List44	Uredništvo	in	upravništvo
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu.	ir	p A,1.,^ Q0	vini in j OftK	! mu je v Gorici, Travnik št. 13	—	Nefrankovana
Cena zn ceio leto l gl. ta pol leta 50 nov. 1'osa'i e-	V	Uuliulj	Uliti /jOi	lllllluljd lOi/Ui	pjsma se ne sprejemajo Rokopisi s«1 ne vračajo <•-
zne številke ee prodajajo v Šolskih in nunskih ulicah	i|	glase	in	naznanila	sprejema	upravništvo	po	pogodbi.
po 4 nov.	 /
Katoliška stranka z ljudstvom.
Osnovala seje nedavno katoliška stranka z ljudstvom — ne pri nas, ampak na Ogerskem, kjer je vladala do zdaj velika vnemