleževali vsakoletnih večdnevnih počitniških srečanj na Sv. Višar-jah, na Stari gori v Benečiji, ob tomaj-skem samostanu, pri g. Sčeku v Avberu in še kje. Hvaležno se spominjam mnogih drugih profesorjev in vzgojiteljev, najbolj pa dolgoletnega ravnatelja Valdemarina. Kako pa je bil študij v goriškem bogoslovju v tistih težkih letih, ko se je moral nadškof Sedej odpovedati škofiji? Po maturi sem jeseni 1932 vstopil v goriško bogoslovje. Tedaj so se začele velike spremembe. Nadškof Sedej je bil kako leto prej prisiljen se odpovedati škofiji in je kmalu nato umrl (28. novembra 1931). Njegov namestnik je postal apostolski administrator Sirotti, ki je bil prej ravnatelj koprskega malega semenišča. On je v bogoslovje uvedel velike in za nas hude spremembe. Zamenjal je vodstvo in profesorski zbor, tako da so naenkrat prišli v goriško bogoslovje Italijani. Nekateri naši duhovniki so bili tedaj konfinirani, med njimi ekonom Anton Rutar, prof. Tul in drugi. Novi italijanski profesorji sploh niso imeli pojma, kaj je bilo goriško bogoslovje. Začela pa seje gonja tudi proti slovenskim bogoslovcem. Na vse mogoče načine so nas skušali prisiliti, da bi zapustili bogoslovje. Hudo je bilo tudi to, da so vnesli razdor med same bogoslovce, saj so bili med nami nekateri italijanski skrajneži, ki so nas zatože-vali Sirottiju in policiji. Ko sem bil v tretjem letniku, smo bili izključeni iz semenišča vsi tržaški bogoslovci tretjega letnika ob zapletih glede škofa Fogarja s prepovedjo, da bi nadaljevali študij, kjerkoli v Italiji. Škof Fogar pa se je zavzel za nas in je strogo postopal proti tistemu ali tistim, ki so nas ovajali in so tudi njega, škofa, tožili na kvesturi. To pa ; je bil le del gonje proti njemu, saj so ; ga italijanske oblasti hotele na vsak način spraviti iz Trsta. To jim je kmalu uspelo. Tako smo morali privatno zaključiti bogoslovni študij. Sami smo študirali v soglasju s škofom in nekaterimi profesorji. Zadnje izpite sem privatno polagal pred njimi in škofom Fogarjem. To je bilo spomladi leta 1936. Bil sem tako šibak in živčno razrvan, da sem imel stalno vročino, ko sem se pripravljal in polagal izpite. Komaj so bili izpiti opravljeni, je mene in druge škof Fogar zasebno posvetil. Novo mašo sem imel naslednji dan v armenski cerkvi v Trstu ob prisotnosti domačih, bližnjih sorodnikov in prijateljev ter ob številni udeležbi članic tržaške Marijine družbe, ki so poskrbele za lepo slovesnost s slovenskim petjem in bogato postrežbo. V teh dneh se spominjamo na 50-letnico Ščekove smrti. Ste tudi kot duhovnik vzdrževali stike z njim, zlasti ko sta bila soseda? Ko sem bil kaplan v Postojni, nisem imel posebnih stikov. Ko sem bil pozneje premeščen v Brkine, on pa seje nastanil v Lokvi pri g. Požarju, pa kar precej. Šček je namreč kmalu po začetku vojne zapustil Avber in se zatekel v lokavsko župnišče ! h g. Antonu Požarju, poznejšemu profesorju na gimnaziji v Vipavi, ki je bil takrat interniran v Srednjo Italijo in je tisti čas prisilnega mirovanja izkoristil, da se je vpisal na univezo v Padovi in študiral slavistiko ter romanistiko. Tudi ko se je vrnil iz internacije, je nadaljeval študij. Šček pa ga je nadomeščal v vsem, tako da je lahko on nemoteno študiral. I Takrat sva se s Ščekom večkrat videvala v Lokvi. Prihajal je tudi v Brkine me nadomeščat, kadar sem bil odsoten. Bil mi je dober svetovalec i in učitelj duhovnega življenja ter pa-| stirskega dela. Šček se je zelo zavzemal za to, da bi na Primorskem dobili čim več ! slovenskih izobražencev, ki jih skorajda nismo imeli več. Učiteljstvo je bilo premeščeno v notranjost Italije ali pa se je umaknilo v Jugoslavijo, mnogi so bili internirani, podobno pa se je zgodilo tudi z drugimi izobraženimi laiki. Šček pa je rad poudarjal, da je potrebno vzgojiti nov naraščaj, ki bo med slovenskim ljudstvom lahko nasledil onemogočenim voditeljem. Kakšni so bili ti sosedski odnosi? Pravilo je bilo: vsakokrat ko greš mimo Lokve, ustavi se! Tako smo delali. Vsakokrat ko sem s kolesom šel v Trst, sem se ustavil v lokavskem župnišču. Navadno sem v Lokvi tudi maševal. Ko sem prišel tja, mi je Šček najprej dal krtačo, da sem si okrtačil obleko in nato še krtačo za čevlje. Rad je ob takih priložnostih rekel: "Moraš se očistiti tudi na zunaj, da boš stopil pred božji oltar tudi na zunaj čist". Veliko je dal na take stvari! -------------- STRAN 16 3 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 POPRAVEK V pogovoru s pevovodjem in kulturnim delavcem Ivom Kraljem, ki je bil objavljen v Novem glasu 10. julija t.l. se je ob prepisovanju vrinila napaka. V predpredzadnjem odgovoru, ko govori o političnem delovanju, se tretji stavek pravilno začne: "Stari oče je bil pred vojno nekaj časa slivenski župan. Oče je že 1.1948, ko je nastal kominform, postal član in odbornik Slovenske demokratske zveze." Ivu Kralju in bralcem se za napako opravičujemo. KRISTJANI IN DRUŽBA BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM EVANGELIJU IZLUŠČI JEDRO! ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 ZVONE STRUBELJ 22. NAVADNA NEDELJA •*"%. .5' „ IšižS&s r4 i £ Najdražji gostje pri božjem omizju Ko /e v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sedeže. Govoril jim je: "Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sedaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: »Daj prostor temu!« Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. Kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: »Prijatelj, pomakni se više!« Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan." Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril. "Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih." (Luka 14,1,7-14) VABILO K OMIZJU BOŽJEGA KRALJESTVA Ko prebiramo in se vživljamo v e-vangeljski tekst 22. navadne nedelje, nas znova preseneti, kako zna Jezus iz konkretne življenjske situacije potegniti nauk za duhovno življenje. Ne da si miru, gorečnost za božje kraljestvo ga žene k razkrivanju človekovih skritih nagnjenj, ki postanejo tema njegovega oznanila. To, kar se je dogajalo na slovesni večerji v bogati hiši nekega prvaka med farizeji, kamor je bil povabljen, postane gradivo za nauk o mizi božjega kraljestva. Človeška omizja, razni banketi in prijateljevanja ob skupni mizi, imajo svoja pravila, kjer je pomembno, kdo si in kako te vidijo drugi: kakšen položaj ali naslov imaš, koliko si zaslužen, kako se znaš gibati v družbi itn. Pri omizju božjega kraljestva, ki ga Jezus oznanja, pa so taka pravila odveč. Mesta pri občestvu z Bogom si ne moreš zaslužiti s svojo lastno pridnostjo in pravičnostjo. To mesto ti daje le božja milost. Samo Bog ti lahko reče: "Prijatelj, pomakni se više!" S tem sporočilom Jezus razgrne bogastvo božje dobrote in pravičnosti, ki ni po meri naših človeških sodb in neskončno presega naše socialne razdelitve. Naša pravila obrača na glavo, zato Jezus tistemu, ki se preda logiki božjega kraljestva, svetuje: "Kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih." Božja milost, ki razporeja mesta pri omizju Kraljestva, in človekova zastonjska ljubezen si tako podasta roko. Drugo pravilo Jezusovega omizja je svobodna, popolna, radodarna, iznajdljiva in ustvarjalna, celo revolucionarna ljubezen, ki odstranja zakon sebičnih interesov, ki daje v kot stroge zakonitosti ekonomije in ki podira socialne pregrade. Evharistična miza, h kateri imajo pravico sesti vsi, ki izpovedujejo vero v Jezusa in njegovo Cerkev, je predpodoba omizja božjega kraljestva. Zato je zbiranje pri evharistiji nujno tudi "socialni banket", kjer imajo zagotovljeno mesto tudi zadnji v družbi: mali, zapostavljeni, pozabljeni, izkoriščani, revni, bolni. K evharistični mizi se zbiramo v imenu Kristusa, ki "ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10,45). Ob takem pogledu na Kristusa je apostol Pavel v pismu Filipljanom zapisal: "Sam sebe je ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom...” (Flp 2, 8-9). Kristusovemu učencu prav s pogledom Nanj postanejo razumljive evangeljske besede: "Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan." Niso več biblični rek, tudi ne samo moralni nauk proti nagnjenju k samozadostnosti, egoizmu in karierizmu, temveč vabilo k hoji za Kristusom in priprava na veselo snidenje z Njim pri omizju božjega kraljestva. S 1. STRANI / SREČANJE TREH DEŽEL V BOVCU "DAJMO ŽIVLJENJU NOVO UPANJE!" Od devete ure vse do enajste, ko se je slovesna maša začela, se je na prostor ob cerkvi Device Marije v Polju vila dolga vrsta vernikov. Med potjo od parkirišča do prostora za sveto mašo si lahko slišal ljudi, ki so med seboj govorili v štirih jezikih, saj je v Bovec prišlo na srečanje veliko Korošcev slovenske in avstrijske narodnosti, mnogo Furlanov in Italijanov ter veliko slovenskih vernikov iz vseh treh slovenskih škofij, prišli pa so tudi zamejski verniki. Letošnje 18. Srečanje treh dežel so namreč organizirali tako, da so povabili tudi koprsko, mariborsko, gori-ško in tržaško škofijo. V prihodnje naj bi te škofije bile stalno prisotne tudi pri organizaciji podobnih romanj. Morda je v oči najbolj bodla odsotnost koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, ki se zaradi hude bolezni ni mogel u-deležiti srečanja. 16. t.m. ga je po maši za bolnike, ki jo je msgr. Pirih daroval v Lozicah na Vipavskem, zadel hud glavobol, kasnejše zdravniške raziskave so pokazale, da je šlo za možgansko krvavitev. Na srečanju v Bovcu so se ga vsi verniki spomnili z molitvijo. Povedali so tudi, da je msgr. Pirih v dobrih rokah v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer bo ostal na zdravljenju vsaj še mesec dni, tako da je moral odpovedati vse svoje pastoralne obiske, med drugim tudi potovanje med slovenske izseljence v Avstralijo. Prav je, da sega spomnimo v molitvi tudi mi, saj je msgr. Pirih zvest prijatelj našega tednika. Srečanja v Bovcu so se u-deležili ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, videmski nadškof dr. Alfredo Battisti, krški škof dr. Egon Kapellari, mariborski nadškof Franc Kramberger, ljubljanski pomožni škof Lojze Uran ter mariborski pomožni škof Jože Kvas, goriško nadškofijo je zastopal škofov kancler msgr. Oskar Simčič, tržaško škofijo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina, medtem ko je koprsko škofijo zastopal škofijski kancler msgr. Renato Podbersič. Več kot stodvajset duhovnikov je somaševalo pri slovesni peti maši, ki jo je vodil ljubljanski nadškof msgr. Rode; z njim so somaševali tudi vsi škofje, med njimi je imel u-gledno mesto dunajski kardinal msgr. Franz Konig, ki je bil pred mašo deležen velikega aplavza. Med mašo je pel bovški cerkveni pevski zbor, seveda pa je bilo tudi veliko ljudskega petja, ki je za tovrstna srečanja še kako značilno. Ljubljanski nadškof Franc Rode je imel pridigo v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in nemščini. Takoj na začetku je dejal, da ima vsakoletno romanje vernikov iz Furlani-je-Julijske krajine, avstrijske Koroške in iz Slovenije velik pomen, saj druži predstavnike različnih narodov v Kristusu, v sveti in apostolski Cer- videmski nadškof Alfredo Battisti, ljubljanski škof Franc Rode, krški škof Egon Kapellari Benedikta in sv. Cirila in Metoda, dihati mora z vzhodnimi in zahodnimi pljuči! In ne nazadnje: Evropa mora preseči Evropo, Evropejci moramo gledati na Jug, na revne. Z njimi moramo biti solidarni, graditi moramo krščansko omiko in družbo Ljubezni!" Krški škof dr. Egon Kapellari jev lepi slovenščini nagovoril zbrane vernike in pozdravil pomembnost krščanstva, ki presega meje, gradi mostove od človeka do človeka, od dežele do dežele. Vernike je pozval, naj postanemo ved- kvi, v kateri se zbiramo v Edinem vsi tisti, ki verujemo v sv. Evharistijo, prav ta nas najbolj povezuje v Edinem. "To je milost, ki nam jo daje Gospod!" je dejal msgr. Rode in nadaljeval: "To je tudi obljuba za Evropo narodov!" Dejal je tudi, daje latinska misel “Con-gregavit nos in unum Christi amor!" (Jezusova ljubezen I nas je zedinila!) edina primerna za take vrste srečanja, saj smo bili pri maši različni narodi, vsak s svojo kulturno, zgodovinsko in družbeno identiteto, a vsi združeni v E-; nem. "Druži nas vera v Jezusa Odrešenika, druži nas ena, sveta, apostolska Cerkev!" je vzkliknil msgr. Rode, ki je v ! nadaljevanju homilije tudi dejal, da bomo v Evropi lažje skupaj živeli narodi, če bomo Evropo zgradili na temeljih Ljubezni in Edinosti, na temeljih krščanske vere in krščanske omike, ki nas vse druži. Ljubljanski nadškof se je spomnil tudi vseh ljudi, ki jih je prizadel velikonočni potres, in dejal, da smo jim vsi, ki smo se zbrali pri maši, zelo blizu. Vernike je tudi nagovoril, naj pri mašni nabirki radodarno darujejo za potrebne ljudi v Posočju, katere je gmotno in duhovno zelo prizadel potres. "Tudi mi prispevajmo svoj dar za vse potrebne, da bodo njihovi domovi obnovljeni pred zimo, naj se upanje tudi gmotno uresniči!" je dejal dr. Rode, ki je tudi povedal, da pri obnovi ni potrebno stremeti samo za materialnimi dobrinami, ampak mora vsak od nas tudi "imeti vero v novo nebo in novo zemljo, v novi Jeruzalem, kajti samo to upanje vnaša moč v naše vsakdanje življenje!" Vero smo pri maši zmolili vsak v svojem jeziku, kajti msgr. Rode je dejal, da je to najlepši dokaz, kako vsi lahko "živimo v razumevanju in solidarnosti: vsak s svojo lastno identiteto!" Prošnje so bile pri maši v vseh štirih jezikih, Furlani pa so med darovanjem prinesli ljubljanskemu nadškofu v dar furlanski prevod Svetega pisma - La Bibbie. Morda je bilo prav prinašanje darov predstavnikov različnih narodov, ki so bili vsi oblečeni v lastno narodno nošo, najbolj slikovit trenutek svete maše. Pred nabirko je posebno furlanski župnik nagovoril Furlane, naj bodo radodarni, in to z besedami: ' Bodimo radodarni, saj smo sami veliko Verniki različnih narodnosti prinašajo darove na oltar pri slovesnem somaševanju v Bovcu prejeli, ko nas je prizadel potres. Mi vemo, kako je, ko si v težavah, in prav zato moramo biti prav mi še veliko bolj radodarni!" Med mašo je pred stiskom rok in voščilom miru po povzdigovanju zbrane nagovoril tudi msgr. Franc Vončina, ki je dejal: "Italijani, Avstrijci, Furlani in Slovenci smo danes zbrani pri sveti daritvi na tleh ob reki Soči, kjer smo se v pr- vi svetovni vojni bojevali kot sovražniki eden proti drugemu. Danes pa si kot prijatelji podajamo roke v znamenje miru. Da bi to prijateljstvo večno trajalo!" Svojevrstno je bilo sveto obhajilo, ki se gaje udeležilo ogromno vernikov; obhajalo je več kot dvajset duhovnikov in sam ljubljanski nadškof, med sveto Evharistijo je donelo ljudsko petje, posebno občuteno so verniki prepevali Marijine pesmi. Dr. Janez Gril je s koroškim in furlanskim duhovnikom skrbel za tekoče prevode, da so lahko vsi verniki enakopravno spremljali vse nagovore. Tik pred blagoslovom sta namreč imela kratka nagovora tudi videmski in krški škof. ! Msgr. Battisti je v lepi slovenščini najprej pozdravil prisotne, nato pa nadaljeval v italijanskem jeziku. Koprskemu škofu Pirihu je zaželel hitro okrevanje in prisotne zaprosil, naj molijo zanj. Nadalje se je spomnil začetkov srečanj i treh dežel, ko so se verniki sosednjih dežel leta 1981 prvič zbrali na Sv. Višarjah. Kleno je nadaljeval, da se moramo verniki boriti za preseganje Evrope in maastrichtske pogodbe, saj je Evropa skupne denarne valute samo prva stopnička za dosego prave, združene Evrope narodov. "Evropa mora preseči denar evro, postati mora Evropa sv. no boljši glasniki miru, ki izhaja iz Kristusa, saj moramo graditi Evropo v miru. Za njim je spregovoril kardinal Konig, in to v vseh treh jezikih, verniki so z navdušenjem sprejeli njegovo gotovo slovenščino. Po pozdravu je dejal: "Mi smo danes obhaja- li izredno lepo sveto mašo, a nedaleč od nas, na Kosovu, ljudje zelo trpijo, molimo zanje!" Sveta maša seje končala, a ljudje se kar niso mogli raziti, pa čeprav je bogoslužje trajalo več kot dve uri. Z navdušenjem so prepevaji ljudske cerkvene pesmi. Še dolgo jih je veliko ostalo okrog od potresa zelo načete cerkve Device Marijev Polju, kjer so prepevali in se med seboj pogovarjali. Med vernike so se pomešali tudi zbrani škofje in duhovniki, prijatelji iz treh dežel so si obljubljali, da se prihodnje leto spet dobijo. Kardinal Konig je kar žarel od sreče sredi pevcev, ki so mu zapeli Mnogaja leta, nihče od zbranih mu ne bi prisodil več kot devetdeset let! Tudi vreme je bilo Srečanju treh dežel naklonjeno, pa čeprav je bilo v soboto v Bovcu soparno, mestoma prav vroče. Slabo uro po koncu maše pa so se nad Bovec zgrnili temni oblaki in začelo je močno deževati, večina vernikov pa je že bila ali na poti domov ali pa pod varno streho bližnjih gostišč. S takimi srečanji, kot je bilo bovško, Cerkev ponovno dokazuje, da dan za dnem gradi pravičnejšo, prijateljsko in bolj solidarno evropsko družbo, tako da ima prav ljubljanski nadškof, ko poudarja, da združene Evrope ne bo, če le-ta ne bo slonela na trdnih temeljih krščanstva. " KONEC PO OSMIH MESECIH MOLKA NA OKOPIH V KRVAVEČEM BURUNDIJU Naš rojak, misijonar Danilo Lisjak, ki smo ga v našem tedniku že predstavili, nam je pred dnevi poslal po telefaksu pretresljivo pismo iz črne Afrike. Objavljamo ga tudi zato, da bi vsi vedeli, kako težko delo opravljajo misijonarji. Spomnimo se jih tudi v molitvi! Prisrčen pozdrav iz Burundija! Iz dežele državljanske vojne in hudih krivic in pobojev me je nemalo strah karkoli napisati, saj ste novice o podobnih morijah že kar vajeni poslušati in videti na Kosovu in drugod po svetu. Preveč smo daleč in majhni v osrčju Afrike, da bi se kdo z nami ukvarjal. Skoro sedem milijonov od vojne izmučenih ljudi, ki jim je vojaška klika manjšinskih Tutsijev pred petimi leti nasilno umorila demokratično izvoljenega predsednika Ndadaja, ubila sleherno upanje in porinila deželo v državljansko vojno in poboje, ki so terjali dvesto tisoč žrtev v štirih letih in so nemalo botrovali pobojem v Ruandi 1.1994. Lansko leto sem z grozo pripovedoval dogodke iz septembra 1996 v našem misijonu Rukago na severu Burundija, kjer smo sedaj štirje misijonarji slovenski salezijanci: Jože Mlinarič, Gusti Horvat, brat Vilko Poljanšek, ki sem ga pripeljal kot mizarja s seboj v misijon, in sam, ki vam pišem po osmih mesecih molka. V misijonu so tudi sestre Sv. Doroteje - Fur-lanke. Dogodki izpred skoraj dveh let so se ponovili 30. julija letos ob pol petih zjutraj. Gverila, tokrat že močna in organizirana, je obkolila veliko gričev misijona in neusmiljeno požigala in pobijala vse, kar ji je prišlo v roke. Predvsem so morili bogate Tutsije in njihove milice ter vojake ob naši občini. Število pobitih se po enem tednu približuje petdesetim. Okrog dvajset ranjenih sva s sestro Bernardo Cucit iz Krmina z avtomobilom prepeljala v provincialno bolnišnico Kayanza. Okrog 30 tisoč ljudi je zbežalo v vse smeri. Ostali smo sami, saj nam je bilo prizaneseno, kot nam je zagotovil komandant gverile, ki nas je poklical na vrata misijona. Pošteno pa so obdelali hišo sester, ki so se v paniki zaprle v eno sobo skupaj s sestrami domačinkami. Šele ko je Gusti opazil, da se nekaj dogaja v hiši sester, je takoj opozoril komandanta - oblečenega v vojaško uniformo in s prenosnim telefonom - da so sestre v hiši in da ni lepo, kar delajo. Takoj je dal ukaz za umik z njihovega dvorišča. Tudi v naši mizarski šoli so zanetili ogenj v suhih deskah, vendar nam je uspelo ogenj pogasiti, sicer bi utrpeli ogromno škode na stavbah. Požgane so tri osnovne šole (14 razredov), požganih je verjetno čez 200 hiš. Vojska je utrpela velike izgube, saj je v petek, 31. julija, nedaleč stran od misijona ves dan potekala srdita bitka. Zvečer so me vojaki "prosili", naj odpeljem s kamjonetom ranjence na zbirno mesto pred občino. Videti mlade fante s prebitimi nogami od protiosebnih min... Strašno! Ti se ne bodo več bojevali, če bodo sploh preživeli. Bilo mi je grozno pri srcu in tudi nemalo strah. Ko bi bilo vsaj zadnjič, si mislim... Hvala Bogu smo torej preživeli te strašne trenutke, ki vam jih ne bi privoščil. Burundi je bolna dežela; bolnik, ki potrebuje nego in pozornost. Oblastniki, skoraj vsi postavljeni na silo po pušu leta 1996, so vsi zbežali. Sedaj pa izvajajo represalije in maščevanja nad nedolžnimi. Lov na čarovnice, bi človek poimenoval njihove rafinirane likvidatorske igrice po gričih. Pred nami pa taka hinavščina! Celo našega starega Januarija, voditelja legionarjev in mojega sodelavca v Karitas, so spravili v keho (pretepanje in mučenje) na občini, potem ko so ga dobili na njegovem izropanem domu. Bojim se zanj, saj je naš župan Tutsi oborožen - kot tudi večina Tutsijev, ki jih je oborožila njihova vojska pred napadom - in je izgubil vsako razsodnost... Upam, da ste me razumeli. Kdo bo obnavljal porušene šole in hiše? Lani sem jim pozidal čez 300 stavb. Ljudje so izropani vsega in se s strahom vračajo iz močvirij in s hribov, kamor so se umaknili. Jutri bodo na vratih misijona. Kaj vsega bodo prosili! Burundijska Karitas skorumpirana (sami Tutsiji!) umira in je na nas pozabila. Slovenske duše naj vedo, da smo na okopih v krvavečem Burundiju v boju za zmago resnice, pravice za vse teptane tega ljudstva, za zmago ljubezni nad sovraštvom. Molite za mir v srcih Burundijcev! Vsem pridnim na uredništvu in bralcem Novega glasa zbogom! Rukago, 7. avgusta 1998 - DANILO LISJAK NADŠKOF FRANC RODE ZA VELIKI ŠMAREN NA BREZJAH ZA RAST CIVILNE DRUŽBE Veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, spada med najstarejše Marijine praznike in večje praznike v katoliški tradiciji. To je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi dosegla Polnost življenja. Praznik Manjinega vnebovzetja poudarja dostojanstvo človekove osebe. Ko kristjani izpovedujejo, da je Bog Marijo z dušo 'n telesom vzel v nebo, poudarjamo tudi pomembnost Materinstva. Praznovanje je svojevrsten poklon ženi. Pa ne samo Materi Jezusa Kristusa, ampak vsaki ženi, ki se v življenju trudi živeti ta svoj Poklic. V slovenski tradiciji je ve-likošmarenski praznik močno zakoreninjen. Mnogo slo-venskih župnijskih, podružničnih in zlasti božjepotnih cerkva je posvečenih tej skrivnosti. Na ta dan so zelo obiskane velike in manjše Marijine božje poti. Tudi letos je bilo Po slovenskih Marijinih božjih poteh veliko romarjev, ^ed slovesno mašo na letošnji Veliki šmaren na Brezjah Je imel ljubljanski nadškof nisgr. Franc Rode aktualen in Prodoren nagovor o pravem Pomenu tega praznika. Zato Srno želeli nagovor objaviti. SPOŠTOVANI BRATJE °lihovniki, dragi bratje 'N SESTRE! Danes se množice zbirajo °b Marijinih svetiščih po Slo-v£niji in dokazujejo, kako je Božja mati v resnici Kraljica slo-v?nskih src. Ljubezen sloven- m . * 97* skega naroda do Marije je trdna in kako je ne more omajati nobena preizkušnja. To je o-čitno posebno danes, ko obhajamo njen največji praznik, njeno vnebovzetje. Leta 1950 je Pij XII. razglasil kot od Boga razodeto resnico, da je bila ",brezmadežna Božja porodnica in vedno devica Marija, potem ko je dovršila tek svojega zemeljskega življenja, s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo." Če je bila verska resnica o Marijinem vnebovzetju razglašena šele sredi našega stoletja, pa je vera krščanskega ljudstva v to skrivnost mnogo starejša. Pravzaprav ima svoje korenine v samih začetkih krščanstva; Cerkev obhaja ta praznik že od prvih stoletij dalje. S tem Cerkev oznanja svoje upanje v dovršitev človekove usode. To je: poveličanje človeka s Kristusom. Drugi Vatikanski koncil poudarja pomen in vlogo Marijinega vnebovzetja: 'Jezu- sova mati je v nebesih že poveličana po telesu in duši in je kot taka podoba in začetek Cerkve, ki bo dovršena v prihodnjem veku. Marija tako sveti tu na zemlji potujočemu božjemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe - dokler ne pride Gospodov dan (C 68).“ Pomen tega praznika je torej ta: Bog je cilj našega življenja. Dovršitev in dopolnitev našega zemeljskega potovanja je srečanje z Bogom. Samo v Njem je naša dovršitev, samo božansko življenje ustreza zahtevam našega srca. Vemo, da Marija že živi to življenje. Ona je pr\'i in najlepši sad odrešenja. V svoji duši in telesu je bila že vzeta v nebeško slavo. Ta praznik nas mora utrjevati v veri; v veri v naše vstajenje in večno življenje pri Bogu, v veri v naše vnebovzetje. To je naše upanje: življenje pri Bogu v duši in telesu. Ne bo uživala božje navzočnosti samo duša, ampak tudi naše telo. Kajti krščanstvo ne prezira telesa in ne razvrednoti tega sveta. Pravzaprav nikjer človek ni vzet tako resno, nikjer njegovo življenje nima take cene, kot v Kristusu in po njem. Bratje in sestre, danes obnavljamo posvetitev sloven-| skega naroda Mariji, ki je bila prvič izvršena I. 1992. Posvetitev ne pomeni samo, da se izročamo Marijinemu varstvu in : ji zaupamo sebe in usodo svo-j jega naroda. V posvetitvi izražamo tudi voljo, da vstopimo v svet vere in zaupanja, v katerem je živela Marija, da sprejmemo sv. evangelij za vodilo našega življenja in da oblikujemo sebe in svet okrog sebe po evangeliju. To pomeni odgovornost za nas, odgovornost za narod, odgovornost za dru-1 žbo in državo, v kateri živimo. Kaj opažamo med nami v zadnjih mesecih in letih? Medtem ko se oddaljuje obdobje, ko smo si priborili svojo samostojnost, opažamo : med nami vse več razočaranja, i vse več otopelosti, nekakšno \ mrtvilo, ki je vse bolj očitno v naši družbi. Ljudje se odtegujejo odgovornosti za družbo. j Do države se obnašajo, kot da ni njihova. Čutijo se nemočne spričo tega, kar se dogaja na gospodarskem področju, do politike pa imajo prejkone ne-\ gativen odnos. In zato se umi-j kajo v zasebnost, mislijo in skrbijo le zase in za svoje najbližje. Angažiranje v javnem življenju jih ne zanima. ——— STRAN 1 3 SVETNIK TEDNA 3. SEPTEMBRA SILVESTER CUK GREGOR VELIKI, PAPEŽ , Za Leonom I. je Gregor I. drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Zaslužil si ga je, ker je modro vodil krmilo Kristusove Cerkve v času, ko je stari vek prehajal v srednjega. Razumno je povzel pridobitve dotedanjih krščanskih stoletij in jih kot skrbno urejeno dediščino izročil prihodnjim. Bil je prvi papež iz vrst zahodnega meništva, zato je mogel benediktinskemu redu naložiti dolžnost misijonarjenja med novimi evropskimi poganskimi narodi. Zapustil je globoke duhovne spise, preuredil je bogoslužje in petje (gregorijanski koral), kar je vse imelo stoletno veljavo. Bil je res "božji konzul", kakor je zapisano na njegovem grobu: namreč od Boga poslani pomočnik vsemu človeštvu in svetovalec ljudem kot glasnik božje volje. Rodil se je v Rimu okoli leta 540 v patricijski (plemiški) družini. Njegova rojstna hiša je stala na Celijskem griču. To mogočno stavbo je Gregor kasneje preuredil v benediktinski samostan. Šolal se je najverjetneje tako kot tedanji Rimljani iz visokih krogov: pod vodstvom družine in učenih sorodnikov. Njegovi spisi pričajo, da si je pridobil temeljito izobrazbo. Med letoma 572-574 je bil na visokem mestu z naslovom rimski prefekt: bil je na čelu mestne uprave in o svojem delu je poročal cesarskemu namestniku v Raveni. Že leta 574 ali vsaj leto zatem se je odpovedal službi in svetu. S podedovanim premoženjem je ustanovil šest benediktinskih samostanov na Siciliji in enega v Rimu, v svoji rojstni hiši. Kar mu je ostalo premoženja, ga je razdelil med reveže, potem pa se pridružil menihom v domači hiši, vendar jim ni maral biti predstojnik. Po petih ali šestih letih bivanja v samostanu ga je tedanji papež Pelagij II. posvetil v diakona in ga kot svojega zastopnika poslal na carigrajski dvor. To zahtevno službo je Gregor uspešno opravljal okoli šest let. Leta 586 se je vrnil v Rim. Po smrti papeža Pelagija leta 590 so ga enoglasno izvolili za njegovega naslednika. Gregor se je na vse mogoče načine otepal tega bremena, a zaman: 3. septembra 590 so ga posvetili za rimskega škofa. Takoj po nastopu papeške službe je Gregor vse kristjane opozoril, naj ne zidajo na njegovo, ampak na božjo pomoč. Njegovo zaupanje v božjo pomoč je dopolnjevala budna človeška pozornost za velike in majhne priložnosti, ki naj sprožijo dela ljubezni in usmiljenja do trpečih. V 14 letih svojega papeževanja je znal modro vpletati drobne stvari v velike načrte za blagor Cerkve. Kako je to zmogel, pravijo njegovi življenjepisa, je podobno čudežu, saj je bil papež ves čas bolehen, če že ne hudo bolan. Ni se mu povsem posrečilo doseči okrito in zaupno sodelovanje s cesarskim dvorom v Carigradu, znal pa je biti odločen v odnosu do Langobardov; v odnosu do Frankov si je prizadeval, da bi povsod uvedel pravi cer-■kveni red. Njegovo največje in najbolj osebno delo je bilo misijonstvo na Britanskem otoku. Zgodovinsko najpomembnejši je bil sklep, da je za misijonarje izbral benediktince, ki jim je naročal, naj poganskih svetišč ne rušijo, temveč jih spreminjajo v krščanske cerkve. Priporočal je blago misijonsko metodo, ki so jo uporabljali blagovestniki tudi med našimi slovenskimi predniki. Njegovo življenje se je izteklo 12. marca 604. Do pokoncilske preureditve svetniškega koledarja katoliške Cerkve je bil njegov god 1. marca. To je vedno v postnem času, ko so svetniški godovi potisnjeni v ozadje, zato po novem obhajamo njegov praznik 3. septembra, na spominski dan njegove posvetitve za rimskega škofa. ■ Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamej- ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 stvu. Ob petkih med 16. in 19. uro pripravljamo obenem iz obeh studiov, koprskega in ljubljanskega. Radio Ognjišče lahko poslušate na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). DRAGA *% XXXIII. STUDIJSKI DNEVI PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Od nujnega sožitja med manjšinci, preko dilem, ki jih Slovencem po svetu in doma še vedno postavljajo problemi asimilacije, in preko novega zaupanja v ovrednoteni svet kulture, do sprave kot pospeševalke razvoja državljanske zavesti - skupna nit letošnje Drage je vsestranska rast polnokrvne zavesti slovenske družbe in posameznika v njej. Informacije: DSI, ul. Donizetti 3 Trst; tel. (040) 370846, fax (040) 633307 ob 17. uri: dr. Damijan Hlede IZZIV SLOŽNOSTI - VIZIJA ZAMEJSTVA NA PREHODU V TRETJE TISOČLETJE ob 16.30: Zorko Simčič BITI (ALI NE BITI...) TO, KAR Sl? VPRAŠANJE ASIMILACIJE NEKOČ IN DANES ob 10.30: dr. Rudi Koncilija HREPENENJE PO SVOBODI - GONILNA SILA KULTURE ob 16 uri: dr. Jože Pučnik SPRAVA KOT IZHODIŠČE ZA CIVILNO RAST SLOVENCEV IZ NARODA V DRŽAVO V nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za vse udeležence Drage sv. maša. ŽIVLJENJSKI JUBILEJI NAŠIH KULTURNIKOV 85 LET VINKA BELIČIČA V sredo, 19. t.m„ je dopolnil 85 let prof. Vinko Beličič, eden izmed najžlahtnejših književnikov in kulturnih delavcev na Tržaškem. Prof. Beličič ni sin tržaške zemlje, saj se je rodil 19. avgusta 1913 v Črnomlju. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo, zatem gimnazijo v Novem mestu, leta 1940 pa je diplomiral iz slavistike na univerzi v Ljubljani. Pred diplomo je leta 1938 tudi študiral italijanski jezik in književnost na Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu. Od leta 1942 do 1945 je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, po koncu 2. svetovne vojne pa se je umaknil v Trst, kjer je takoj začel poučevati na tamkajšnjih novoustanovljenih slovenskih šolah, zlasti na znanstvenem in klasičnem liceju. Poučeval je skozi vsa povojna desetletja do upokojitve sredi sedemdesetih let. ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 POGOVOR O DRAGI MLADIH 1 998 / BREDA SUSIC MESTO CIVILNE DRUŽBE V DEMOKRACIJI MATJAŽ RUSTJA Mesto civilne družbe v demokraciji - tako se glasi letošnji tematski okvir osme Drage mladih. Po velikih, svetovnih družbenih spremembah je zaživela v septembru 1990 pobuda, namenjena predvsem mladim iz zamejstva, domovine in zdomstva, da bi se srečali pri predavanjih, debatah in seveda družabnostih. Zaprosili smo za pogovor Bredo Susič, absolventko na diplomatskih vedah v Gorici, pobudnico Drage mladih (skupaj z MOSP-om) in bodrilno silo vsakoletnega projekta. Kaj je letos na programu? Letošnja Draga mladih bo svoje razprave in posege posvetila vlogi civilne družbe v demokratično urejenih državah. Večkrat je slišati mnenje, da je politika umazana stvar in zato se mladi (pa tudi starejši) nočejo ukvarjati z njo. Toda vsi, ki hočemo verjeti v boljši jutri, se moramo tako ali drugače aktivno zanimati za odločitve o javnih zadevah, t.j. o skupnem dobrem. Če se že nočemo vključiti v politično stranko in v aktivno politiko, lahko na te odločitve vplivamo tudi na drugačen, morda manj direkten, vendar ravno tako učinkovit način. Organiziramo se v skupine ali delujemo kot posamezniki znotraj civilne družbe. Te skupine so lahko katereko- li vrste društev, organizacij, gibanj, ki vplivajo na posameznike in na okolje, v katerem delujejo. S svojim delovanjem skušajo izoblikovati javno mnenje (posameznik lahko v tej smeri deluje npr. preko medijev), bolj ali manj direktno vplivati na odločitve politikov. Uvodno predavanje na to temo bo imel v četrtek, 3. septembra, ob 16.30 filozof in teolog dr. Tone Jamnik. Naslednji dan, v petek, ob 10. uri, bo na programu okrogla miza o vplivu medijev in sodstva na politiko z naslovom Neodvisnost v sodobni demokratični družbi. Gostje te okrogle mize bodo časnikar revije Mag Janez Mar-keš, sociolog in pravnik, bivši ustavni sodnik v republiki Sloveniji dr. Peter Jambrek in časnikar na Radiu Trst A in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. V soboto, 5. septembra, pa bomo ob 10. uri skušali osvetliti temo z drugačnega zornega kota. Gostje okro- gle mize bodo skušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko mladi vplivamo na odločitve politikov in kako politiki rešujejo probleme mladih, kot so brezposelnost, stanovanjska politika, družinska politika itd. Zato smo povabili goste, ki prihajajo z različnih delovnih področij: vidike politikov in vladnih služb, ki se ukvarjajo s temi problemi, bo zastopal minister za delo, socialo in družino republike Slovenije dr. Tone Rop, vidike gospodarskega sektorja bo prikazal ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, socialne probleme mladih in kako te probleme skušajo reševati ustanove, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, bo prikazal salezijanski duhovnik, vodja preventivno-vzgoj-nega projekta Skala, Martin Lisec, poglede mladih, posebno takih, ki so se znotraj civilne družbe angažirali v prvi osebi, pa bo prikazal bivši študentski minister za socialo Uroš Slamič. Nezanemarljivo vlogo v projektu Draga mladih igra tudi družabnost... Tako je. Čeprav je študijski del programa tisti, ki pritegne pozornost potencialnih udeležencev, bo veliko mladih, ki so se v preteklih letih udeležili te velike mladinske prireditve, povedalo, da se v park Finžgarjevega doma na Opčinah radi vračajo tudi zato, ker tam srečajo prijatelje in znance z vseh koncev Slovenije in iz zamejstva ter zdomstva. Draga mladih je namreč prostor, kjer se mladi srečujejo, si izmenjujejo mnenja o temah, o katerih običajno na drugih srečanjih ni govora, vzpostavljajo prijateljske vezi, se zabavajo ob kulturnih in družabnih točkah, gredo skupaj na izlet, preživijo tri dni v prijetni družbi. Tu nastajajo prijateljstva, ki se potem o-hranijo v času. Letos jespremni kulturni in družabni del programa zelo pester: v četrtek, 3. septembra, bo Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba ob 20.30 predstavila odrsko celovečerno igro Tajno društvo POC. Igro je pod vodstvom režiserke Lučke Peterlin (ki je Ingoličevo delo tudi dramatizirala in modernizirala) lani že večkrat uprizorila, vendar največkrat izven Trsta (na Koroškem, Goriškem, v Sloveniji), tako da bo ta uprizoritev ena zadnjih priložnosti tudi za domačo publiko, da si zabavno igro ogleda. Predstava bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Naslednji dan je na sporedu kratek izlet v Trst. Mladi bodo obiskali sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta. Krajši izlet v center mesta in obisk ene izmed važnejših manjšinkih ustanov sta pomembna predvsem zato, da mladi iz Slovenije, Koroške in zdomstva spoznajo slovensko skupnost v Trstu oz. v Italiji in pogoje, v katerih ži- vi in se ohranja. Prijateljske stike lahko mladi navežejo tudi v petek zvečer, ko je v velikem šotoru, kjer navadno potekajo predavanja, na sporedu ples. Kako poteka organizacija tega zahtevnega programa? Osebnosti, ki jih srečujemo na Dragi mladih, uživajo v slovenskem (in tudi širšem) prostoru velik ugled. Kako pridete v stik z njimi in kakšen je njihov odziv? Priprava oz. organizacija Drage mladih je projekt, ki traja celo leto in ki zaposluje kar lepo skupino mladih. Letos so glavno odgovornost za organizacijo sprejeli mladi iz Združenja katoliških študentov iz Ljubljane. Vendar vse odločitve sprejemamo vsi organizatorji skupaj (t.j. Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta, člani akademskega katoliškega združenja Amos iz Maribora, Mavričnega mosta mladih, Sončne pesmi, Mladinskega ceha in Mladih krščanskih demokratov) in si tudi razdelimo delo. Sicer | imamo poleg glavnih organizatorjev vedno največ dela ravno mi, člani MOSP-a, ker smo gostujoče društvo. Za naša predavanja in okrogle mize vedno iščemo zelo ugledne in strokovno pripravljene osebnosti. Z njimi skušamo priti vstik osebno ali, v nekaterih primerih, preko posrednikov. Stik z gosti je eden izmed najbolj zanimivih in vznemirljivih aspektov dela, ki ga opravljamo organizatorji. Največkrat lahko ugotovimo, da so povabljene osebe zelo prijazne in ustrežljive. Večkrat se tudi navdušijo nad temo predavanja in nas odkrito pohvalijo. Ker pa vabimo osebnosti, ki opravljajo zelo odgovorne in tudi vplivne službe, se nam večkrat godi, da morajo gostje zadnji trenutek odpovedati svojo udeležbo, največkrat zaradi službenih dolžnosti. To se nam je zgodi- lo večkrat v preteklih letih, pa tudi letos sta se, žal, udeležbi morala odpovedati časnikarka radia Glas Amerike Alenka Adamič Richardson in senator Dimitri Volčič. Upam si trditi, da je naletela Draga mladih na bogatejši odziv med mladinskimi oz. študentskimi organizacijami iz Slovenije kot pa iz zamejstva. Alije ta trditev točna in zakaj? Tatrditevjeledelno resnična. Res je, da je udeležencev iz zamejstva po naših ocenah vedno premalo. Vendar če bi število v odstotkih primerjali s številom udeležencev iz Slovenije, bi po mojem ugotovili, da razlika v povprečju ni tako velika, kotse lahko zdi na prvi pogled. Res pa je, da v preteklih letih nismo bili zadovoljni z udeležbo mladih iz zamejstva (predvsem iz Gorice, pa tudi iz Trsta). Zakaj je kljub zelo kvalitetni ponudbi odziva malo, ne vem. Mislim, da naredimo vsako leto zelo veliko reklame, zato ne moremo iskati vzroka v neobveščenosti. Bojim se, da so vzroki delno v preobremenjenosti naših mladih (tistih, ki hočejo biti aktivni in osveščeni), delno v brezbrižnosti oziroma lenobi (tistih, kijih zanima samo čista zabava in so alergični na vse tisto, kar diši po kulturi in izobraževanju), delno pa še vedno v določenih predsodkih (zaradi imena prireditve in njenih organizatorjev). Tisti, ki se odločijo, da se Drage mladih udeležijo (predvsem, če se u-deležijo celotnega programa, pa tudi če pridejo le na katero izmed predavanj oz. kulturno točko programa), vedno odnesejo od tega veliko: nova spoznanja in informacije, lepe spomine na pogovore z drugimi mladimi, nova prijateljstva... Udeležba na Dragi mladih je izkušnja, ki te vsestransko obogati. Zato še enkrat vabim prav vse mlade - vseh starosti, iz različnih krajev in različnih idej - da nas obiščejo od 3. do 5. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Hvala lepa za pogovor. Beličičev literarni opus obsega vrsto pesniških zbirk (Cešminov grm, Pot iz doline, Gmajna idr.) in črtic (Kačurjev rod, Dokler je dan idr.), ki jih prevevata zlasti dve vrednoti, katerim se avtor nikakor noče odpovedati: neuklonljiva zvestoba krščanstvu in slovenstvu. Poleg leposlovnih del je prof. Beličič napisal tudi vrsto učbenikov za slovenske šole (npr. Občo zgodovino), prevajal je dela svetovnih književnikov, sodeloval je z Radiom Trst A in z Mladiko, kije objavila skoraj vsa njegova povojna leposlovna dela. Kljub letom je prof. Vinko Beličič še vedno zelo dejaven. Do nedavnega je redno zahajal v Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, redno pa se udeležuje študijskih dnevov v Dragi. Zavedamo se, da ta skromni zapis ni dovolj za izčrpno osvetlitev slavljenčevega lika, ki si zasluži večji prostor in priznanje (mislimo pa, da smo prvo občilo v zamejstvu - če izvzamemo televizijo - ki je slavljenca počastilo). Kakorkoli že, naj gre s tega mesta in s strani našega časopisa iskreno voščilo z željo, da bi prof. Vinko Beličič še dolgo živel in deloval med nami. V tem tednu sta še dve osebnosti slavili življenjska jubileja, ki ju bomo prihodnjič obeležili z daljšim zapisom. Pisatelj Boris Pahor je praznoval 85 let, slikar Bogdan Grom pa 80. Obema naj gredo naša iskrena voščila. IŽ "NEOBIČAJNI" POKLON AVGUSTU ČERNIGOJU V ponedeljek, 24. avgusta, je poteklo sto let od rojstva umetnika Avgusta Černigoja. V pričakovanju na dve veliki razstavi, kiju pripravljata muzej Revoltella v Trstu in Galerija moderne umetnosti v Ljubljani in ju bodo odpr- li predvidoma novembra oz. decembra, je tržaško gledališče Miela v sodelovanju z zadrugo Bonavventura ravno na Černigojev rojstni dan priredilo neformalno družabno srečanje za vse tiste, ki so umetnika poznali oz. ki kakorkoli cenijo njegov opus. V gledališču Miela seje tako zbralo veliko število nekdanjih Černigojevih prijateljev, znancev, sodelavcev in učencev. Mnogi izmed njih so danes uveljavljeni likovniki in književniki, ki na tak ali drugačen način nadaljujejo njegovo delo. Med udeleženci, med katerimi je bilo tudi nekaj predstavnikov družbenega in političnega sveta naše manjšine, je bila tudi vicekonzul republike Slovenije Zdenka Šimo-novič. Družabnost je potekala ob razstavi Transformation. Gre za mednarodno razstavo sodobne umetnosti, ki jo je uredila Maria Campitelli in na kateri sodeluje 11 umetnikov iz različnih držav. Resnici na ljubo je na Černigoja spominjal le njegov ponavljajoči se stavek, da je u metnost zelo stroga in zelo resna zabava. To pa je, dovolite, le nekoliko premalo, če potem še dodamo, da je vse skupaj ustvarjalo vtis, kot da bi bilo pripravljeno v naglici, povrhu pa še kičasto in plehko- O umetniku in njegovem delu bomo daljši prispevek objavili prihodnjič. ——— IŽ Prof. Potočnik vodi zbor ZCPZ v Banovcih H 1 ZVON ST. 2 nami na seminarju, se jim je pridružil. Sledil je večerni piknik ob robu gozda s hrano na žaru. Veliko smo peli ob spremljavi harmonike in dveh starih glasbil, ki sta ju igrala gospodar in gospodinja. Enkratnemu koncertu smo sledili tudi v četrtek zvečer v cerkvi v Veržeju. Izoblikovale so ga sopranistka Pija Brodnik, organistka Angela Tomanič in čelistka Simona Slokar. Zbrano smo poslušali Trošta, Caccinija, Bacha, Saint-Saensa, Mozarta, Cezarja Franka in uživali ob brezhibnem izvajanju znanih melodij. Tudi v petek smo sledili koncertu v cerkvi v Veržeju. Mladi organisti Kristina Martelanc, Mira Fabjan, Marija Kerže, Davorin Starec, Marina Štur-man, Tanja Peric in Iztok Cer-gol so pokazali, kaj so se naučili med tednom pod vodstvom prijazne in sposobne profesorice Tomaničeve, ki vodi tudi med letom tečaj mladih organistov na Opčinah. Zaigrali so po dve skladbi primerni njihovi stopnji znanja. Vsi so se potrudili in so bili deležni toplega ploskanja. Naj povem, da so bili predavatelji letošnjega seminarja štirje. Pevsko teorijo je učila prof. Pija Brodnik, prakso prof. Lojze Potočnik, orglanje prof. Angela Tomanič, o pomemb-I nosti pevcev pri liturgiji pa je predaval g. Lojze Kržišnik. Pod vodstvom prof. Potočnika in prof. Brodnikove smo se med tednom naučiliS/oven-sko mašo Franca Blažiča, Daritev Jožeta Trošta na besedilo Simona Gregorčiča, Sveto Obha-\jilo MatijeTomca in Premrlovo Poglej na nas z višave. V petek zvečer smo zapeli omenjene skladbe pri maši v Veržeju in v soboto zjutraj, na praznik Ma-rijinega vnebovzetja, smo ponovili ves program pri maši v Ljutomeru. Na seminarju smo imeli veliko vaj. Veliko lepega smo si ogledali, a smo kljub intenzivnemu delu dobili tudi nekaj časa zase, da smo se lahko kopali v termalnih bazenih. Po večerji smo se zbirali pod lopo in ob zvokih harmonike prepevali naše lepe slovenske pesmi in tudi to je pripomoglo k vesele-j mu vzdušju in prijetnemu počutju. Da je vse potekalo kot po olju, da smo bili zadovoljni, da smo toliko lepega doživeli in se sprostili, se lahko zahvalimo odbornikomZCPZ, ki so bili stalno z nami in so skušali ugoditi vsem našim željam. Zadovoljiti 80 oseb ni preprosta stvar. Odbornikom Zveze pa je to u-spelo. V imenu udeležencev seminarja izražam odboru hvaležnost za trud, ki ga vlaga v svoje delo, in mu želim veliko nadaljnjega uspeha. 1VV4 JL SEMINAR ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA IZPOPOLNJEVANJU V BANOVCIH VERA POLJŠAK Poletni seminar ZCPZ Za pevce in organiste je letos potekal v zdraviliškem naselju Zeleni gaj v Banovcih blizu Ljutomera °d nedelje, 9-, do sobote, 15. avgusta t.l. Udeležencev je bilo okrog 80. Na seminar sem se vpisala dan pred odhodom, ker seje druga pevka seminarju odrekla, in ko sem dospela v Banovce, niso vedeli, kam z mano, ker so bila vsa mesta zasedena. Takih "vratolomnih" vpisov se bom v bodoče izogibala in bom spoštovala rok, ki ga za vPis določi ZCPZ. Kaj smo delali v Banovcih? Zjutraj smo imeli intenzivne vaje od 8.45 do 12.30, v po-Poldnaskih urah so bile na vrsti ekskurzije, v večernih urah srno imeli tri koncerte. V torek zjutraj nas je obiskal mariborski škof Franc Kramberger. V imenu prisotnih in ZCPZ gaje pozdravila prof. Elvi Slokar. Gost je poudaril važnost Petja pri liturgiji in seje na dolgo razgovoril o pomembnosti škofa Slomška za vse Slovence. Veselil seje njegove skorajšnje beatifikacije. Beltinci, Filovci, Bogojina, Ljutomer, Slamnjak, Veržej -vsako naselje ima svojo zanimivost. V Beltincih smo si ogledali cerkev. V njej je grobnica madžarskih grofov Zichy, ki jih v svoji sagi z naslovomZ./pa zelenela je izčrpno in zgodovinsko podkovano opisuje Bogdan Novak. Zanimivo je bilo pri zadnjem lončarju v Filovcih. In vredna ogleda je Plečnikova cerkev gospodovega vnebohoda v Bogojini. Stavba je res posebna. Ob že obstoječi kapelici je Plečnik nadaljeval z gradnjo svoje cerkve, ki je arhitektonsko svojevrstna. V njej je vse Plečnikovo: oltar, križev pot, krstilnica... Cerkev se ponaša z lesenim stropom, ki gaje umetnik opremil z izdelki domače keramike. Ima zvonik v obliki valja z ravno streho. Zgrajena je bila med leti 1925-27 in je eno najbolj značilnih Plečnikovih del. V torek smo v priredbi zveze imeli glasbeni večer na terasi hotela. Adam Selj nam je pripravil koncert s harmoniko. Mladega tržaškega glasbenika vsi dobro poznamo. Navdušeno smo mu zaploskali. V sredo popoldne je bil na yrsti izlet z avtobusom. V Babičevem mlinu na Muri nam je gospodar povedal, da dela v njem že četrta generacija. Tu smo nabavili razne vrste domače moke in gospodinja nam je posredovala nekaj prleških receptov. Zvečer smo imeli večerjo na prostem na turistični kmetiji Frank-Ozmec v Slam-njaku, kjer je bila možnost ribarjenja, vožnje s kočijo in s čolnom. Mladi so se šli odbojko. Msgr. Vončina, ki je bil z W p tf p M NOVI GLAb/il. JZ 199« S U 1 \A KLUZE / INTRA MUROS - MED ZIDOVI TRDNJAVA Z NOVO PODOBO KLARA KRAPEŽ V Klužah - mogočni vojaški utrdbi, ki stoji nad sotesko Koritnice, je bila na večer Velikega šmarna odprta razstava devetih umetnikov, ki svoja dela ponujajo v odkup za obnovo Posočja. Topel poletni dan seje počasi prevešal v prijetno noč, ki je obljubljala pestro kulturno dogajanje tik ob meji. Številni obiskovalci, med njimi je bilo veliko tudi zgolj naključnih popotnikov, ki so bili namenjeni v Kluže zaradi razstave, seje še pred začetkom uradnega programa povzpelo tudi do ostankov zgornje trdnjave Fort Hermann. Taje nekoliko po krivici velikokrat prezrta, a je v primerjavi s spodnjo utrdbo prav tako vredna ogleda, saj je njena zahodna stran vsekana dobesedno v skalo. Nekaj po 21 .uri zvečer seje prireditev, združena pod naslovom Intra muros - Med zidovi, začela s projekcijo filma Andreja Zdraviča V steklu reke. Poetičnemu zapisu o Soči, smaragdni reki zahodne Slovenije, je sledil koncert skupine The Stroj, ki ustvarja ritmično glasbo na dokaj nenavadnih inštrumentih - tovarniškem odpadnem materialu - sodih, vzmeteh, radiatorjih. Svoje izvajanje osemčlanska skupina popestri tudi z drugimi spretnostmi in v Klužah so nam tako ponudili bruhanje ognja, kar je znotraj trdnjavskih zidov ustvarilo poseben vtis. Vse to, kar smo doživeli na prostem, seje pozneje ob značilnih čompah - krompirju s skuto, ki so jih pripravili domačini - nadaljevalo še znotraj stavbe, kjer so Damijan Kra-cina, Bojan Stokelj, Katarina Toman, Nataša Krhne, Aleksij Ko- bal, Silvester Plotajs - Sicoe, Mark A. Kovačič in Tobias Putrih ter fotograf Borut Krajnc razstavili svoja dela. Vse do 15. septembra si je tako mogoče ogledati fotografije, slike, instalacijo, računalniško grafiko in umetniške objekte. Kluže so bile 15. avgusta zvečer resnično kulturno središče ne le bovškega okoliša, ampak tudi širšega območja. Več kot 200 obiskovalcevtudi iz oddaljenih krajev je dokaz, da kultura ne pozna meja in zmore privabiti generacije ljudi, ki jih zanimajo različne zvrsti umetnosti. Obenem je bil večer tudi potrditev, daje bila odločitev umetnikov o skupnem razstavljanju pravilna in ima trdnjava Kluže kot kulturni objekt na tromeji veliko vlogo. S prodajo umetnineSrodo-lom upanja slikarja Aleksija Kobala pa bo zbrana pomoč podarjena tudi družini iz Drežni-ških Raven. Ob zaprtju razstave 15. septembra bo v Klužah še gledališka prireditev Minotaver režiserja Saše Jovanoviča. IMESKI FILMSKI E S T I V A DESET DNI IZBRANIH FILMOV ZA VSE OKUSE DAVORIN DEVETAK Od 3. do 13. septembra bo na beneškem Lidu spet zaživel filmski festival. 55. izdaja slovite "mostre" ima na sporedu vse, kar si lahko zaželijo tako strastni ljubitelji in službeni gledalci filmov (kritiki, filmarji) kot krajevno občinstvo, ki zahaja z majico ali večerno obleko na premiere, ter številni mladi, ki prihrumijo iz cele Italije s svojimi pisanimi nahrbtniki, fotoaparati, šotori in kamperji. Festival se bo začel in končal v znamenju Hollywooda. Otvo-rilga bo Spielbergov vojni ko-losal o D. dnevu, t.j. izkrcanju v Normandiji, Saving Private Ryan, ki žanje uspeh po ekranih sveta. Sklenila ga bo svetovna premiera Frankenheimerje-vega vohunskega trilerjaRonin z večnim De Nirom. Vmes bo na ogled ničkoliko del priznanih avtorjev v tekmovalnem in drugih spremnih sporedih. Za zlatega leva bodo tekmovali pričakovani film Bulvvorth ameriškega igralca-režiserja VVarrena Beattyja, Rohmerjev Conte dautomne, New rose hotel Američana Abela Ferrare (z Asio Argento), zadnje delo Emira Kusturice, jugoslovanska produkcija Chat noi, chatblanc, de\oSokout iranskega avtorja Mohsena Makhmalbafa. Na devetnajst naslovov v konkurenci bodo trije italijanski:/.'a/-bero delle pere subtilne avtorke Francesce Archibugi, I piccoli maestri (Daniele Luchetti) in Cosi ridevano predstavnika srednjega rodu Giannija Amelia. Letošnja bera predstavlja kar 60 svetovnih premier na skupno 80 celovečercev; k temu gre sešteti še kakih 20 videodel in 20 kratkometražcev z vseh koncev sveta. Kuratorju beneškega festivala Feliceju Lauda-diu je uspelo privleči v Benetke čislana imena evropskega in hollywoodskega filma. Med avtorji filmov izven tekmovalnega sporeda naštejemo Jamesa lvoryja, Woodyja Allena, ki je že stalni gost Benetk, Nemko Doris Dorrie; iz sklopa Perspektive Wima VVendersa in Srba Gorana Paskaljeviča, ki predstavlja film Bure baruta; iz sporeda Noči in zvezde Spikea Lee-ja, Petra VVeira, Boba Rafelso-na, Stevena Soderbergha. Predstavitev beneškega programa je bila deležna nemalo kritik zaradi omalovažujočega odnosa Laudadia do nacionalnega filma, kar naj bi dokazovala ukinitev vitrine Italijanski poldnevnik. Menim, da so te neosnovane, saj vsaj petnajst od letošnjih 80 dolgometraž-cevje italijanskih. Poleg naštetih blestijo po raznih sekcijah še nova dela bratov Taviani (Tu ridi z nacionalno lepotico št. 1 Sabrino Ferilli in Antoniom Al-banesejem, po Pirandellu), Mi-cheleja Placida, Petra Dal Mon-teja, Alberta Sordija. Z Radio Freccia bo debitiral rock zvezdnik Ligabue, z ameriško pro-dukcijoLiv pa umetniški sin para Loren-Ponti Edoardo Ponti. Prav je, kot pravi Laudadio, da se italijanski film prosto sooča i in spopada s tujimi produkcijami, izven geta nacionalnega monografskega pregleda. Lahko bi še naštevali, zlasti številne zvezde, avtorje in posebneže svetovnega filmskega cirkusa, ki se bodo septembra zbrali na beneškem otočcu, ob razkošnih in razvpitih defilejih, konferencah, gostijah, koktajlih in drugem, kar se jih bodo omislili iznajdljivi referenti za tisk in marketing. Zadnji Woo-dy Allen, Celebrity, je že po naslovu zgovorni simbol feelin-ga in zasvojenosti beneške mostre z "avtorskim zvezdništvom": v castu so avtoironični Leo Di Caprio, šekspirijanec Kenneth Branagh, Kim Basinger, Wino-na Ryder, Joe Mantegna, Mela-nie Griffith... Ni kaj, truma reporterjev, časnikarjev in snemalcev bo imela dovolj celu-loidnega in človeškega gradiva za reportaže na tekočem traku. Raisat in Telepiu napovedujeta za privržence satelitskih oz. kodiranih programov kar šestnajst ur sporedov na dan. Filmski navdušenci, ki boste o-stali doma, se kar pripravite! Žirija, ki jo vodi režiser Etto-re Scola, bo imela nelahko na- logo pri oceni najzanimivejših del glede na kakovost napovedane ponudbe. Med ostalimi j člani so brazilski režiser Hector Babenco, Američanka Kathryn Bigelovv, indijski producent Is-mail Merchant, škotska igralka Tilda Svvinton, pisatelj Luis Se-i pulveda (prikazan bo tudi animirani film La gabbianella e it gatto, ki gaje po uspešnici čil-| skega pisca priredil Italijan En-zo DAlo). Sicer bo letos manj del kot prejšnja leta, kar bo o-mogočilo bolj umirjen in, upa-i mo, domiseln pregled filmov. Zlata leva za življenjsko kariero bosta prejela Sophia Lo-! ren in poljski režiser Andrzej VVajda. Med drugimi zanimivostmi povejmo, da si je Laudadio letos izmislil Filmski market, ki bo stal nasproti Casinoja in bo po canneškem vzorcu Marcheja služil stikom, poslom in dogovorom festivalskih po-i slovnežev, filmarjev, producentov, distributerjev, kupcev avtorskih pravic za tv, video, satelitske oddaje itd. ŠTIPENDIJE SKLADA DORCE SARDOČ Upravni odbor Sklada Dorče Sardoč razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: ■ dve štipendiji v znesku milijon lir za učence Zavoda za slovensko izobraževanje. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ■ tri štipendije v znesku dva milijona in petsto tisoč lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ■ ena štipendija v znesku pet milijonov lir za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ■ z namenom ohranjanja lika dr. Dorčeta Sardoča bo sklad dodelil štipendijo v znesku treh milijonov lir za raziskavo, namenjeno morebitni objavi v okviru podiplomskega študija na temo "Protifašistično in protiokupatorsko delovanje primorskih ljudi". Kandidati naj v prošnji navedejo osnovne okvire raziskave ter priložijo dokumente o opravljenem študiju, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah in podatki bančnega računa, na katerega bo štipendija nakazana. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. septembra 1998. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora: Boris Peric (0481 32545), Zdravko Custrin (0481 387310), Vera Tuta Ban (040 299632), Karlo Černič (0481 78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. septembra 1998 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - F0NDAZI0NE D. SARDOČ c/o Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11 Gorica. 7 ČETRTEK 27. AVGUSTA 199U Ob tridesetletnem jubileju leta '68 in "kontestirane" takran-te izdaje festivala, je Laudadio poskrbel za priložnostno, eno-filmsko retrospektivo Oseminšestdeset, s projekcijo filma Nemca Alexandra Klugeja Cii artisti sotto la tenda del circo: perplessi. Legendarni naslov je, kljub kontestacijam, prejel zadnjega zlatega leva pred "zamrznitvijo" beneške mostre skozi 70. leta in postal eden od znanilcev ali simbolov tedanje pro-tikulture. Bolj "užiten" za filmske nostalgike bo nemara vpogled v nekatere mojstrovine polpreteklega italijanskega filma v nizu obnovljenih \zda\Spetnajdeni film, kot Rosselinijev kla-sikPalsa v baje izvirni verziji, ki sojo prikazali v Benetkah 1946, ali Pietrangelijevo delo/\c/ua e le compagne. Zabave, kot rečeno, bo za vse okuse, in po o-gledu vsega, kolikor bo mogoče, bomo zvesto poročali. 8 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 BOLEČA IN TEŽKA IZGUBA RAZSTAVA O RIBIŠTVU V TRŽAŠKEM ZALIVU BRIDKO SLOVO OD PROF. JOŽKA BAŠE V začetku prejšnjega tedna je v zamejstvu, zlasti na Tržaškem, globoko odjeknila skoraj neverjetna vest o nepričakovani smrti prof. Jožka Baše. Prof. Baša, sicer izkušen planinec, se je v nedeljo, 16. avgusta, skupaj s soplezalcem Danilom Šegulo s Ptuja, podal na severno steno gore Raduhe v Kamniških Alpah. Med vzponom mu je spodrsnilo, omahnil je kakih 50 metrov globoko in ni mu bilo pomoči. Vest o smrti prof. Baše je boleče odjeknila med zamejskimi Slovenci, saj je bil pokojnik priznan šolnik in aktiven član naše skupnosti. Rodil se je 15. junija 1935 v Trstu, kjer je obiskoval slovenske šole. Po maturi na slovenskem tržaškem učiteljišču in nekajletnem službovanju na tukajšnjih slovenskih osnovnih šolah je na ljubljanski univerzi diplomiral iz ekonomskih ved. Potem ko mu je bila diploma priznana v Italiji, je poučeval najprej na italijanskih, potem še na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Nazadnje je bil še didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu in kot tak je leta 1993 stopil v pokoj. Predsedoval je tudi maturitetnim komisijam. Pokojnikovo delovanje pa se ni končalo med šolskimi zidovi. Prof. Baša je bil aktiven član Sindikata slovenske šole, kjer je bil tudi več časa član vodstva. Sodeloval je tudi pri urejevanju in sestavi številnih publikacij. Pokojni prof. Baša je tudi zavzeto in aktivno spremljal družbeni in politični utrip slovenskega naroda v matici in zamejstvu. Ta- ko je npr. sodeloval tudi z Odborom za varstvo človekovih pravic, ki se je leta 1988, v času Slovenske pomladi, oblikoval ob aretaciji Janše, Bor-štnerja, Tasiča in Zavrla. Poleg tega je bil tudi aktiven član Slovenskega planinskega društva Trst. Prav ljubezen do gora pa je bila zanj usodna. Pogreb prot. Jožka Baše je bil v petek, 21. avgusta, na pokopališču pri Sv. Ani. Udeležilo se ga je res veliko število ljudi, kar priča o pokojnikovi priljubljenosti v naši skupnosti. Mašni in pogrebni obred sta opravila slovenski kaplan pri Sv. Ivanu Milan Nemac in župnik z Goč Bogdan Saksida, peli pa so člani Tržaškega okteta in okteta Odmevi ter cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana. Od pokojnika so se z ganljivimi besedami poslovili prof. Živka Marc, didaktična ravnateljica dr. Ksenija Dobri-la in dr. Marko Udovič. Ženi, prof. Majdi Kaučič, in hčerki Barbari naj gre iskreno sožalje tudi s strani Novega glasa. Ob nenadni izgubi prijatelja PROF. JOŽKA BAŠE didaktičnega ravnatelja v pokoju, požrtvovalnega člana izvršnega odbora Sindikata slovenske šole, navdušenega rekreativca, hribolazca, izrekamo ženi Majdi in hčerki Barbari občuteno sožalje Odborniki in člani Sindikata slovenske šole - Trst PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ROKA V GROPADl •••••••••••••••••• Preteklo nedeljo, 16. t.m., so v Gropadi počastili svojega zavetnika sv. Roka. Kar precej župljanov se je zbralo pri večerni slovesni maši, ki jo je daroval domači župnik g. Žarko Škerlj. Vsaka doba ima svoje junake, mučence, ki jim kristjani pravimo svetniki. Postavljeni so na spomenike ali oltarje, da so nam za zgled in oporo, v pomoč in priprošnjo, je poudaril župnik v svojem nagovoru med mašo. Ohranjati živo versko-narod-no in kulturno izročilo, biti hvaležni prednikom, da so nam sezidali cerkev, živeti in še druge navduševati za prave vrednote, to je naloga nas vseh. Slabo je, da mnogi današnji ljudje in kristjani nimajo več občutka za to, kar je sveto. Posebej mladi ljudje, ki vse dajo na šport, bi morali vedeti, da le-ta kot vrednota sama zase ni vredna, da bi samo zanjo delali in živeli. Večer smo sklenili z dru-| žabnim klepetom ob skrbno pripravljenih mizah, za kar ; gresta iskrena zahvala in hvaležnost pridnim domačim gospodinjam. PRIČEVANJE O STOLETNEM ŽIVLJENJU SLOVENCEV Z MORJEM V Prosvetnem domu na Opčinah je do 20. septembra odprta razstava z naslovom Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Pripravil jo je kapitan Bruno Volpi Lisjak, avtor uspešne knjige Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave, ki je izšla leta 1995 pri založbi Mladika v Trstu. Razstavo so odprli že 13. t.m. v okviru tradicionalnega Tabora, ki ga vsako leto prireja istoimensko društvo na Opčinah. Na odprtju sta spregovorila predsednik slovenskega Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana pri Trstu Marino Košuta ter avtor razstave Bruno Volpi Lisjak. Za glasbeni utrinek je poskrbel moški zbor Vesna iz Sv. Križa pri Trstu pod vodstvom Marjana Pavlice. Namen razstave je prikazati občinstvu navade in dejavnosti, ki so bile značilne za del slovenskega prebivalstva na Tržaškem in ki so za vedno izginile oz. gredo v pozabo. Želi tudi širiti spoznanje, da imamo Slovenci pomorsko tradicijo. Drugi cilj razstave je pritegniti pozornost javnosti, tako ustanov kot zasebnikov, da pride do nastanka ribiškega muzeja ali vsaj stalne razstave o ribištvu, tako da bi morje ostalo bistven ele- ment slovenskega prostora in del kulturne dediščine primorskih Slovencev. Razstava je razdeljena na dva dela: prvi, ki je na ogled na panojih, obsega zgodovino slovenskega pomorskega ribištva v Tržaškem zalivu skozi najrazličnejše dokumente in listine, ki segajo nazaj celo v 16. stoletje. Te listine nudijo obiskovalcu zelo zanimivo zgodovinsko-socio-loško sliko skozi čas o življe- nju slovenskih ljudi na obalnem pasu in o njihovih dejavnostih na morju. Panoje s kopijami dokumentov in listin krasijo tudi fotografije starih ribiških prizorov. Posebna poglavja so posvečena čupi, ribiškemu čolnu, ki je več kot tisoč let pravi simbol slovenskega pomorskega ribištva na Tržaškem, zatem boju s t.i. ; "čožoti", se pravi ribiči iz Chioggie, ki so prihajali ribarit v Tržaški zaliv na škodo do- mačih ribičev, pa še značilnemu lovu na tune. Drugi del razstave je bolj etnološkega značaja, saj je na ogled vrsta predmetov in orodja, ki so ga uporabljali slovenski ribiči na Tržaškem: svetilke, mreže, sidra, jadra, razni drugi pripomočki za ribolov idr. Na ogled je tudi originalni model t.i. "ščife", 4-me-trskega čolna, ki so ga uporabljali ribiči v Tržaškem zalivu. Razstavljeni eksponati so last muzejske zbirke Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu predstavlja torej vpogled v del naše zgodovine, ki ga resnici na ljubo tudi pri nas nismo preveč poglobili. Razstavljeni dokumenti in predmeti tudi dokazujejo, da je življenje Slovencev na zahodni narodnostni meji že od nekdaj prežeto s tesnim življenjem z morjem. Z zamrtjem ribiške dejavnosti je začel bledeti tudi zgodovinski spomin na to življenje. Zasluga kapitana Bruna Volpija-Lisjaka je, da je s svojo knjigo obudil spomin na obdobje slovenskega ribištva na Tržaškem, razstava v Prosvetnem domu pa kaže, da se obujanje zgodovinskega spomina nadaljuje. VERSKA IN KULTURNA PRAZNOVANJA TUDI LETOS DOŽIVET VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU Tudi letos je bilo na praznik Vnebovzetja Device Marije na Repentabru nadvse praznično. Pot, ki vodi na utrjeno svetišče na Tabru, je bila posejana s stojnicami, ki so ponujale najrazličnejše blago. Tako na poti kot ob vznožju in seveda na vrhu griča je bilo 13., 14., 15. in 16. avgusta zelo živahno, saj je Repentabor v tistih dneh obiskalo veliko število ljudi, da bi prisostvovali tako verskim svečanostim kot kulturnim točkam ali pa samo, da bi se rešili sopare, ki je vladala v tržaškem mestu, pa tudi na Krasu. Višek praznovanj na Repentabru je bil 15. avgusta, na sam praznik Marijinega Vnebovzetja. Romarska maša je bila že ob 8. uri, ob 10. uri pa je bila slovesna maša, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ra-vignani. Ob 17. uri je bil tradicionalni romarski shod z mašo, ki jo je daroval župnik iz Dutovelj. Maši so sledile pete litanije v cerkvi. Dan kasneje, 16. avgusta, pa je repen-tabrska župnija praznovala zavetnika sv. Roka. Redna maša je bila ob 10. uri zjutraj, večerna pa ob 19. uri. Po maši je na dvorišču med Srenjsko hišo in cerkvijo nastopila godba na pihala iz Nabrežine. Ob tradicionalnih praznovanjih na Repentabru so v če- m trtek, 13. t.m., v Srenjski hiši odprli razstavo/ezusovkrižev pot v upodobitvi Avgusta Černigoja. Gre za 14 intarzij, ki jih je I. 1966 izdelala tržaška umetnica Emanuela Marassi na podlagi serije risb, ki jih je j Avgust Černigoj svojčas pripravil za zasebno kapelo v j NewYorku. Takrat je tudi ške-denjski kaplan Dušan Jakomin prosil umetnika, da bi prispeval podoben križev pot. Tako so nastale intarzije Černigojeve učenke Emanuele Marassi. Zaradi raznih težav ni nikoli prišlo do izročitve umetniškega dela, ki je letos prvič razstavljeno javnosti ob stoletnici Černigojevega rojstva. Do razstave je prišlo tudi v okviru priprav na jubilejno leto 2000. V lem duhu bo- do postaje križevega pota obiskale in idejno povezale Marijina svetišča na Repentabru, v Miljah in na Vejni. Razstavo so priredile pokrajina Trst, občina Repentabor, župnijska skupnost Repentabor, pripravil jo je odbor Trieste Contemporanea s prispevkom Tržaške trgovinske zbornice in Sklada Tržaške hranilnice. Uredili sta jo Fede-rica Luser in Alessandra Nico-lini, mizarska dela je opravil Saverio Marassi, kovinska pa Massimiliano Ferluga. Križev pot bo na ogled do 30. avgusta po naslednjem urniku: ob delavnikih od 17. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ter od 1 7. do 20. ure. JUBILEJNI 50. MARIJANSKI SHOD V nedeljo, 13. septembra, bo na Opčinah 50. jubilejni Marijanski shod. Potekal bo pod geslom Z Marijo v tretje tisočletje! in v okviru drugega leta duhovne priprave na jubilejno leto odrešenja 2000. Praznovanja se bodo začela že v petek, 11. septembra, ko bo ob 20. uri pod šotorom v Marijanišču predstavitev brošure ob 50. Marijanskem shodu. Poleg tega bosta še video-recital o letošnjem romanju kipa fatimske Matere Božje, ki je bilo v mesecu maju po slovenskih župnijah. V soboto, 12. septembra, bo, vedno pod istim šotorom z začetkom ob 20. uri, koncert Marijinih pesmi. Oblikovale ga bodo godbe na pihala iz Doline, Proseka in Nabrežine ter Združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. V nedeljo, 13. septembra, bo osrednja slovesnost, ki jo bo vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Pričetek bo ob 15. uri v openski župnijski cerkvi z molitvijo in razmišljanjem-Ob 15.30 bo procesija po vasi, na kateri bodo sodelovale godbe na pihala, združeni zborZCPZ, skavti in skavtinje ter narodne noše. Po procesiji bo maša pod šotorom v Marijanišču. Od 14. ure do začetka procesije bo v cerkvi tudi priložnost za spoved. TRŽAŠKA KRONIKA VRHUNEC SKAVTSKE DEJAVNOSTI SLOVENSKI TRŽAŠKI SKAVTI SO SE VRNILI S TABOROV MATJAŽ RUSTJA • j* •f s* Z' ' ■ $ w '1 Vroči avgust nas moreče opominja, da se poletje izteka, da bosta kmalu šola ali zaposlitev trdo pritiskala na vse nas. Tudi skavtsko leto bo znova zaživelo po vesel ih poletnih taborih. Od teh ostajajo neizpodbitna dejstva le datumi, število udeležencev in članov vodstva, pa še kraj seveda, vse ostalo (z občutki na prvem mestu) je sad osebnega doživljanja in sprejemanja. Številke so le kavelj v neskončnosti spomina, na tega o-bešamo skavtske trenutke. Težko bi ne verjel v posledice skavtskega poletja, kjer narava kriči osebnosti, jih oblikuje v vsakodnevnem odkrivanju pozitivnosti in negativnosti biosa, ko korak za korakom ruši popadke mladostniške neurejenosti življenja. Tržaški del SZSO je za višek skavtskega leta pripravil kar šest taborov, tako da je skoraj 200 mladih doživelo tisto, kar ni dano vsakomur: skavtizem. Preveč destruktivno bi bilo zreducirati vse na gole številke, ker vsaka številka lahko pove veliko več kot vse skupaj. Vsak posameznik bi mogel ure opisovati tabor, še vedno pa bi ostal mozaik taborov zavit v tančico nedosegljivih osebnih trenutkov. Volčiči in veverice (bili so na taboru od 27. 7. do 2. 8. v Bukovem pri Cerknem) še iščejo skrivnostnega Belega bizona, razdeljeni v indijanska plemena Absorakov, Cheyennov in Shoshonov. Velika poglavarka Čuvarka svete pipe (načelnica tabora) Martina Slavec je vestno pripravljala malčke, jih skupaj z ostalim vodstvom urila v skavtsko-indijanskih veščinah, da bi bili kos lovu na bizona. Z izleti v arheološko središče Divje babe, idrijski Antonijev rov ter bolnico Franjo so si ogledovali okolico, vendar Beli bizon še tuli v polmraku cerkljanskih gozdov. Mogoče po naključju, mogoče zaradi privlačne teme, tudi dva tabora (od skupnih treh) veje izvidnikov in vodnic sta izbrala indijansko tematiko. Druga četa je taborila od 13. 7. do 27. 7. v dolini Žirovnice pri Žireh (o tem bomo poročali prihodnjič), plemeni Dakota in Nakota velike družine Sioux prve in tretje čete pa sta odšli v Reko pri Cerknem in tam bistrili um in moč, drznost v indijanskem vzdušju. Od 12. 7. do 23. 7. jih je načelnica Samuela Bandi, pod totemom velikem orlom (niso namreč dvignili tradicionalnega jambora), nagovarjala o lepotah narave, duha in duhovnosti. Četrta četa, ki je taborila od 5. 7. do 18. 7. v Lahovem na Bloški polici (načeloval ji ' je Ivo Kerže), je sklenila, da se bo preimenovala in preo- blekla v tabor Tlačanov. Po postavitvi tabornih zgradb se je začelo spoznavanje bogatih skavtskih veščin, odetih v čar preteklih stoletij, v boj proti neusmiljenemu gospodarju. Nova pravda, ki stajo razglasila grof in grofica, pa je bila zadnja kapljica v morju krivic; upor je bil za vrati in med veliko igro si je ljudstvo pridobilo nove pravice. Noviciat in klan tretjega in četrtega stega sta se pod vodstvom Stojana Pahorja in Jordana Pisanija podala na potovalni tabor s kolesi od Lien-za do Dunaja. Od 3.8. do 11. 8. so na skoraj 300 km poti ob Donavi spoznavali lepote Avstrije in njenih ljudi v dokaj neobičajni, a izredno bogati izkušnji. Noviciat in klan prvega in drugega stega pa sta odšla na potovalni tabor (27. 7. - 3.8.) z zavestjo, da se bosta morala prav posebno potruditi: ne samo na potovalnem delu od Krme po bohinjskih planinah, preko Črnega jezera, Komne in Krna v Lepeno, ampak tudi na stalnem delu na Baškem. Vključili so se namreč v humanitarno akcijo "Skupaj v Posočju 1998", ki jo je organizirala tretja veja primorskih skavtov ZSKSS in SZSO. Vsak noviciat in klan iz slovenske in zamejske Primorske je za nekaj dni pomagal potresen-cem: "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!" (Mt 7,12). V MARIJAN ISCUNA OPČINAH USPEŠEN ZAKLJUČEK PRVEGA PEVSKEGA TEDNA MAJDA DAN EV Na petkovi prireditvi so mlade udeleženke prikazale uspešno opravljeno delo. I OTO KROMA V petek se je v openskem Marijanišču s sveto mašo na prostem in prireditvijo v dvorani Finžgarjevega doma zaključil prvi poletni pevski teden, ki ga je v sodelovanju z Marijaniščem in Zvezo cerkvenih pevskih zborov priredilo društvo Vesela pomlad za deklice od 6. do 10. leta starosti. V pestrem, skoraj dve uri trajajočem programu, smo se seznanili s številnimi dejavnostmi, ki so potekale od ponedeljka do petka, in spoznali, kaj zmorejo v tako kratkem času ustvariti mladi pod mentorstvom strokovno odlično pripravljenih peda- gogov. Koordinator dela g. Franc Pohajač je nazorno o-pisal potek dela in sproti predstavljal posamezne dejavnosti, ki jih je 32 deklic, razdeljenih v štiri starostne skupine, tudi praktično prikazalo. Tako smo lahko spoznali delo vokalista, prof. Rafaela Martina del Čampa, ki je male pevke seznanjal z dihalno vokalno tehniko, prof. Majde Artač, ki jih je seznanjala z lepo slovensko besedo, mlade bodoče glasbene pedagoginje, za sedaj še študentke na Akademiji za glasbo v Ljubljani Martine Batič, ki je z malimi pevkami naštudirala krajši pevski program, prof. Marje Feinig, ki je vodila tečaj igranja na Orff instrumente, pa še delo gospe Anke Čepelnik Kocijančič, ki je bila zadolžena za folklorne plese, in prof. Petre Križmančič, ki je skrbela za gibalno ritmične vaje. S podobno dejavnostjo seje ukvarjala tudi Valentina Šu-ber, študentka na Fakulteti za šport v Ljubljani, ki pa je rezultate svojega dela predstavila že prej na prostornem dvorišču. Zal nismo mogli spoznati, kako so se naše male pevke odrezale v bazenu, kjer so izvajale razne vaje pod mentorstvom prof. Maria Čača, lahko pa smo si na priložnostni razstavi ogledali izdelke njihovih spretnih rok, ki so nastali pod vodstvom prof. Jasne Merku in gospe Tatjane Malalan. / Pevsko glasbene in razvedrilne dejavnosti so ves teden potekale v sozvočju in se skladno dopolnjevale, kar je bilo opaziti tudi na zaključnem prikazu opravljenega dela. S tem so bile seveda za-dovoljne predvsem male pevke kot tudi njihovi starši, mentorji in organizatorji. Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili v prihodnjih številkah. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. / ured. DAROVI ZA CERKEV na Pesku: neimenovana oseba za novo e-lektrično napeljavo 50.000; ob obletnici smrti Branka Grahonje starši 50.000; Milka Rapotec (Gročana 53) 50.000; Marija Bernetič namesto cvetja pok. Mariji Grahonja 30.000. ZA CERKEV v Bazovici: Marija Žagar 50.000; Štefanija Kalc v spomin na svoje drage pokojne 50.000; Dora Kalc 15.000; Majda Cijak ob 4. obletnici mame 50.000; Ana Križmančič 50.000; v spomin na pok. možaVinko-ta žena Marija Marc 40.000; v spomin na starše hčeri Marija in Danica Marc 40.000; v spomin na družino Grgič Marija in Danica Marc 40.000; starši pok. Aleksandra Ciacchi ob drugi obletnici smrti 100.000 za cerkev v Bazovici in 100.000 za cerkveni zbor Lipa; Marija Marc ob spominu na pok. Igorja Križmančiča 20.000; domača družina ob smrti pok. Bru-nota Čuka daruje za cerkev 100.000 in za cerkveni pevski zbor 100.000. ZA CERKEV na Padričah: ob prvem svetem obhajilu hčerke družina Sfreddo 300.000. ZA K4RITAS v Ajdovščini: 5.V. 50.000. ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: Lučka in Sandi ob krstu malega Martina 50.000; v spomin na Pavlo Adami Mimi in Pina Cobani 50.000; M.R 50.000. ZA CERKEV7 v Nabrežini: namesto cvetja na grob tete Marije Pertot vd. Caharija darujejo nečaki Sonja, Vera, Neva in Ivan 120.000 lir; SSk za dvorano 300.000; N.N. 30.000; Kakeš 100.000; bolniki 70.000; Breda Gruden 100.000; Abras. 50.000; To-niolo 100.000; Gerli 20.000; Caharija 30.000; Trobec 20.000; Grilanc 35.000; Caharija 70.000; Pangos 15.000; Caharija 30.000; Tartar. 300.000; Caharija 15.000 lir. OBVESTILA ZBORJACOBUS GALLUS obvešča stare in nove pevce, da bo prva pevska vaja v novi sezoni 1998/99 v torek, 1. septembra, ob 20. uri v Galluso- vi dvorani na sedežu Glasbene matice, ul. Ruggero Manna 29, v Trstu. IJRAMOLUVE z mašo za duhovne poklice, mladino in družine bo v četrtek, 3. septembra, ob 18.30 v barkov-Ijanski cerkvi. Vabita Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva. ČESTITKE Lilijani, Ivu in VValterju se je pridružila mala SARA. Številnim čestitkam družini Cor-va se pridružuje tudi uredništvo Novega glasa. Novi glas čestita tudi družinama Stavar in Gerdol, saj se je Ivani, Marku in Terezi pridružila JULIJA. PRAZNIK ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA PRIJATELJSKO IN VESELO PRAZNOVANJE SV. JERNEJA V BARKOVLJAH V Barkovljah smo praznovali god sv. Jerneja že v nedeljo, 23. avgusta. Proslavo smo imeli ob 19. uri v cerkvi, dvojezično in bratsko sta se izmenjavala slovenski in italijanski jezik. S kora je mogočno donela pesem slovenskega mešanega zbora pod vodstvom gospe Aleksandre Pertot. Italijanski zbor se je oglašal ob harmoniju in kitari ob strani glavnega oltarja. Nad oltarjem je kraljeval sv. Jernej z velike slike, na oltarni mizi pa je bil prikazan v majhnem kipu. Ta kipec je novost, pripravil ga je domač umetnik in razmnožili so ga v mnogo izvodih. Pred oltarjem pa so se poklonili sv. Jerneju s slovesno sv. mašo trije duhovniki: naš g. Jože Špeh, naš župnik don Elio Stefanuto, vodil pa je sedanji devinski župnik prof. Giorgio Giannini. Kot profesor na univerzi je pred časom dolgo vrsto let maševal v Barkovljah v slovenščini in prepeval v cerkvenem zboru. Zato je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je spet med nami in da se je srečal z nekdanjimi prijatelji. Po slovesni sveti maši nas je župnik pogostil še z o- ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 krepčilom za telo: na dvorišču ob cerkvi so nas čakale mize, polne dobrot. Ob mizah pa se je razvil prijateljski pogovor med znanci, tako da smo se razšli, ko je bila že trdna noč. ---------------NM PRAZNOVANJE SV. JERNEJA NA OPČINAH V tem tednu potekajo na Opčinah prireditve ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Jerneja. Te so se začele v ponedeljek, 24. avgusta (na god sv. Jerneja) z večerno mašo, ki jo je daroval salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar. Po maši je bil koncert skupine Danubia Saxo-phon Quartet z Dunaja. Osrednje slavje bo v nedeljo, 30. t.m., s slovesno mašo in procesijo, ki jo bo vodil škofov vikar msgr. Franc Vončina. Več o Jernejevem praznovanju prihodnjič. [fKofionS GORIŠKA KRONIKA DVE POLETNI SREDIŠČI ZA OTROKE NA GORIŠKEM VESELI, SPROŠČENI, A TUDI DELOVNI TRENUTKI V ŠTANDREŽU IN SOVODNJAH IVA KORŠIČ 10 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 » mm i? mjs m : * - *\ . . v*, ' : V ŠTANDREŽU V poslopju osnovne šole v Štandrežu so se v soparni avgustovski vročini v ponedeljek, 17. avgusta, zaslišali zvonki otroški glasovi. Že tretje leto - tokrat ob podpori SSO - sta štandreški rajonski svet in župnija sv. Andreja priredila tritedensko poletno srečanje, končalo se bo namreč 4. septembra, za osnovnošolce in otroke, ki se bodo letos prvič srečali s šolskimi klopmi. Goriško didaktično ravnateljstvo je malčkom dalo na razpolago učilnice, v katerih se otroci vsak dan, seveda v nekoliko bolj počitniškem duhu, posvečajo ponavljanju in utrjevanju snovi, ki so jo obdelali v minulem šolskem letu. Pri tem jim zvesto in zavzeto stojita ob strani u-čiteljici Majda Zavadlav in Mirka Bric, ki že tretje leto žrtvujeta del počitnic "za narodov blagor". Zdi se, da tudi učno osebje nerado predčasno prestopi šolski prag, saj se ni nihče ponudil, da bi ju nadomestil. Otroci, sedaj jih je že čez trideset in skoro vsi so iz Štandreža - med njimi so trije italijanskega rodu - pa radi zahajajo med šolske klopi, ker je v družbi vrstnikov tudi pisanje poletnih domačih nalog mnogo manj mučno. Sicer pa sta mi učiteljici dejali, da so nekateri res preobremenjeni s poletnimi učnimi obveznostmi. Zaradi tega se jim lahko še pred začetkom pouka priskuti šolsko delo. Sedaj pa so "učne ure" prijetne. Otroci so porazdeljeni po skupinah: starejši se ob skrbni pomoči učiteljice Mirke ubadajo z vajami, berejo, odgovarjajo na vprašanja, dopolnjujejo odgovore, rišejo... Mali cicibančki, ki so igraje prešli iz vrtca v šolske razrede, radovedno odkrivajo z učiteljico Majdo čar čudežnih znakov - črk ob barvanju "dežele črk in črk pevk", ki bodo zares zapele, ko se bodo v šoli naučili branja. Obiskovalci središča imajo tudi skrito željo: ob koncu bi radi sestavili in izdali bro-šuricoNaše /grez opisom najljubših skupinskih igric. Morda se jim bo zamisel posrečila, saj so že napisali nekaj zanimivih prispevkov zanjo. Naj bralci ne mislijo, da se otroci le "mučijo" z učenjem! Dve urici mineta kot blisk. U-čiteljici se poslovita, razigrani kratkohlačniki pomaiicajo in se urno podajajo na dvorišče, ki obdaja prostore rajonskega sveta, ali pa v župnijski vrt. Tam se zgrnejo okrog mladih živahnih štandreških animatorjev, ki jih je letos res lepo število, in se v njihovi družbi srečujejo z neštetimi dejavnostmi, pri katerih svobodno izražajo vso svojo ustvarjalno domišljijo. Pa tudi na telo ne pozabljajo: telovadijo, igrajo nogomet, odbojko, se lovijo... V župnijski dvorani pri pevskih vajah pa večkrat zazvenijo mehki otroški glasovi. A to ni še vse: na programu so krajši izleti in obisk tiskarne Budin, v kateri bodo spoznali, kako se tiskajo časopisi. Obiskali pa bodo tudi tovarno slaščic Gordol, kjer mrgolijo čokolade, bomboni in druge sladke dobrote. Prejšnji teden so se z ogledom Coroninijeve vile za trenutek potopili v privlačno umetnost iz preteklih dni. Dolgčas gotovo ne prebiva v štandreškem poletnem središču! njej moramo omeniti še gospo Mijo Češčut, ki skrbi predvsem zato, da se približno triintrideset otrok različnih starosti - dva sta iz italijanskih družin, a sta zelo dobro vključena v skupino - ne poleni ob sedenju, ampak da pridno vsi telovadijo in krepijo mišice. Sicer razkriva središče različne ustvarjalne "kotičke", ki jih vodita po dve animatorki. Tako imajo navdušeni mali pisci svoj novinarski kotiček, kjer zbrano pišejo spise o iztekajočih se počitnicah in o pestrem življenju v središču. Vse te zapiske skrbno zbirajo za brošuro, ki jo bodo pripravili ob sklepu centra. Tudi kotiček ročnih del lepo uspeva: videla sem gradova iz lepenke, pisana papirnata srčka za mamice, simpatične črvičke iz različnega materiala, polipe iz volne, kaži-strani, plišaste medvedke, prilepljene na lepenko... Prvi teden so se otroci podali v vaško knjižnico in tam listali po lepo ilustriranih mladinskih knjigah. Na športnem dnevu so se pomerili v poligonu, v petek pa jih čaka vz- FOTO BUMBACA V SOVODNJAH Tudi v Sovodnjah se malčki iz domače vasi, Rupe-Peči pa tudi iz Gorice in celo Doberdoba prav gotovo ne dol-I gočasijo. Prav prijetno jim je v vaški dvorani in v bližnjem lepem senčnem vrtu. Že drugo leto zaporedoma jim je Sklad Mitja Čuk omogočil tri-! tedensko - od 17. avgusta do 4. septembra - bivanje v ve-seli družbi vrstnikov in s prijaznimi mladimi animatorkami Katjo Kulot, Vanjo in Katjo Batistič, Francesco Bruno, Aleksandro Posillipo in Dami-jano Češčut, ki je odgovorna ! za dejavnosti v središču. Ob nemirljiva kolesarska tekma. Bili so že na krajšem sprehodu ob bregu Soče. Včasih se prav radi zatečejo v dvorano Kulturnega doma, kjer pojejo pa tudi gledajo priljubljene risanke. Nekateri otroci so v središču do 15. ure, zato gredo na kosilo v bližnjo gostilno pri Miru. Najbolj so vese- lo razposajeni, ko lahko prosto tekajo po obširnem vrtu in ploščadi ob dvorani. Njihove številne dejavnosti je v preteklem tednu že za beležil slovenski program tre tje deželne mreže RAI. SREČANJE SESTRSKIH ŽUPNIJ Z OBEH STRANI MEJE PRAZNIK V PODTURNU Sv. Rok je šel naproti bolnikom z odprtimi rokami in odprtim srcem. Ta svetli zgled sprejemanja in predanosti človeku navdihuje že vsaj šest stoletij pobožnosti v čast sv. Roku in je napolnil s crščanskim smislom versko slovesnost v nedeljo, 16. avgusta, v župnijski cerkvi go-riškečetrti Podturn, posvečeni sv. Roku, kjer so se pri jutranji maši zbrali krajani in pa verniki iz šempetrske župnije. Med sestrskjma župnijama iz Podturna in Šempetra je bi- lo doslej že nekaj srečanj; zadnjič so verniki iz Podturna obiskali sosede ob sv. Petru in Pavlu. Pobuda za srečevanje prihaja od župnikov in aa od ljudi samih in potekajo seveda ne glede na dogovarjanje med občinskimi institucijami in formalnim podpisovanjem dokumentov o gospodarskem ali drugem sodelovanju. Med ljudmi je enostavno drugače, iskrenejše in arisrčnejše, čeprav so tudi italijanski in slovenski upravitelji že dokazali, tudi po sili razmer, dostojno mero medsebojne domačnosti in voljo po sporazumevanju in skupnem nastopanju. Ljudem, ki živijo zlasti na robovih mesta, je meja zelo premostljiva ovira, še več: za vernike je meja-ločitev tam tudi zato, da jo presegajo, da premagujejo predsodke, ki so njo povezani, in z dejanji izpričujejo svojo vero v krščansko sporočilo sprave. Na Goriškem, posebno v nekaterih mestnih predelih, npr. v četrti Placuta-Švetogor-ska, a tudi po nekaterih vaseh, kjer prek poti do sosednje vasi teče državna meja, ni krajevnega praznovanja, ne da bi prišli tudi slovenski sosedje. Tako so kultura, šport in družabne priložnosti nasploh že od nekdaj povezovalci ljudi ob meji. Praznovanje v Podturnu, kjer letos obeležujejo petstoletnico župnije in v avgustu poteka tradicionalna in v mestu najbolj priljubljena šagra sv. Roka, je v nedeljo po Velikem šmarnu privabilo v cerkev praznično razpoloženo množico vernikov. Na povabilo krajevnega župnika in 1 voditelja goriške Karitas Rug-giera Dipiazze je slovesno mašo daroval ob šempetr-skem dekanu g. Jožefu Peganu in somaševalcih iz Vrtojbe in Gorice beograjski nadškof Franc Perko. Skupno mašo je uvedel mladi Ivan Bre-sciani iz Podturna, diakon in jezuit na študiju v Ljubljani. Z nadškofom Perkom je zaslužni g. Dipiazza navezal prijateljstvo med obiski v Beogradu, ko je revežem, žrtvam vojne v državah nekdanje Jugoslavije, prinašal z gmotno pomočjo tudi solidarnost. Bogoslužje božje besede je potekalo v treh jeziki h, furlanšči-ni, italijanščini in slovenščini, ki jih govorijo krajani. Beograjski nadškof Perko, Slovenec, je v svoji pridigi najprej v lepi italijanščini in nato v slovenščini pozdravil to povezovanje med Podturnčani in Šempetrci. Povedal je, da Bog blagoslavja preseganje ločitev med ljudmi, saj je izbral pripadnike božjega ljudstva iz vseh narodov. Zato naj se kristjani ne ozirajo na razlike in ne nasedajo tistim, ki v tujcu prepoznavajo nasprotnika. Nasprotno, kristjani naj dajejo v družbi zgled in pobudo za povezovanje. Sam namreč prihaja iz dežele, kjer sovražnost med narodi narekuje najhujše zločine proti človeku. Prisotne je nato povabil k molitvi, da bi po vzoru sv. Roka izbirali dobroto ter odklanjali zlo. K darovanju so verniki iz Šempetra prinesli na oltar sadove zemlje, vino, kruh in sadje v znamenje hvaležnosti ter svečo, znamenje Luči. Verniki iz Podturna pa so nadškofu izročili dar za revne srbske duhovnike. V nadaljevanju maše sta pevska zbora iz Šempetra in župnije sv. Roka pod vodstvom Bogdana Breclja in Borisa Štakula ob molitvah tudi v latinščini ubrala priljubljene mašne napeve in pritegnila k petju in molitvi zbrane v cerkvi. Na orgle je igral mojster Hubert Bergant. Pred koncem obreda se je g. Dipiazza zahvalil nadškofu za pričevanje, msgr. Perko pa župniku iz Podturna za prijateljstvo in izkazano pomoč, nakar je blagoslovil skupno molitev Furlanov, Italijanov in Slovencev. Praznika v Podturnu s tem še ni bilo konec, saj so takoj po maši v cerkvi, letos dvanajstič, podelili priznanje župljanu, ki z vztrajnim prostovoljnim delom veliko pri-speva h krajevni skupnosti. Prejel ga je za zasluge pri vzgoji najmlajših Fulvio Mian, trener otroške ekipe nogometašev in voditelj pri športnem društvu Sanrocchese. G. Dipiazza je v imenu župnijske skupnosti vse povabil na družabnost in kosilo na prireditvenem prostoru ob športnem igrišču. Popoldne so pritrkovalci iz Furlanije in Slovenije udarjali po zvonovih cerkve sv. Roka; letošnje, 23. tekmovanje v pritrkovanju, so posvetili spominu na Daria Štakula, krajana, ki je meseca maja letos umrl med pritrko-I vanjem na zvoniku oglejske bazilike. Dolgi praznični dan v Podturnu seje proti večeru prevesil še v šagro s plesom in tombolo. -----------IDE OBLETNICA V PODGORI PRAZNIK PRI ANTONICEVIH Na dan, ko je šla v tisk zadnja številka našega lista pred počitnicami, smo prejeli prispevek o lepem slavju v Podgori. Nadvse prisrčno sta v nedeljo, 2. avgusta, praznovala 35-letnico poroke kulturna delavca Klavdija Hvala in Na-tko Antonič iz Podgore. Na dvorišču pri Antoničevih so se pozno popoldan zbrali prav vsi. Prišli so sorodniki, prijatelji, člani Prosvetnega društva Podgora, pevci MePZ Podgora in skupine Akord. Praznovanje se je začelo z duhovno mislijo in branjem božje besede. Natko je z romanja v Lurd prinesel kipec Matere božje, vklesal je kamnito kapelico, ki jo je gospod Tvrtko Tadič blagoslovil ob petju Marijinih pesmi. Neutrudni in nikdar mirujoči Natko je hotel goste presenetiti tudi z nastopom štandreške dramske skupine, ki se je predstavila z enodejanko Čudna bolezen. Občudovali smo razigrano vedno čudovito igralko Majdo Zavadlav v vlogi histerične, preobčutljive in sitne žene, vedno prid- nega Boža Tabaja v vlogi potrpežljivega in ugodljivega moža ter dinamičnega Marka Brajnika, ki je odigral vlogo zdravnika in ob koncu povedal zakoncema, za katero skrivnostno boleznijo boleha žena. Vesela družabnost ob pijači in prigrizku se je razlegala še pozno v noč. Petja, dobre volje in veselega razpoloženja res ni manjkalo. Tudi simpatični g. Tvrtko je na svoj način pripomogel k zabavi in veseli družbi. Bilo je res lepo! Udeleženci praznovanja pri Antoničevih kličemo Klavdiji in Natku še na mnoga srečna leta med nami! ---------LJ IZ ZNANE GORIŠKE DRUŽINE DR. ANKI ABUJA V SPOMIN V soboto, 8. avgusta, je bil v cerkvi sv. Justa v Gorici pogreb pokojne dr. Anke Abuja. zdravilo. Njen oče Anton je imel dobro vpeljano trgovino z vinom, ki so ga prevažali po vsej deželi. Med vojnama je bila Abujeva družina nekako središče slovenskih intelektualcev v Gorici. Pri njih so se zbirali naši veljaki brez ideoloških razlik, liberalci in klerikalci. Vsem so bila vrata od- Pogrebno mašo je vodil g. Cvetko Žbogar ob somaševanju še treh duhovnikov, prijateljev družine Abujž. O njenem liku je spregovoril dr. Kazimir Humar. Pokojnico so pokopali v družinski grobnici na goriškem pokopališču. Pokojnica je veliko dobrega storila v svoji službi kot far-macistka, saj je mnogim dajala tudi poguma z dobro besedo, ki včasih več velja kot prta. Če ni več Abujevih v Gorici, je pa prav, da vsaj omenimo številne sorodnike. Materina sestra Justa seje poročila z Jožetom Žabkarjem, lekarnarjem najesenicah. Njen sin Jože Žabkar je kot duhovnik študiral v Rimu in stopil v vatikansko diplomatsko službo. Postal je nadškof in apostolski pronuncij na Finskem in Švedskem. Ko je umrl, je želel biti pokopan na slovenski zemlji. Položili so ga v grobnico Abujevih na goriškem pokopališču, kjer je sedaj tudi Anka našla svoj zadnji dom. Pokojničin stric po materi je bil Dorče Sardoč, ki je pristopil v organizacijo TIGR in bil večkrat zaprt; nazadnje je bil na drugem tržaškem procesu decembra 1941 obsojen na smrt, a nato pomiloščen na dosmrtno ječo. Po vojni je zadnja leta živel v Gorici. Pa še enega strica je imela Anka, in sicer Alojza. Dolgo let je prevažal vino iz Abujeve kleti po naši deželi. Poročil seje z Ano Bratuž, sestro Lojzeta Bratuža, toda umrla je pri porodu in ostal je sam. Zaobljubil seje, da pojde v samostan, če bo brat Dorče, obsojen na smrt, pomiloščen. To seje res zgodilo in Lojze je leta 1942 stopil v kartuzijo v Toskani in dobil ime Lanuin. Pel je novo mašo 1949. V takšni družini je živela in delala pok. Anka. Žadnja leta je onemogla in je živela v bol-nišnici usmiljenih bratov v Gorici. Tam je tudi umrla. Draga Anka, počivaj v božjem miru ob svojih starših, sestri in drugih sorodnikih. Bog ti bodi bogat plačnik! ---------KH ZA OVREDNOTENJE ZNAMENJ PRETEKLOSTI DOBERDOBSKI ZVONIK IN NAŠ ODNOS DO SKUPNE DEDIŠČINE DARIO BERTINAZZI Danes, ko vse teče in drvi in ko ni časa niti za pogovor, gre vse mimo nas. Vsi imamo silo, ker se bojimo, da bi zakasnili; niti v miru ne pojemo zajtrka, kaj še kosilo. Tako sem nekega dne razmišljal, ko mi je nono pripovedoval, kako so se nekoč zbirali pred večerjo vsi člani družine in molili rožni venec. Človek se je takrat lahko umiril in našel čas za razmislek. V kotu je stal križ z Jezusom. Vsaka hiša je imela oltarček, okoli katerega se je zbirala cela družina. Če pomislimo, je tisti križ najdragocenejša stvar v hiši, saj so pred njim molili naši predniki; v njem je skrita zgodovina naše domačije. Če pomislimo, da tisti ma- li križ nosi s seboj toliko spominov, bomo lahko znali ceniti tudi ostala večja zgodovinska znamenja. Naše slovenske vasi imajo veliko pomembnih zgodovinskih predmetov in znamenj, ki jih človek v naglici ne zapazi. Tako tudi malokdo zapazi ploščo na našem doberdobskem zvoniku. Slednja je bila najprej vzidana na starem cerkvenem stolpu, ki je bil porušen med prvo svetovno vojno. Pred letom dni pa jo je g. Ambrož Kodelja potegnil iz kleti in dal vzidati spet na zvonik. Zapis v latinskem jeziku se glasi: “Haec turris erecta est expen-sis communitatis anno 1827 industria Michaelis Jellen". Ob LETNO ROMANJE NA BARBANO ZVONIK 50 ZGRADI SntSPFVKl ŽUPLjANOU LETA 1827 OB PRIZAOEVANIU MIHAELA JELENA i Spodaj: doberdobska cerkev in zvonik, ki so ga zidali leta 1827. Zgoraj: stara in nova plošča na zvoniku danes Slovensko tržaško-goriško romanje na Barbano bo v ponedeljek, 7. septembra. Somaševanje ob 11. uri bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran. Dušni pastirji so naprošeni, da romanje oznanijo. Iz Gorice bo odpeljal avtobus. Prijave v zakristiji pri sv. Ivanu. Cena prevoza z barko znaša 7.000 lir. strani pa je dal novo marmornato ploščo, na kateri je prevod v slovenskem jeziku: Zvonik so zgradili s prispevki žup-Ijanov leta 1827 ob prizadevanju Mihaela Jelena." Iz tega zapisa lahko razberemo, da je Mihael Jelen imel na skrbi de- lo in stroške, ki so bili potrebni, da se je dozidal tedanji zvonik. Tako je skrbel za “raboto", to je prostovoljno delo, ki je takrat verjetno že postalo obvezno. Tako so se tudi na primer leta 1817 družinski očetje obvezali, da bodo letno prispevali kaplanu z dajatvami v naravi: pšenico, turščico, seno, zraven še pridelke dveh ornih dolin in travnika. Pri gradnji zvonika so poleg mož in fantov prispevale tudi žene in matere. Nosile so namreč delavcem skromno kosilo in prinašale vodo iz jezera. Zvečer, ko se je delo končalo, je nadzornik Jelen verjetno tudi zapisal, koliko ur je vsakdo delal. Gotovo je bilo treba seči tudi po denarju. Vemo pa, da je bilo tedaj v vasi nekaj revnejših družin, ki so bile oproščene denarnih dajatev. Zato pa so morale delati več kot tisti, ki so kaj prispeva- li. Iz zapisa na plošči se izve, da je bil zvonik zgrajen na stroške župnijske skupnosti. To pomeni, da ni bilo nobenega, ne od tedanje države ne od drugod, ki bi zanj prispeval, česar si danes ne moremo več predstavljati. Čeprav smo danes finančno znatno na boljšem kot tedaj, bi takega dela ne mogli financirati. Poleg tega pa je treba priznati, da je v nas usahnil čut za to, kar je naše, in da smo vsi dolžni skrbeti in biti soodgovorni za našo skupno lastnino. Kolikokrat smo lahko že slišali te besede: "Ah, kaj bom delal, saj od tega ne bom nič dobil" ali pa “Kaj me briga, saj ne hodim k maši!" Škoda, da nekateri ljudje danes tako razmišljajo, ker tako uničujejo našo vaško skupnost, ne samo cerkvene. Menim, da bi bilo treba ovrednotiti in vedno opozarjati na neprecenljive vrednosti, ki so nam jih zapustili dedje, ko so z velikimi napori zgradili to, kar imamo. Na Krasu moramo ohraniti vsaj to, česar ni porušila prva svetovna vojna. 3. SEPTEMBRA BO SLOVENSKA MAŠA V MARCELLIANI V TRŽIČU Že več stoletij je cerkev v Marcelliani, ob poti, ki pelje v Gradež, božja pot, posvečena blaženi Devici Mariji, ki jo častijo 8. septembra. Župnija prireja vsako leto od 30. avgusta dalje devetdnevnico in vabi po določenem sporedu vernike sosednjih župnij. Že več let vabijo upravitelji te romarske cerkve tudi slovenske romarje iz Ronk, Doberdoba, Jamelj in Devina. Posebno so vabljeni Slovenci iz tržiške dekanije, kar pomeni, da krajevna Cerkev daje važnost tu živečemu slovenskemu človeku. Dan, namenjen vsem nam, bo v četrtek, 3. septembra, z začetkom ob 18.20 z rožnim vencem; ob 18.30 pa bo slovenska maša. Spoštovani, udeležimo se v velikem številu tega srečanja! Vabljeni smo vsi Slovenci, da izpričamo svojo prisotnost na tem nekoč precej slovenskem ozemlju in da se na koncu snidemo v prijetni družbi. PRAZNIK VAŠKE ZAVETNICE V DOLU Doljanski verniki z župnikom Antonom Prinčičem na čelu so prejšnjo nedeljo slovesno obhajali praznik svoje zavetnice fatimske Matere Božje. Letos je bilo prvič, da so se za praznik zbrali v novi cerkvici. Lepo število Doljanov in tudi drugih vernikov se je udeležilo praznika. Župnik se je spomnil na številna prikazanja M.B. tudi v naši deželi, domačini pa so izkoristi- li priložnost, da so še enkrat čestitali g. Prinčiču za zlato mašo. Omeniti velja domačina Emila Vižintina, ki je tudi v nedeljo imel besedo. Slavja se je udeležilo tudi sedem duhovnikov iz bližnjih župnij, tudi z onstran meje. Ubrano je pel mešani zbor pod vodstvom Eme Bagon. Po maši je bilo družabno srečanje v spodnjih prostorih cerkve, saj se ljudje redkokdaj srečajo, da obnovijo prijateljstvo. TABOR VOLČIČEV IN VOLKULJIC Modra puma je za nas napisala lep članek o letošnjem taboru najmljaše veje skavtov, volčičev in volkuljic, ki se se konec julija podali v svet stare Grčije in na Olimp. Prispevek bomo objavili prihodnji teden s fotografijo. V Štandrežu se je rodila JANA Mamici Aniti in očku Marku iskreno čestitamo, prvorojenki pa želimo, da bi zrasla v zdravo in pridno slovensko dekle * nonota, noni in strica GLASBENA MATICA - GORICA VPISOVANJE V ŠOLSKO LETO 1998/99 Vse potrebne INFORMACIJE dobite na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3, od 1. do 11. septembra 1998 (telefon 0481 -531508). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. VPISOVANJE PO PODRUŽNICAH bo potekalo v torek, 8. septembra 1998, od 17. do 18. ure, in sicer: Doberdob: Občinska glasbena soba; Sovodnje: Kulturni dom; Štandrež: Kulturni dom Andrej Budal Družino Anite in Marka Ta-baja je razveselila prvorojenka JANA. Ob tem veselem dogodku čestitajo srečnim staršem člani PD Standrež, mali Jani pa želijo srečno življenjsko pot. Slovenski goriški skavti se srčno veselimo prihoda na svet treh dekletc: KLARE, MARTE in IVANE. Tako iskreno čestitamo svoji načelnici Mirjam in Matjažu, ki sta mali Ani priskrbela sestrico Klaro, ter voditelju Andreju in Ani, ki sta poleg Elije, Mateje in Jakoba dobila še Marto in Ivano. Malim dekletcem želimo veliko sreče in božjega blagoslova v življenju. Ob rojstvu MARTE in IVANE se iz srca veselimo z Ano in Andrejem ter tudi z Elijo, Matejo in Jakobom. Novorojenka-ma in celi družini želimo dosti božjega blagoslova. Prijatelji iz zakonske skupine V Fajtovo družino Andreja in Ane je priromala štorklja in s seboj prinesla MARTO in IVANO. S svojim prihodom je osrečila Elijo, Matejo in Jakoba. Srečni družini čestitamo in želimo vse najboljše. Otroški in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela Ob rojstvu MARTE in IVANE se z družino Andreja Fajta veseli Svet slovenskih organizacij. Uredništvo našega lista se srčno veseli z Anito in Markom Tabajem ob rojstvu prvorojenke JANE, z Mirjam in Matjažem Terčičem ob rojstvu drugorojenke KLARE, končno še z Ano in Andrejem Fajtom, ki sta se jima rodili dvojčici MARTA in IVANA. OBVESTILA KULTURM CENTER Bratuž iz Gorice pripravlja v sodelovanju z Muzejem Revoltella spominsko razstavo ob 100-letni-ci rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo si, da bi bila razstava čimbolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, naj nas informirajo in dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na telefonski številki 0481/ 531445, 0481/533177 ali po faxu 0481/534549. OTROŠKI LN mladinski PZ Vrh sv. Mihaela vabita simpatizerje in prijatelje na celodnevni kulturni in družabni izlet po poteh Alojza Gradnika v goriška Brda, ki bo v ponedeljek, 31. avgusta. Informacije in vpisovanje: Neri-na (tel. 0481 -882488) in Anamarija (tel. 0481-882235). ŠIRŠI ODBORZveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal na sedežu v Gorici v četrtek, 3. septembra, ob 20.30. DAROVI ZA SEMENIŠČE v Vipavi: N.N. Trst ob obletnici nečakove smrti 100.000 lir. ZA ZBOR Mirko Filej: v spomin na pok. teto Dorotejo Uršič N.N. 50.000 lir. ZA ZAVOD sv. Družine: ob devetnajsti obletnici smrti tete s. Ahaci je Kacin darujejo Marija, Janez in Metka 300.000 lir. Ob težki izgubi dragega prijatelja OSCARJA PAHORJA izreka globoko sožalje družini in ostalim sorodnikom mešani zbor Rupa-Peč. -|_ ZAHVALA Ob izgubi našega dragega OSCARJA PAHORJA se iskreno zahvaljujemo g. V. Žerjalu, g. Markežiču, dr. Marjanu Cijanu, pevskemu zboru Rupa-Peč in vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti. Svojci Peč, 27. avgusta 1998 Ob nenadni smrti PROF. JOŽKA BAŠE izreka Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica iskreno sožalje svojcem in sodelavcem. 11 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 12 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 IKE POGOVOR / RICCARDO IDENTITETA BENEŠKEGA ČLOVEKA POD POVEČEVALNIM STEKLOM ERIKA JAZBAR Raziskovalec SLORI-ja iz Čedada Riccardo Ruttar je pred kratkim zaključil zahtevno raziskovalno delo, ki je terjalo skoraj leto truda, zamisel zanj pa se je rodila pred štirimi leti. Z avtorjem smo se pogovorili o vsebini, namenih in "uporabnosti" zbranih podatkov. Kot raziskovalec se nam je Ruttar predstavil takole: Diplomiral sem na pedagoški fakulteti v Turinu leta 1978, izbral sem psihološko smer. Nekaj časa sem poučeval na državnih šolah, nato sem se zaposlil pri slovenskem raziskovalnem inštitutu, kajti problematika Benečije mi je bila pri srcu. Vanjo sem se prvič poglobil z diplomsko nalogo o pojmu oz. problemu identitete slovenskih otrok iz videmske pokrajine. V ta namen sem obiskal že takrat 44 naših vasi in se pogovarjal z otroki; kot asimiliran subjekt sem v teh ljudeh spoznaval tudi samega sebe in sem se tako tudi odločil za raziskovalno delo med slovenskimi ljudmi. Kako bi povzeli svoje delo na SlORl-ju? SLORI se je v vseh teh letih ukvarjal s številnimi problematikami, sam sem sodeloval pri vseh raziskovalnih delih, ki so se razvila na terenu. Med temi bi omenil predvsem poglobljeno analizo in anketo, ki je nastala na pobudo SKGZ in s katero j smo hoteli razumeti, ali čutijo beneški ljudje potrebo in nujnost domače šolske strukture (1980-81); vprašanja so bila zelo specifična in iz tega ; materiala je dejansko nastal j šolski center v današnji dvojezični obliki; iz odgovorov je bilo namreč takoj jasno, da je pri nas izvedljiva le dvojezična oblika poučevanja, skratka da bi bila tržaško-go-riška enojezična šola v naši pokrajini neprimerna. Med raziskavami bi dalje omenil delo o emigraciji naših ljudi po letu 1976 ter o komunikacijskih sredstvih v sodelovanju z ISIG-om in INV-om iz Ljubljane. Spregovorimo na kratko o vašem zadnjem delu... Precej časa sem že resno razmišljal o raziskavi, ki bi ; na najprimernejši način pred-! stavila kompleksni primer | beneškega človeka in njegove identitete. Ni lahko razumeti, kaj ima Benečan v mislih, tudi zato ker pogosto i razni slovenski krožki in u-I stanove trdijo, da predstav-! Ijajo in govorijo v imenu naših beneških ljudi in zelo radi poenostavljajo omenjeno pro- i blematiko, ki nosi v sebi številna protislovja in je v bistvu posledica dejstva/da živimo Benečani pod Italijo že od leta 1866, kar pomeni, daje bil naš zgodovinski razvoj različen od tržaško-goriškega. Svoje delo končujem, moj glavni namen pa je bil predvsem ta, da izluščim našo realnost, jo rešim obrabljenih J izrekov in jo predstavim v vsej svoji kompleksnosti in seveda z vsemi nedoslednostmi in protislovji. V kakšni obliki? Odločil sem se za razred ljudi, ki bi predstavljal sedanjost in prihodnost in ki bi bil - seveda potencialno in teoretično - intelektualno najvrednejši: v čedajskih in videmskih arhivih sem poiskal imena in naslove vseh diplomiranih Benečanov iz Nadi-ških dolin v letih 1975-1997. Pri tem sem imel srečo, da sem raziskavo začel pred o- dobritvijo zakona o privacy, kajti danes bi bilo moje delo skoraj neizvedljivo. Pred sabo sem tako imel osebke od 19. do 40.-41. leta, za skupnih 627 imen. Od oktobra do januarja letos sem napolnil 407 vprašalnih pol, ki so anonimne, vendar prinašajo vse tiste podatke, ki bi lahko bili za analizo na-| še realnosti najbolj zanimivi. Iz teh pol lahko zgradimo marsikatero analizo, saj o teh ; ljudeh vemo marsikaj, in si-; cer od konkretnih podatkov: diploma, delo, pozicija, kraj bivanja, družina, želje in projekti, do odgovorov, ki objemajo pojme, kakršni so identiteta, oznaka Nadiških dolin, navezanost na domači kraj, slovenska manjšina, zaščitni zakon, uporabnost je- i zika, šola, preteklost ipd. Kako je nastala omenjena vprašalna pola in kako je potekalo delo? Vprašalna pola objema približno 150 spremenljivk, kar potem dejansko pomeni ravno toliko vprašanj. Izdelal sem jo s pomočjo prof. Emidija Susiča, za izpolnitev le-te pa je bila zelo dragocena skupina devetih univerzitetnih študentov, s katerimi smo si razdelili delo med ljudmi. Vsaka pola je namreč zaradi svoje kompleksnosti terjala od 45 minut do cele ure. Delali smo zlasti ob sobotah in nedeljah oz. praznikih, ko so bili naši vprašanci doma. Za izpolnitev pol smo rabili skoraj štiri mesece, od oktobra do januarja letos. Omenjene podatke lahko uporabljamo za najrazličnejše raziskave... Drži. Sam sem ob razpredelnicah in grafikonih povzel nekatere analize, ki so bile zame najpomembnejše, med katerimi bi omenil predvsem vprašanje nacionalnosti. Pred dvema letoma je dr. Sedmak izvedel anketo o nacionalni pripadnosti pri 55 starših o-trok, ki obiskujejo dvojezični šolski center v Spetru, in 44 na 55 jih je odgovorilo, da se čutijo Italijane. Lahko se boste zgražali nad takimi izjavami, vendar želel sem samo poudariti, daje problematika pri nas nekoliko drugačna. Za nacionalno pripadnost prebivalca Nadiških dolin sem v vprašalni poli uporabil kare-najst definicij, ki sem jih lahko slišal na teritoriju, nadalje sem definicijo seciral še na tri nivoje, in sicer objektivnega ("kako vas imenujejo"), subjektivnega ("kako bi definiral samega sebe nekomu, ki tvoje realnosti ne pozna") ter nazadnje osebnega ("komu se čutiš, da pripadaš"). Zelo splošno povedano, beneški ljudje se čutijo drugačne, se razlikujejo od Tržačana ali Ljubljančana, ki se uči Cankarja in Prešerna.Slovenj pozna Danteja in Manzonija, kar so ga naučili v šolah, in je lahko srečen, če ga je don Jaculin naučil kakšno slovensko pesem. To pa še ne pomeni, da ne uporablja svojega dialekta v vsakdanjem življenju in da se ne čuti pripadnika širše skupnosti. Ali ste doživeli kakšno presenečenje pri analizi podatkov? Kar nekaj jih je bilo. Rad bi omenil predvsem demografski problem. Pred analizo podatkov smo bili namreč prepričani, da so v zadnjih dvajsetih letih naše doline izgubile večino prebivalstva zaradi izseljenstva in da so bili med temi izseljenci predvem diplomirani, ki so tako iskali boljše delovno mesto v nižini. Vendar ta trditev ne drži, dodal bi, žal. V zadnjih dvajsetih letih je le 10% diplomiranih Benečanov zapustilo rojstne doline. V sedmih občinah Nadiških dolin smo imeli v letih 1975-97 1.195 novorojenčkov in 3.318 umrlih in z emigracijo oz. imigracijo je končni podatek -2.462. Samo za 14% tega negativnega trenda nosi odgovornost emigracija. 86% krivde je v razliki med številom rojstev in smrti. Taki podatki so zaskrbljujoči, saj gre za evtanazijo naše skupnosti. Kdaj bo predstavljeno vaše delo? Najprej bi rad predlagal SLORI-ju, da bi bila moja raziskava predstavljena v obliki simpozija oz. seminarija v čim krajšem času. Nadalje sem se že pogovarjal z župani naših občin, da bi del sredstev, ki jih dobijo na osnovi zakona 46, skupno namenili za knjižno izdajo omenjenega dela. EVROPA NARODOV ¥ (31) VIDA VALENČIČ NEMCI NA DANSKEM, NAJSEVERNEJŠI DEL NEMŠKEGA NARODA V prejšnjih številkah ste lahko videli, kako obstaja med Nemčijo in Dansko ožji obmejni pas, v katerem sta prisotni obe manjšini: danska v Nemčiji in nemška na Danskem. Ker sta ti dve državi briljanten primer pragmatičnosti, sta "manjšinski problem" rešili na zelo enostaven način: veljala bo recipročnost. Ker pa ni ena država enaka drugi, vse ne poteka vedno tako linearno. Predvsem dobiva nemška manjšina na Danskem znatno več denarja od svoje matice. Nemčija bogato podpira vse nemške jezikovne pasove in otoke v drugih državah, nekako na podlagi dveh razlogov: enega javnega, drugega pa prikritega. Glavni razlog naj bi bilo seveda podpiranje Kulturnega, ekonomskega in političnega življenja sonarodnjakov v drugin državah, prikriti razlog pa bi lahko bilo tudi preprečevanje prihoda dodatnih (sicer nemških) priseljencev v nemško državo, ki je že tako in tako preobljudena, predvsem pa mora krepko seči v žep, da sanira svoj novi vzhodni ud. Nemci na Danskem so avtohtoni prebivalci področja imenovanega Nora Slesvig, na meji z Nemčijo. Dejansko je to področje prešlo v danske roke šele leta 1 920 kot rezultat volitev, na katerih se je večina (75.000) izrekla za priključitev danski državi. Skoraj celotna nemška skupnost, ki je takrat štela kakih 25.000 ljudi, se je takrat izrekla za Nemčijo. Problem, s katerim se je nemška skupnost morala soočiti in katerega posledice so še danes vidne, je bila popolna neorganiziranost skupnosti. Nemci v novi državi niso imeli svojih leaderjev, predvsem pa jim je skoraj v celoti manjkal ves izobraženi sloj državnih uslužbencev in učiteljev, kakih 15.000 oseb, ki so se med leti 1919 in 1921 preselile na nemška tla. Nemci pa so bili (in so še vedno...) odločni in pragmatični, zato jim je kaj kmalu uspelo organizirati politično gibanje, imenovano Schleswiger Wahlerverein (Volilno združenje območja Schleswig). Prvi dosežek tega gibanja je bilo ponovno odprtje nemših šol, kasneje pa aktivno kulturno delovanje in ustanovitev nemškega časopisja. Zakonski zvon je v danski državi zvonil nekoliko drugače. Danska država je vedno nasprotovala posebnim zakonom v prid narodnim manjšinam. Načelno je bila danska zakonodaja že sama po sebi dokaj liberalna in zato ni preprečevala razvoja manjšin. Edini uradni jezik pa je bil in je še vedno le danski. Temna lisa nad nemško manjšino se je seveda zgrnila v obdobju nacizma. V njeno samostojno politično gibanje so se vrinili nacisti, nasprotovanje vsemu, kar je bilo nemško, pa je doseglo višek leta 1940, ko je Hitler vko-I rakal na Dansko. Po vojni so bile rane še tako boleče, da se niso mogle na vrat na nos zaceliti. Več kot 3000 nem-ško-govorečih danskih državljanov je bilo obtoženih kola-boracionizma: odvzeta jim je bila zemlja, nemški pastorji so bili izgnani, nemške šole pa takoj zaprte. Danska pa je tak tip države, ki vedno gleda naprej. Blažilno na vojno rano je delovalo srečanje med Nemčijo in Dansko v Bonnu leta 1955. Podpisana je bila (že omenjena) "deklaracija Bonn-Copenhaaen", ki predstavlja začetni kamen v snovanju nove dobe in novih odnosov med obema državama. Danes obstajajo na Danskem številne privatne osnovne in srednje šole, v katerih je učni jezik nemščina. Denar zanje posreduje nemška država. Kljub temu da so Nemci na Danskem dobro kulturno organizirani, se morajo skoraj vsakodnevno spopadati z večnim problemom asimilacije. Nora Slesvig je izredno periferično področje, tako da se mora vsa študijska in kvalificirana delovna sila izseljevati v Copenhagen. Dodatni problem, ki ga bodo prej ali slej morali rešiti, je tudi odvisnost od Nemčije, tako ekonomska kot kulturna. Nemški dnevnik na Dansekm Der Nordschleswiger pišejo na Danskem, tiskajo pa takoj čez mejo v Nemčiji, profesorji na večernih tečajin nemškega ezika prihajajo iz Nemčije, njigarne in knjižnice so polne knjig nemških avtorjev iz matice, zbore in orkestre prav tako vodijo dirigenti iz matice in tako naprei. Gledano tako iz daljave zgleda, da se je danski živelj na nemških tleh trdneje postavil na svoje noge, medtem ko se Nemci v tej skandinavski (brezhibno urejeni) državici veliko bolj naslanjajo na svojo močno matico. L' PRIREJA JIH PROSVETNO DRUŠTVO SOCA V KANALU OB SOČI TUDI LETOS KOGOJEVI DNEVI V KANALU DALJE V Kanalu ob Soči bo tamkajšnje Prosvetno društvo Soča že devetnajstič zapored priredilo Kogojeve dneve, to je mednarodni festival sodobne glasbe, ki je posvečen Mariju Kogoju. Ta slovenski skladatelj, ki je tudi avtor Črnih mask, ene najboljših slovenskih oper doslej, je bil sicer rojen v Trstu, toda svoje otroštvo je preživel v Kanalu ob Soči. Koncerti in druge umetniške prireditve, ki bodo potekali v času od 29. avgusta pa do 23. oktobra v Kanalu ob Soči, na Dobrovem v Goriških Brdih, v Ljubljani, v dvorcu Zemono pri Vipavi in v Trstu, so organizatorji predstavili na posebni novinarski konferenci. Ob otvoritvi Kogojevih dnevov to soboto, torej 29. avgusta, ob 20. uri bo govoril pisatelj Boris Pahor iz Trsta, ki je v tekočem tednu praznoval svoj 85. rojstni dan. Po otvoritvi pa se bo ob 20.30 v tamkajšnji cerkvi svete Marije Vnebovzete začel koncert orkestra Filharmonije iz Vidma, pod vodstvom dirigentke Nade Matoševič. Izvajal bo skladbe nedavno umrlega skladatelja Marjana Gabrijelčiča, ki je bil eden od tvorcev in organizatorjev Kogojevih dnevov, in Dimitrija Soštakoviča. Ob tem naj poudarimo, daje umetniško vodstvo videmske Filharmonije nedavno prevzel Anton Nanut, znani slovenski dirigent. Na novinarski konferenci v Kanalu ob Soči so predstavniki Sveta Kogojevih dni poudarili, daje poglavitni namen te mednarodne glasbene prireditve predvsem v tem, da znani glasbeniki iz tujine na gostovanjih v Kanalu ob Soči izvajajo skladbe Marija Kogoja in drugih slovenskih ustvarjalcev, ki jih pozneje skoraj zmerom predvajajo tudi v radijskih in televizijskih oddajah v raznih državah. Koncert v Trstu, v okviru letošnjih Kogojevih dnevov, bo v torek, 20. oktobra, ob 20.30 v Slovenskem kulturnem domu. Nastopil bo Komorni orkester Pro Arte iz Ljubljane, koncert pa bo neposredno prenašal Radio Slovenija za svoj tretji program. V okviru letošnje glasbene manifestacije bodo v kanalski Galeriji Rika Debenjaka v soboto, 29. avgusta zvečer, odprli tudi razstavo slik Toneta Kralja. ......... M. KANALSKA DO RUTTAR PRIPRAVE NA KRAJEVNE VOLITVE NAPOVEDUJEJO OBLIKOVANJE KOALICIJ ZA VOLITVE NOVIH ŽUPANOV 5. STRAN ZA RAST CIVILNE DRUŽBE MARJAN DROBEŽ V Sloveniji med poletnimi Počitnicami ni bilo velikih dogodkov na domačem političnem prizorišču, toda voditelji strank so vendarle napovedali teme, ki bodo najbrž v središču kampanje za krajevne volitve v nedeljo, 22. novembra. Najbolj aktualen in pereč je spor med Slovenijo 'n Hrvaško o vseh vprašanjih medsebojnih odnosov in sodelovanja. Pričakovati je, da si bo vlada v obdobju pred lo-kalnimi volitvami močno prizadevala za izboljšanje odnosov, ki so zdaj na najnižji ravni v celotnem obdobju od u-stanovitve obeh novih držav. To bi bilo koristno za Slovenijo, saj je rešitev spornih vprašanj s sosedi ena izmed zahtev pri vključevanju Slovenije v EU, napredek v odnosih s Hrvaško pa bi seveda koristil tudi Liberalni demokraciji Slovenije oz. izboljšal njene možnosti na volitvah. Lokalne volitve naj bi pokazale, kolikšna sta moč in vpliv posameznih strank v Slo-veniji, izidi pa bodo lahko uporabljeni kot izhodišče za parlamentarne volitve leta 2000. Že zdaj je gotovo, da Pred časom smo zaključili podlistek o tej temi. Medtem pa nam je naš sodelavec S.M. poslal še nekaj pričevanj, ki se vključujejo v ta niz. Zato bomo še dopolnili sliko celotne cerkljanske tragedije. V tem zapisu je govor o aretaciji, in sicer neuspeli ustrelitvi Josipa Bavcona, ki se je po naključju rešil iz brezna smrti. Bavcon se je rodil leta 1901 v Gradišču, umrl pa je v Ljubljani leta 1984, potem ko se je pred štiridesetimi leti skoraj čudežno rešil že ranjen in iz brezna smrti (leta 1944) v Cerknem. Sledi kratek opis njegove življenjske tragične poti. ARETACIJA JOSIPA Bavcona, ustrelitev in POZNEJŠI dogodki Dne 2. februarja 1944 ob 23 . uri aretacija. Žena Gizela je slutila, da gre za resno stvar. Josip (v nadaljevanju Pepi) ni maral, da bi šla žena 2 njim. Peljali so njega in ostale v staro kaplanijo zraven Monta. Tam so drug drugega spraševali, kaj pa bo zdaj. Noč je bila polna vprašanj, skrbi in čakanja. Zjutraj 3. februarja sojih zveza- pri lokalnih volitvah ne bo delovala koalicija vladnih strank, torej LDS in SLS, ker ima pač vsaka od teh strank svoje ambicije in težnje, ki se med seboj izključujejo. Politične stranke nasploh poudarjajo, da se bodo volitev udeležile samostojno, s svojimi listami, potem pa bodo glede na volilne rezultate sklepale morebitne koalicije za nove župane v 192 občinah, kolikor jih je zdaj v naši državi. V obdobju do volitev bo več pomembnih dogodkov, do katerih se bodo stranke opredeljevale, pri čemer si bodo poskušale pridobiti podporo, razumevanje in simpatije volivcev oz. javnosti. Državni zbor bo imel v mesecu septembru eno ali celo dve izredni zasedanji, ki so jih zahte-valijanševi socialdemokrati in Peterletovi krščanski demokrati. Obravnavali bodo pomanjkljivosti pri popotresni obnovi Posočja, kjer dejansko vlada prava zmeda. Vlada je skladno z zakonom uvedla prispevke, ki jih morajo plačevati vsi davkoplačevalci, o tem pa so nastala različna mnenja, tako da bo o primernosti in utemeljenosti takih prispevkov odločalo Ustavno ne stražarji spremljali peš mimo Mihove hiše na Plaču proti Cankarju. V Stranah so aretirali še Kobala (Kramšar-ja). Ko so aretirali gospoda Ladota Piščanca, sestro tudi so hoteli aretirati, pa je niso mogli, ker je bila bolna: zato so odpeljali njeno prijateljico Amalijo Purgar. Peljali sojih vkozolecvCe-govnici. Tam se jim je pridružila močna straža. Skozi Ce-govnico in Cegliše so jih peljali na Lajše v gozd. Pozno popoldne so prišli do brezna. Tam je Pepi vprašal kaplana Piščanca, kaj mislijo z njimi. Odgovoril je, da morda bomo šli v Novo Oselico. In dal mi je cigareto... Nato so začeli s spraševanjem. Vsakega posebej so poklicali malo stran od ostalih. Nato so prebrali obsodbo. To je bilo blizu brezna. Nato so stražarji zastražene peljali posamično k breznu, ki je nekako 30 metrov pod vrhom. Žrtev je morala gledati v brezno. Vsakega je zadel strel v tilnik. Ko je prišel na vrsto Pepi, se je v trenutku z zvezanimi rokami zasu- sodišče. Žrtve omenjenih in drugih nesporazumov glede obnove so seveda predvsem prebivalci Posočja. Pri tem dodajamo, da je še zmeraj neporabljenih nad 200 milijonov tolarjev, ki stajih za potresen-ce zbrala človekoljubna organizacija Karitas in Rdeči križ Slovenije. Na drugi izredni seji parlamenta pa naj bi obravnavali domnevne nepravilnosti vmi-nistrstvu za šolstvo in šport, katerih glavni povzročitelj oz. krivec naj bi bil minister natem področju, Slavko Gaber. Državni zbor bo v predvolilnem času moral izvoliti tudi dva nova člana ustavnega sodišča, s čimer bi ta najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosi postal popoln ter bo lahko normalno pričel delovati. Zelo pomembna bo tudi izvolitev novega generalnega državnega tožilca, saj bo Antonu Drobniču, ki zdaj o-pravlja to funkcijo, ob koncu leta 1998 prenehal mandat. Kandidatov za njegovo nasledstvo je sedem, vsi pa uživajo manjšo ali večjo podporo posameznih političnih strank. V nekaterih okoljih menijo, da bo izvolitev novega generalnega državnega tožilca sploh najvažnejši dogodek letošnjega leta v Sloveniji. UGIBANJA O VOLILNIH KOALICIJAH IN KANDIDATIH ZA ŽUPANE NA PRIMORSKEM Ob koncu počitniškega obdobja v večini slovenskih občin še ni znano, kakšne morebitne volilne koalicije bodo politične stranke oblikovale ter kdo naj bi bili kandidati za nove župane. Izjemi sta le Ljubljana in Maribor. V sloven- kal proti krvniku in se zaletel v njega. Krvnik je sprožil strel, vendar ni bil usoden. Z drugim strelom mu je krvnik prestrelil le roko, ko je žrtev že padla v brezno. V breznu je bil dolgo časa nezavesten. Polagoma je prišel k zavesti. Videl je umorjene in spoznal Pavlo Sedejevo. Tako seje mogel oprijeti roba, da se je počasi in s težavo bližal vrhu brezna. Ker pa je zaslišal govorjenje v neposredni bližini, je še počakal na dnu brezna. Bilo je 4. februarja. Prišel je ven in čakal. Krvavitev se mu je skoraj ustavila. Nato se je podal po gozdu do žage pri Albrehtu. Zvečer ga je videla stara Steharca. Prišel je do sorodnikov k Brišarju, kjer so poklicali zdravnika, ki pa je bil vvelikih stiskah, ali naj mu pomaga ali ne. Odločil se je in ga obvezal. Ko se je opomogel, je čez Bukovo šel v Hudojužino in naprej z vlakom v Gorico k bratu, kjer so ga dali v zdravstveno oskrbo v bolnišnico. Po Cerknem seje šušljajo, da so trije ušli iz brezna: Bavcon, Piščanc in Kavčič. Sledile so hišne preiskave. Govorili so, da so se partizani spustili v brezno in ugotovili, da Pepija ni. Ker so se bali, da bodo ostali svojci povlekli žrtve iz brezna, so ga zasuli. Maja 1945 seje Pepi prijavil novi partizanski oblasti v skem glavnem mestu se obeta zagrizen boj za župansko verigo. Viko Potočnik (LDS) bodo v Ljubljani poskušali premagati Anton Jeglič (SDS), Primož Rode (SKD), ki bi ga podprla tudi SLS, Vasilij Cerar (ZLSD) in morda tudi Danica Simšič (Demokratska stranka). Sedanji mariborski župan Alojz Križman (Lista za Maribor, morda tudi SDS), ki bo spet kandidiral, pa bo najhujša tekmeca imel v Tonetu Partljiču (LDS) in Borisu Soviču (ZLSD). Na Primorskem je o pripravah in kandidatih za lokalne volitve znano le nekaj podrobnosti. Predstavnik Zveze za Primorsko je izjavil, da bo ta stranka v vseh občinah postavila svoje kandidate za nove župane. Sedanji župani bodo po večini ponovno kandidirali. Po naših informacijah sta izjema piranski župan Franko Fičur in župan Ajdovščine Kazimir Bavec, ki bosta ob skorajšnjem koncu mandata opustila politično delovanje. V Vipavi pa naj bi za župana kandidiral tudi poslanec SLS Branko Tomažič. Tudi v Novi Gorici bo več kandidatov za novega župana. Kot kažejo prve izkušnje, bodo za promocijo posameznih kandidatov izrazili tudi razne dogodke, kot je zlasti proslavljanje 50-letnice obstoja Nove Gorice. Pri tem je najbolj dejaven sedanji župan Črtomir Špacapan. Nič še ni znanega o kandidatih za župana nove občine Šempeter-Vr-tojba, ki bo pričela delovati v začetku leta 1999. Gorici. Par dni pozneje so Pepija aretirali pri starših v Gorici. Brat je interveniral pri znanem partijskem voditelju Milanu Vižintinu. Nato so ga odpeljali v zapore v Ljubljano na Poljansko cesto. Spustili so ga jeseni leta 1947. V Idriji so ga ponovno zaprli leta 1950. Istega leta so ga izpustili, daje nedoložen. Na podlagi tega dokumenta seje Pepi trudil, da bi dobil invalidnino. Prejel jo je, a začasno so jo ustavili. Pepi o teh dogodkih ni govoril. Ob obletnicah teh tragičnih dogodkov je navadno le to izjavil: "Ko pride ta dan, pravim: Danes imam rojstni dan, star sem ... let." ........... SM 50-LET GASILSKEGA DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica praznuje v teh dneh 50. obletnico delovanja, saj je bilo ustanovljeno v Solkanu 27. avgusta 1948. V ta namen vabita gasilsko društvo in mestna občina Nova Gorica na praznovanje ob jubileju, ki bo v soboto, 29. avgusta, ob 17. uri v gasilskem domu. Naj povemo, da je bil dom lani in letos temeljito preurejen in obnovljen. Po nagovoru župana Špacapana bo spregovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije, nato slavnostni govornik minister za obrambo Krapež. Kje so vzroki za to naše žalostno stanje? Tu so nedvomno najprej o-stanki totalitarne miselnosti, s katero ali nismo hoteli ali nismo znali prekiniti. Mislili smo, da je dosti, da zamenjamo politični sistem, da iz totalitarizma preidemo v demokracijo, pa bodo vsi problemi rešeni. Podcenjevali smo posledice komunističnega obdobja. Češki predsednik Vaclav Havel primerja stanje človeka po totalitarizmu s stanjem zapornika, ki so ga ravnokar izpustili iz ječe. Tak človek se v svobodi ne znajde, ne upa si odločati in prevzemati odgovornosti. Svoboda je zanj predvsem breme in “nostalgično se ozira za varnimi zido- vi in pazniki, ki so mislili namesto njega". Take miselnosti je veliko tudi med nami. Ne upamo si svobodno misliti in prevzemati nase odgovornosti! Ne upamo si odločati in izpostavljati v javnosti. Mnogi so celo mnenja, da je bolje, da drugi mislijo namesto njih. Po drugi strani smo mislili, da bodo prenovo prinesle že same gospodarske reforme. Zelo površno smo gledali na prihodnost naše družbe in države ter posvetili premalo pozornosti medsebojnim odnosom. Sprava ne steče in ne steče. Družbeno pravičnost in solidarnost le redkokdaj omenjamo, kot da sta nepomemben dejavnik v naših medčloveških odnosih. Skratka naša družba pozablja na etične in duhovne vrednote. Brez teh pa v družbi nič ne more delovati, nič ne more biti uspešno, niti gospodarstvo ne, kajti gospodarstvo, ki prezira duhovne in moralne vrednote, propada, kot je propadlo komunistično gospodarstvo. In ravno to se nam dogaja danes. Ko iz tedna v teden obiskujem slovenske župnije in se srečujem z ljudmi, opažam, da jih je vse več, ki so ostali brez dela, denar iz njihovih podjetij in tovarn pa je poniknil bogve-kam. Bržčas v žepe novih lastnikov, ki ga spretno kopičijo v domačih in še raje v tujih bankah. Tako je danes med nami vedno več revežev ob peščici novih bogatašev. To pa niso perspektive zdravega in uspešnega gospodarstva. To lahko temelji samo na poštenosti, pravičnosti, enakosti, na medsebojnem zaupanju in solidarnosti. Se en vzrok povzroča, da naša družba ni zdrava in u-spešna, kot bi lahko bila. To je pomanjkanje čuta za civilno družbo. Se vedno smo prepričani, da mora država imeti vse v svojih rokah. Še vedno manjkajo med nami pobude, da bi si sami organizirali življenje, da bi sami nekaj storili na tem ali onem področju. Dejansko tudi naša sedanja zakonodaja ne pospešuje civilne družbe in njenih organizacij. Naj o-menim samo primer Karitas, zelo razvejane in uspešne cerkvene organizacije, ki je predvsem v rokah laikov in je med drugim zbrala - če se ne motim - 100 milijonov tolarjev za Posočje. Ta organizacija še danes nima pravno opredeljenega statusa. In nihče ne ve, kdaj ga bo dobila. Verjetno je tudi zavlačevanje urejevanja odnosov med Cerkvijo in državo krivo, da ne pride do nobene rešitve, ker pač nekateri med nami ne marajo civilne družbe, katere del je Cerkev. In ker se civilna družba ne razvija, kot bi se morala, je tudi politika negotova, majava in ne vzbuja zaupanja med nami. Brez civilne družbe se ljudje ne morejo v polnosti razvijati in uveljavljati kot družbena bitja. Mnogi se zato u-mikajo v zasebnost, do družbe ne čutijo odgovornosti, do politike pa so vse bolj nezaupljivi. Dragi bratje in sestre! Slovenska sinoda ima za geslo "Izberi življenje". To je naša skupna pot. To je skupna pot slovenskih vernikov v novo tisočletje. Hočemo biti na strani zdrave in uspešne slovenske družbe, prispevati hočemo svoj delež kot državljani in člani tega naroda. Med sabo moramo marsikaj spremeniti. Najprej se moramo otresti ostankov preteklosti, tiste hromeče miselnosti, ki nam je prepovedovala kakršnokoli pobudo v javnosti, kakršnokoli odgovornost. Ko vsako nedeljo srečujem množice po slovenskih farah, se sprašujem, kaj delamo v tej družbi: kako da v tej družbi ni bolj čutiti našega vpliva. Bratje in sestre, vsi smo poklicani, da prevzamemo svojo odgovornost v tej družbi. Potrebno nam je več državljanske zavesti, da bomo mogli v tej državi prispevati svoj delež, v sodelovanju z vsemi, "ki v srcu dobro mislijo". Nikogar ne izključujemo. Nismo proti nikomur, ki ima pozitivno vizijo te dežele in tega naroda. Samo s totalitarnim mišljenjem in z ostanki totalitarizma se ne moremo strinjati, saj je to proti demokraciji, proti zdravim človeškim odnosom in nam ne pripravlja nobene prihodnosti. Ko smo danes zbrani pri Marijinem svetišču na Brezjah, se moramo ostreje zavedati svoje krščanske in državljanske odgovornosti za družbo in državo. Poglobiti moramo svojo vero, svojo krščansko zavest in zavest pripadnosti Cerkvi. Le tako bomo mogli nalogo, ki je pred nami, u-resničiti z Božjo pomočjo in pod Marijinim varstvom. Amen. 1 KONEC OB 50-LETNICI CERKLJANSKE TRAGEDIJE (1) 13 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 14 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1998 SLOVENIJA SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VABI SREČANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV PO SVETU Svetovni slovenski kongres bo prihodnji mesec organiziral prvo srečanje slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki živijo in delajo v tujini. Sestanek bo potekal od 16. do 20. septembra na Bledu in na Otočcu na Dolenjskem. MORJE IN KRAS NA TRGU V NABREŽINI Kdor je bil na Veliki šmaren in naslednjega dne, v nedeljo, 16. t.m., v Nabrežini, je lahko z veseljem obiskal prvo izvedbo pobude devinsko-nabrežinske občinske uprave, ki so ji dali ime Morje in Kras na trgu. S to manifestacijo je želela občinska uprava opozoriti širšo javnost na nekatere dejavnosti, ki so v občini premalo ovrednotene in ki bi lahko še zlasti v povezavi s turistično ponudbo bistveno izboljšale gospodarstvo na tem področju. Postavljanje hišic za občinsko razstavo poljskih pridelkov in cvetja v Nabrežini za šagro sv. Roka Namen srečanja je predvsem v medsebojnem spoznavanju in povezovanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter predstavitev dosežkov slovenske zdravniške stroke širši javnosti. Na srečanje vabi Slovenski svetovni kongres zdravnike iz tujine in domovine ter druge strokovnjake, ki delajo na področju zdravstva, npr. direktorje zdravstvenih ustanov, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje. V osrednjem delu petdnevnega programa bodo potekala predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov s področja zdravstva iz tujine o temah, kot so staranje, rak in prehrana, etika v medicini; na raznih okroglih mizah bo tekla razprava na teme: možnosti mednarodnega sodelovanja, predstavitev raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov po svetu, reforma zdravstva, poudarek na pregledu sistema zdravstvenega varstva v različnih državah in s predstavitvijo problematike zdravstva v Sloveniji (npr. privatizacija). Organizatorji bodo pripravili tudi brošuro z izvlečki predavanj, s seznamom in naslovi udeležencev in v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za zdravstvo posebno knjižico s pregledom zdravstva v Sloveniji. Poleg osrednjega strokovnega dela bodo med srečanjem tudi priložnosti za družabna srečanja in pa turistične ekskurzije. Prvi tak dogodek bo spoznavni večer 16. septembra v plesni dvorani Kazine na Bledu, naslednji dan bo kulturno-družabni večer s koncertom v cerkvi na Blejskem otoku in z večerjo v vili ob Blejskem jezeru; v soboto, 19. septembra, pa se bodo udeleženci zbrali na pikniku na Trški gori na Dolenjskem. Srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu se bo začelo v sredo, 16. septembra, ob 14. uri v konferenčni dvorani hotela Golf na Bledu, ko bo na vrsti pred-seminarska okrogla miza z naslovom Mednarodno sodelovanje, specializacije in študijska izmenjava. Na tej okrogli mizi bodo nastopili zdravniki Mladen Šolar iz New Yorka, Marco Križ iz Argentine, Zoran Arnež, ki je predsednik Zdravstvenega sveta Republike Slovenije, Matija Horvat iz Ljubljane, Borut Gubina, ki bo predstavljal slovenske študente medicine, Marko Bitenc iz Zdravniške zbornice Slovenije ter Pavel Poderoš, ki bo zastopal Slovensko zdravniško društvo. Ob 18. uri bodo v Plesni dvorani Kazina gostitelji - Upravni odbor Slovenskega svetovnega kongresa - priredili spoznavni večer za vse ugledne goste. V četrtek, 17. septembra, bo ob 9. uri v hotelu Golf uradni začetek srečanja in z znanstvenimi referati bodo nastopili zdravniki Veronica Ravnikar iz ZDA, Matija Peterlin iz ZDA, Leonard Sici-lian iz ZDA. Ob 15.30 bodo udeleženci odšli na otok sredi blejskega jezera, kjer bodo imeli koncert. V petek, 18. spetembra, bodo udeleženci blejskega srečanja odšli na Dolenjsko, kjer bodo na Otočcu v hotelu Šport imeli javno okroglo mizo o reformi zdravstva, na katero so povabljeni zdravniki Silvester Lango iz ZDA, Janez Zajec, ki je državni sekretar ministrstva republike Slovenije za zdravstvo, Majda Kregelj Zbačnik, poslanka v Državnem zboru Slovenije, Jurij Bajuk iz Argentine, Rafko Dolhar iz Trsta, Marko Bitenc, ki je predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, Andrej Bručan iz Kliničnega centra v Ljubljani. Popoldne na isti dan bodo na Otočcu še predstavili delo slovenskih raziskovalcev po svetu naslednji zdravniki: Lidija Klampfer iz ZDA, Miriam Lango iz ZDA, Dušan Sch-lapper iz Avstrije, Matevž Kržan iz ZDA, Branko Zorn, ki ima za sabo dolgoletno izkušnjo v Parizu in sedaj deluje v ljubljanskem Kliničnem centru, ter Stanka Ovčak Deržič iz ZDA. Predavala bo tudi zdravnica Jožica Paddle Ledinek iz Avstralije, za njo pa zdravnik Ciril Godec iz ZDA. V soboto bodo imeli udeleženci srečanja družabno srečanje in piknik na Trški gori, na katerem se bodo pogovorili o ustanovitvi iniciativnega odbora za povezovanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu. V nedeljo, 20. septembra, pa se bodo zdravniki udeležili svete maše v Novem mestu in si ogledali samostan v Stični. Slovenski svetovni kongres vabi vse slovenske zdravnike in zobozdravnike, da se aktivno udeležijo srečanja, saj bodo s tem sooblikovali temelje novega sodelovanja. Zainteresirani se lahko prijavijo v pisarni Slovenskega svetovnega kongresa, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana, tel. in fax 061 -125-24-40. ŠAGRA SV. ROKA Ob tradicionalnem prazniku vaškega zavetnika je šagra trajala dva dni. V soboto, 15. avgusta, je občinska uprava priredila v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji na trgu pestro razstavo poljskih Dridelkov in izdelkov. Krajevna godba in drugi glasbeniki so prireditev s kulinaričnimi dobrotami še popestrili. V nedeljo je bila kot vrhunec praznika slovesna trojezična maša z novomašnikom p. Vrabcem iz Ljubljane v izredno okrašeni cerkvi. Maše seje udeležil tudi župan Vocci. Sledila je svečana evharistična procesija "po okladah" z ubranim Dritrkovanjem, godbo, narodnimi nošami, krajevnim zborom, ki ga vodi Alma Sedmak, ter seveda s skavti. Pred cerkvijo je bilo na velikem odru izpostavljeno Najsvetejše, pred katerim so udeleženci praznika v obeh jezikih prosili božjega blagoslova s trojnim "Te rogamus, audi nos!" Po Te Deumu je bila še zakuska. Proti večeru so bile še druge zanimivosti in celo nastop čarodeja. Po drugi maši ob 20. uri je nastopil številni mešani zbor Primorje iz Ajdovščine, ki ga mojstrsko vodi Miran Rustja. Zapeli so kar šestnajst pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Odlična je bila tudi "pesniška11 povezava pesmi. Nato so Del Gos, Terčon in Širca prejeli nagrade za cvetlični balkon. Sledili so bogati darovi in dobitki za obnovo strehe župnišča. Letošnja izredna šagra je res lepo uspela v veliko zadovoljstvo vseh. KMETIJSKA RAZSTAVA Na trgu pred cerkvijo so stale razstavne utice, v katerih so razne krajevne kmetije ponujale svoje tipične pridelke. Med razstavljalci je agri-turistično združenje Zeleni Kras za to priložnost izdalo tudi posebno zgibanko, v kateri se predstavlja enajst turističnih kmetij, ki obratujejo na tržaškem Krasu. Pomembno se nam zdi, da se je predstavilo tudi združenje bioloških pridelovalcev, ker začenjajo nekoliko bolj organizirano nastopati tudi v tržaški pokrajini. V nekoliko skromnejši obliki sta se predstavili združenji morskih oz. sladkovodnih ribogojcev, medtem ko je združenje cvetličarjev ob razstavni utici poskrbelo na pobudo in stroške občine tudi za okras nabrežinske župne cerkve, ker so v Nabrežini v nedeljo, 16. t.m., obhajali praznik farnega zavetnika sv. Roka. PRIKAZ DELOVANJA ČEBELARSKEGA KONZORCIJA Čebelarski konzorcij, ki združuje na ozemlju tržaške pokrajine kakih sto čebelarjev, je pripravil zanimiv prikaz svojega delovanja in vloge, ki jo imajo čebele pri opraševa-nju rastlin, posredno tudi pri ohranjanju biološke raznolikosti rastlinskih vrst, ki uspevajo na Krasu in še zlasti na gmajni. V tem smislu so čebe- larji predlagali tudi zanimivo rejsko pobudo, in sicer ponovno uvajanje ovčjereje na naš Kras; v tem smislu naj bi ovrednotili avtohtono pasmo ovac, se pravi istrsko pramen-ko, ki je idealno prilagojena tukajšnjim klimatskim in pašnim razmeram. Obenem so | čebelarji predstavili tudi vrsto publikacij o svoji stroki in ponujali vzorce kraškega medu. DRUGE RAZSTAVE IN PONUDBE Na tej manifestaciji so sodelovali še: Združenje prostovoljcev iz občine Devin-Na-brežina, Svetovni sklad za zaščito narave WWF in Združenje ljubiteljev starin. Slovensko deželno gospodarsko združenje pa je poskrbelo za V Sloveniji tudi letos, kljub suši in drugim naravnim ujmam, pričakujejo dober pridelek grozdja. Trgatev se bo najprej, in sicer okoli 1. septembra, pričela v Slovenski Istri. Skupaj naj bi v državi pridelali okoli 110 milijonov litrov vina raznih sort. Vinogradniki pa so kljub tolikšnemu pridelku in pričakovani dobri kakovosti letine čedalje bolj zaskrbljeni, ker se namreč vinska kriza poglablja. V Sloveniji imajo okoli 40 milijonov litrov vina od lanskega pridelka neprodanega. Zaradi zalog obstaja možnost, da nekatere kleti ne bodo mogle prevzeti in predelati vsega grozdja, ki jim bo ponujeno. Tudi vinski kleti v Vipavi in na Dobrovem v Goriških Brdih imata znatne zaloge neprodanega vina, ki ga sicer poskušata vnovčiti na domačih in tujih trgih. Najbrž bosta morali kleti del zalog prepeljati v razna skladišča po organizacijo zelo zanimive razstave izdelkov umetniške obrti, a tudi del domačih likovnih ustvarjalcev. Veliko pozornost je vzbudil razstavni prostor deželnega združenja rejcev, ki je predstavilo prašičjerejo v deželnem smislu in možnosti razvoja te panoge na Krasu. Ob vrsti panojev, ki so prikazovali to panogo, so si ljudje lahko ogledali tudi svinjo in njene nekajdnevne pujske. Še zlasti otroci so imeli ob tem veliko veselje. Združenje rejcev je v Nabrežini zastopal Renato Baret, ki je radovednim o-biskovalcem postregel s podatki in nasveti. Prašičjereja na Krasu naj bi se razvijala zgolj v funkciji kmečkih turiz- Sloveniji, da bi tako zagotovi- li prostore za odkup in predelavo novega pridelka. Klet na Dobrovem ima dodatne težave tudi zato, ker pridelovalcem še ni uspela v celoti plačati pridelka iz leta 1996. Vipavska klet pa seje težavam izognila s tem, daje za lanski pridelek določila nižje, vendar realnejše odkupne cene, ki jih bo pridelovalcem v celoti poravnala do konca tega leta. O vinski krizi v Sloveniji potekajo mnoge razprave, zlasti o tem, kako več vina izvažati. Država izvoz regresira s 60 tolarji prispevka za vsak liter vina, ki je prodan v tujino. Krizo bi morda lahko o-milili tudi tako, da bi hitreje razširjali predvsem pridelovanje grozdja rdečih sort, saj je za rdeča vina v Sloveniji in na tujem veliko povpraševanja. Takšna gibanja bodo očitno trajala tudi v prihodnje, saj rdeča vina veljajo za zdravilna. Med vinogradniki, ki mov in osmič, zaradi proizvodnih stroškov in primernosti vzreje pa svetujejo, naj bi se kmetje odločali za rejo ene ali dveh pasemskih svinj, ki bi tako oskrbovale kmetije s potrebnimi pujski za kritje gostinskih potreb. Nasvet je zelo umesten, ker se je poostrila zakonodaja glede ponudbe hrane na kmetijah. Mnogi obiskovalci so zelo pozitivno ocenili t.i. delavnico okusov na domačiji pri U-šajevih, kjer so Konzorcij vin z zaščitenim poreklom Kras, Konzorcij čebelarjev, Združenje ribogojcev in turistične kmetije na Krasu ponujali svoje pridelke v pokušnjo, večkrat tudi v zelo zanimivih in nenavadnih kombinacijah. Tako je lahko vsakdo okušal odlične vzorce vin, ki jih pridelujejo naši vinogradniki, ribje jedi, sire, a tudi nenavadne zalogaje, ko je bilo mogoče med pokusiti v kombinacijah z raznimi siri. Pobuda Morje in Kras na trgu je torej gotovo dosegla svoj namen. Domačine in tudi širšo javnost je opozorila na nekatere dejavnosti, ki so primarnega pomena za ohranitev urejenega okolja in za poživitev določene proizvodne dejavnosti. Še zlasti v luči razvoja turizma so tipični pridelki, kakovostno vino in okusne jedi nadvse pomembni, ker privabljajo ne le meščane iz Trsta ali drugih krajev, ampak tudi turiste iz notranjosti Italije in tujine. Devinsko-na-brežinska občina nudi s tega vidika vrsto zgodovinskih točk in naravnih zanimivosti, kar zadovoljiva pa je tudi gostinska in prenočitvena ponudba. Tudi kmečki turizmi igrajo v tem smislu že pomembno vlogo. Upati je, da se bo ta poletna prireditev nadaljevala in se še razvila. svoje grozdje oddajajo v predelovalne kleti, narašča nezadovoljstvo, ker kmetijsko ministrstvo oz. vlada ne sprejmeta ukrepov proti t.i. sivemu trgu z vinom. Domnevajo, da je v Sloveniji na sivem trgu kar polovica od celotnega pridelka vin, tisti, ki se s to obliko trgovanja ukvarjajo, pa državi ne plačujejo nobenih davkov. Novi direktor kmetijske organizacije Agoind Vipava 1894 Joško Ambrožič je izjavil, da bi sivi trg lahko hitro odpravila finančno ministrstvo in Davčna uprava, vendar za tako ukrepanje očitno ni politične volje. Vinska kriza v Sloveniji je tudi upočasnila obnovo vinogradov in urejanje novih nasadov vinske trte. To pa je zaskrbljujoče zlasti z vidika pri' bliževanja države EZ, saj ta integracija v novih državah članicah ne bo dovoljevala širjenja vinogradniških površin- —— M. TRGATEV SE BO NAJPREJ ZAČELA V SLOVENSKI ISTRI VINSKA KRIZA UPOČASNILA OBNOVO VINOGRADOV V SLOVENIJI ZA OVREDNOTENJE LIKA ALPINISTA IN KULTURNIKA PO SLEDOVIH JULIUSA KUGYJA Od 14. avgusta do 26. septembra poteka v Kanalski dolini pobuda z naslovom Po sledovih Juliusa Kugyja. Projekt prirejata Družba za turistično promocijo na Trbižu in Nevej-skem sedlu ter tamkajšnji Konzorcij turističnih ponudb. Gre za projekt, ki je posvečen velikemu alpinistu, pisatelju, naravoslovcu in glasbe-niku dr. Juliusu Kugyju (1858-j 944) in ki predvideva sklop izletov v visokogorje Julijskih Alp na italijanski strani. Sklop predvideva štiri glavne točke: 1) projekt za dolino, z razvojem kulturnih dejavnosti (fotografskih razstav, predstavitev knjig, koncertov, literarnih večerov idr.), posvečenih Kugyju in njegovemu opusu; 2) projekt, vezan na planinska zavetišča: gre za pot, ki se bo od 20. do 26. septembra dotaknila gorskih zavetišč v zahodnih Julijcih na italijanski strani in se bo vila tudi po planinskih poteh, ki jih je začrtal Kugy. Pot bo šla mimo zavetišč Corsi, Pel-larini, Grego, Di Brazza, Gil-berti, Div. Julia in Zacchi ter bivakov Mazzeni in Stupa-rich; 3) projekt, vezan na visokogorje: gre za izlete na najpomembnejše vrhove zahodnih Julijcev, ki se nahajajo na italijanski strani (Viš, Kanin, Špik nad Policami oz. Montaž, Srednja Ponča idr.). Tudi tu bodo izletniki hodili po poteh, ki jih je začrtal Ku-gy. Izleti so namenjeni osebam, ki imajo vsaj nekaj izkušenj s planinarjenjem. 14. in 21. avgusta staže bila vzpona na Viš in Cengio, 28. avgusta pa je predviden vzpon na Kanin, 4. septembra na Montaž, 12. septembra na Srednjo Pončo in 20. septembra na Innominato. 4) projekt internacionalizacije: gre za pobudo, ki teži k temu, da se projekt razširi tudi na Koroško in Slovenijo (ki bo prišla v poštev s prihodnjim letom). Pogled na Viš v Zahodnih Julijcih nad Kanalsko dolino Pobudo so predstavili 6. avgusta na tiskovni konferenci v hotelu Duchi DAosta v Trstu. Spregovorili so predsednik trbiške družbe za turistično promocijo Gian Paolo Macoratti, trbiški župan Lranco Baritussio, predsednik konzorcija turističnih ponudb Mario Gabriele Mas-sarutto in predsednik alpinistične šole Lurlanije-Julijske krajine Ennio Rizzotti. Govor je bil zlasti o poti po planinskih zavetiščih in o vzponih na najpomembnejše vrhove zahodnih Julijcev. Na razpolago bodo izkušeni vodiči, in to brezplačno. Le za nastanitev v zavetiščih bo treba odšteti 45.000 lir (polovični penzion). Vsekakor se bodo morali interesenti prijaviti pri uradu Družbe za turistično promocijo za Trbiž in Nevej-sko sedlo (tel. 0428/2135, fax 0428/2972). Za podrobnejše informacije se morebitni interesenti lahko obrnejo prav tako na Družbo za turistično promocijo in na Konzorcij turističnih ponudb (tel. 0428/2392, fax 0428/2306). V sklop projekta Po sledovih Juliusa Kugyja sodi tudi posvet z naslovom Alpinizem v času Kug/ja in Tume, ki bo 19. septembra letos na Trbižu. Na njem bodo nastopili najpomembnejši zgodovinarji alpinizma iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, posvečen pa bo, kot pravi že sam naslov, osvetlitvi lika Juliusa Kugyja, še posebej pa slovenskega alpinista, odvetnika, pisatelja in javnega delavca dr. Henrika Tume. Pokrovitelj posveta o alpinizmu v času Kugyja in Turneje Italijansko združenje planinskih pisateljev (GISM), udeleži pa se ga lahko kdorkoli. IŽ PREJŠNJI TEDEN V BUDIMPEŠTI KONČALO SE JE EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V nedeljo, 23. avgusta, se je v Budimpešti zaključilo 17. evropsko prvenstvo v atletiki. Začelo se je v torek, 18. t.m., in v slabem tednu dni so se pomerili reprezentanti iz šestindvajsetih evropskih držav. Če pogledamo rezultate, je treba povedati, da ni prišlo do skoraj nobenega presenečenja, če izvzamemo nov evropski rekord v šprintu na 100 m ženske, ki gaje postavila odlična Francozinja Chri-stine Arron s časom 10,73. V ostalih panogah so atleti ostali krepko pod rekordi. Glede uspešnosti posa-rneznih reprezentanc je treba povedati, da so bili najuspešnejši Britanci z devetimi zlatimi, štrimi srebrnimi in tremi bronastimi kolajnami. Reprezentanti Velike Britanije (veliko le-teh prihaja, podo- m bno kot v francoski reprezentanci, iz bivših kolonij, kar je verjetno precej vplivalo na končni uspeh) so se izkazali zlasti v šprintih. Britancem sledijo Nemci (osem zlatih, sedem srebrnih in o-sem bronastih kolajn) in Rusi (šest zlatih, devet srebrnih in sedem bronastih kolajn). Med najpomembnejše evropske atletske velesile se vrača Poljska, saj so njeni reprezentanti osvojili tri zlata, štiri srebrna in eno bronasto odličje ter se tako uvrstili na četrto mesto v končni lestvici. Italija je bila z dvema zlatima, štirimi srebrnimi in tremi bronastimi odličji sicer solidna, vendar v italijanskem taboru na koncu ni prevladovalo zadovoljstvo, saj so si "azzurri" pričakovali več. Edino kolajno za Slovenijo si je priborila Brigita Bukovec (na sliki levo), in to zadnji dan prvenstva v teku na 100 metrov z ovirami. Brigita je s časom 12,65 osvojila bron (prva je bila Bolgarka Svetlana Dimitrova s časom 12,56). V finalni del tekmovanja sta se uvrstila tudi Gregor Cankar v skoku v daljino (osvojil je končno šesto mesto) in Jure Rovan, ki je končal osmi. Na evropskem prvenstvu v Budimpešti je v vrstah italijanske reprezentance nastopila tudi tržaška Slovenka Claudia Coslovich (slika desno), ki je v metu kopja dosegla 60,73 m in bila tako sed-ma (zmagala je Nemka Tanja Damaskez 69,10 m). TANJA ROMANO PRVA V EVROPI, MATEJA BOGATEČ DRUGA NA SVETU karica osvojila evropski naslov. V Valloiru v Franciji pa je potekalo svetovno prvenstvo v rolkanju za kategorijo na-raščajnic. Udeležila se ga je tudi uspešna rolkarica kriške Mladine Mateja Bogateč. Mateja je v šprintu na 700 metrov v reber prišla druga in osvojila srebrno kolajno. Zlato in bronasto kolajno pa sta prejeli predstavnici Švedske. Zamejski šport je s tema zavidljivima uspehoma spet Slovenski šport v Italiji je konec prejšnjega tedna ponovno zabeležil izreden uspeh dveh svojih predstavnic. V kraju Hanau pri Frankfurtu v Nemčiji, kjer je potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v kotalkanju, je odlična Poletovka Tanja Romano zmagala evropski naslov v kategoriji Jeunesse. Tanja je zmagala predvsem v kombinaciji, v kateri si je v četrtek, 13. avgusta, nabrala 895 točk in za pet točk premagala najresnejšo tekmico Italijanko Anno lannucci. Le-ta je v prostem programu, ki je bil na sporedu v soboto, 22. avgusta, s 513 točkami zmagala, na drugo mesto pa se je s petsto točkami uvrstila Tanja Romano. To pa je bilo čisto dovolj, da je Poletova kotal- STALISČE NAJSTAREJŠEGA OLIMPIJCA LEON ŠTUKELJ O ZDRAVJU IN VZDRŽNEM ŽIVLJENJU Leon Štukelj, najstarejši slovenski in svetovni olimpijski zmagovalec, bo 12. novembra slavil stoti rojstni dan. Za javnost pooseblja čas, ki je težko doumljiv, čas športa, ki ga ni več, čas, o katerem sicer lahko beremo in si ga predstavljamo. Jubilant pa živi in se obnaša tako, kot da mu leta ne morejo do živega. Vedno je namreč poln energije, še zmeraj veliko potuje po svetu, ima odličen spomin in sploh slovi po živahnosti in življenjskem optimizmu. V nekem pogovoru pred svojo visoko življenjsko obletnico je razmišljal tudi o vinu, zdravju in vzdržnem življenju. Pravi, ' da vino spoštuje in da namesto vode raje zaužije pol kozarca vina". U-rednici revije Veritas je dejal, "da je treba živeti zdravo, tako kot ljudem svetujeta znanost in medicina. Ne kaditi, zmerno jesti m zmerno piti. Čez dan seje treba gibati na zraku, ponoči pa se vsaj osem ur odpočiti v postelji. Popoldne nikoli ne počivam drugače, kot da v lesenem naslanjaču z nogami navz- 15 ČETRTEK 27. AVGUSTA 199H dokazal, da je naša skupnost, čeprav maloštevilna, sposobna oblikovati tudi vrhunske športnike oz. športnice. Tanji Romano in Mateji Bogateč iskreno čestita tudi naše uredništvo. gor berem časopis. Ko sem s telovadbo in drugimi aktivnostmi - plavanjem, smučanjem - trošil več energije, nisem toliko pazil na količino hrane, odkar pa nisem več tako intenzivno v gibanju, ne potrebujem več toliko hrane. Pazim, kaj jem, in ne pretiravam. Prvič sem pil kavo z ženo Lidijo, ko sem bil star 80 let. Skratka počnem vse tisto, kar je koristno zdravju." ----------M. 16 ČETRTEK 27. AVGUSTA 1 998 S 3. STRANI IZ LJUBEZNI DO CERKVE IN NARODA Potem je navadno tudi stregel pri maši in po njej me je vedno povabil na kavo. Če sem imel čas, sem se rad z njim pogovoril in ga vprašal za nasvet, ker so bili zelo težki časi. Vedno bolj sva se zbliževala in vse bolj sem mu zaupal. On, kot vešč diplomat, je znal dobro svetovati. Bil je nekakšen naš vodja; vzgojni, a tudi politični. Gorje, če ga ne bi imeli! Kako je t.i. Zbor svečenikov sv. Pavla v listih časih med vojno in po njej povezoval primorske duhovnike? Duhovniki na Primorskem smo bili v časih vojne med seboj zelo povezani, kot ena družina. Večina nas je bila za ohranitev Zbora, nekateri duhovniki iz Trsta pa so bili mnenja, da potrebujemo nekaj bolj primernega za nove čase. Kaj menite o odnosih £. Ščeka in škofa Santina? Odnosi med škofom Santinom in Ščekom so bili res včasih napeti zaradi različnega gledanja na tedanjo stvarnost na Slovenskem in na nevarnost komunizma, ki da bo izrabil vsakršno obliko pritiska na slovenski narodni obstoj, tudi tistega pritiska, ki naj bi ga Italija izvajala prek Cerkve. Šček je bil v tem oziru dosti bolj dalekoviden kot škof Santin. Gospod Šček ni bil pa edini in ne prvi, ki je imel pogum, daje škofa Santina opozoril na položaj naše manjšine in na nevarnost širjenja komunizma. Vsi duhovniki smo bili Sčekovih misli, ki jih tudi pred ško- fom nismo zatajili. Škof Santin pa se je večkrat tudi opravičeval glede svojega postopanja in je slovenskim duhovnikom potožil: 'Jaz ne morem drugače. Tudi mene bi doletela usoda škofa Fogarja, če bi delal drugače!" Tako je bilo pač v tistih časih, ko tudi Cerkev ni imela prostih rok pri svojem delovanju. Škofje in duhovniki smo bili bolj ali manj pod istim režimskim kladivom. To seje nadaljevalo tudi v povojnem času. Vas na Ščeka veže kak poseben spomin iz tistih let? Več spominov imam. Moram povedati, da je Šček rad prihajal na Va-tovlje, kadar sem potreboval njegovo pomoč. Ko sem na primer šel za teden dni na duhovne vaje, je on prišel gor in me nadomeščal. Šček je zelo vestno opravil svojo nalogo v moji župniji. Preden je odšel, je sestavil zapisnik in vse natančno opisal, kar je v župniji naredil. Med drugim tudi, koga je pokopal in da je zapis v mrliško knjigo naredil v slovenščini, čeprav smo takrat matične knjige morali pisati v latinščini. A on se je izgovoril, da ni župnik in torej ni dolžan izpolnjevati teh predpisov, sam pa naj delam kot po predpisih. Zanimal se je za cerkev. Vse posebnosti in zanimivosti je našel ter jih zabeležil in me nanje opozoril. Pregledal je tudi mojo knjižnico, mi omenil zanimive stvari, ki jih je našel, in mi svetoval, kaj naj še preberem ali si nabavim. Povzpel se je v zvonik in pogledal zvonove ter celo zabeležil, koliko golobov gnezdi v zvoniku. Obšel je tudi več vasi. Ho- Šček na župnijskem vrtu v Avberu dil je okoli in spraševal ljudi o vsem mogočem, tako da je v enem samem tednu spoznal Brkine bolj kot jaz v enem letu. Bila so vojna leta. Kakšen odnos je imel Šček do partizanov? Znano je, da je imel Šček stike s partizani. Kar se borcev tiče, so bili to večinoma domačini, naši mobilizirani fantje in možje, naši farani. Mnogi so bili že pred vojno aktivno vključeni v ilegalno narodnoobrambno organizacijo TIGR in so tako čisto naravno prešli v OF in se znašli pod drugo "komando". Šček je razumel vse to inodobraval oboroženi boj kot edino možen in časten način upora primorskega človeka proti tujim osvajalcem in zatiralcem. Zavedal pa se je tudi, da imajo glavno besedo komunisti, in je menil, da lahko duhovniki s pametnim zadržanjem ublažimo ta vpliv komunizma na našega človeka. Primorski duhovniki so zato podpirali NOB, čeprav s kritičnim odnosom do komunistov, še posebej so obsojali nasilje nad civilisti. Tudi Virgil Šček je okusil usodo preganjanega rodoljuba in narodnoobrambnega delavca, ki je bil pripravljen se za narod popol noma žrtvovati. To bi se kmalu zgodilo ob mojem zadnjem srečanju z njim v Brkinih pozimi leta 1944. Nekega dne je znani lokavski gostilničar Muha pripeljal Ščeka na partizansko postojanko, ki je bila tisti dan v vasi Misliče, kamor so ga pozvali na razgovor. Ker g. Šček ni imel prevoza -pot je bila zanj predolga - je najel voznika Muha ne samo zaradi telesne oslabelosti, ampak tudi kot pričo pri razgovorih, kot zagovornika in branilca pri morebitni obsodbi. Takrat so bili slični pozivi, ugrabitve in prisilne mobilizacije zelo sumljivi in nevarni. Muha, lokavski intendant za partizane, pa se je vaščanom obvezal, da pripelje Ščeka, živega ali mrtvega, nazaj domov. To se mu je tudi posrečilo. To je bilo moje zadnje srečanja z g. Ščekom v Brkinih, malo pred koncem vojne. Od takrat naprej pa se je njegovo zdravje slabšalo. Dočakal je jugoslovansko zasedbo Trsta ob koncu vojne. Tega dogodka seje sicer razveselil, obenem pa tudi žalostil, da niso bili doseženi vsi cilji, za katere je bilo prelite toliko slovenske krvi. Po priključitvi slovenskega Primorja k matični domovini je tudi, razočaran zaradi nove politike, naglo oslabel. V ljubljanski bolnišnici je prestajal težke zadnje ure v veliki zapuščenosti in pomanjkljivi bolniški oskrbi. Obiskovali sta ga samo sestri, katerima je uspelo poskrbeti umirajočemu bratu duhovnika, ki ga je previdel. Umrl pa je sam, brez domačih, ker jim ni bilo dovoljeno obiskati bolnika izven urnika. Težave so bile tudi s samim pogrebom, ki je bil dober teden po smrti, 15. julija 1948, v Avberu. Tako sta se torej končala Ščekovo življenjsko poslanstvo in moje poznanstvo z njim. Gospod Koritnik, iz Brkinov ste po vojni šli na Obalo. Kako so bile tamkajšnje razmere? Hude. Vasi so se praznile, prihajali so ljudje od drugod, ki niso bili vraščeni v primorske razmere. Skoro vsa župnišča so bila zasedena, nekatera požgana, cerkveno imetje pa razlaščeno. Tudi premoženje koprske škofije na tem ozemlju je bilo zapuščeno in zanemarjeno. Bilo je veliko materialnega dela, gospodarskih skrbi in tudi pastoralnih ter duhovnih problemov. Uspehov je bilo bolj malo, več pa moralnega zadoščenja, da smo storili, kar se je dalo. Koliko bi bilo treba povedati, ne samo o tistih letih v Bertokih, ampak tudi o Jelšanah, o tamkajšnjih razmerah, kako je pol župnije na Hrvaškem, kako so tam v tistih povojnih letih ravnali z duhovniki... Spet druga zgodba je bila v Hrušici in v Matenji vasi. Odločil sem se in po malem te stvari zapi; sujem. Upam, da bodo moji listi nekega dne pomagali ljudem, da bodo bolje poznali preteklost svojih krajev, da bodo torej slišali še za drugačen glas, kako smo mi doživljali in kako smo skušali reševati stiske ljudi. ———— KONEC Domača gostilna s tradicijo HIT GOST ILNA PRI HRASTU, Nova Gorica Dober tek želimo! Tudi sami si bomo naročili - kaj, če bi... Ja, in buteljko... HfF Hoteli Igralnice Turizem Delpinova 7a. 5000 Nova Gorica tel. 00386 65 126 40, 126 42 34 (prodajna služba) Hit Gostilna Pri hrastu Kromberška 2, 5000 Nova Gorica Tel: 00386/6527210, Fax: 00386/ 65 292 24 Internet: http://imw.hit.si, E-mail: info@hit.si Stari kostanji pripovedujejo stoletje in več staro zgodbo o vedno dobri kuhinji in postrežbi v domači Gostilni“.Pri hrastu ”. Gostilna stoji le za dolžino prijetnega sprehoda iz središča Nove Gorice v smeri Kromberka. V notranjosti je prostora za 50 gostov, hladni poletni vrt pa razpolaga s 140 sedeži. Gostilna s prijetnim okoljem je naravnost primerna za poslovno kosilo ali večerjo, njene prednosti znajo ceniti tudi zaključene družbe. Prostorno parkirišče je le razlog več za obisk. Gostilna "Pri hrastu "se ponaša s pripravo jedil, ki jih drugod ne najdete! Polistajmo po priporočilih domačih kuharskih mojstrov: - pečena šunka v testu s hrenom - njoki s črno trobento (Ups, najbrž se jim je nerodno zapisalo - s črno trobento?! Ne, ne, je že v redu-, črna trobenta je vrsta gobe. Da je črna. pa sploh ne vpliva na njen okus!) - pečeno jagnje z mlado čebulo in pečen im mladim krompirjem - radič “primo taglio” z jajcem - jagodni štruklji s peno...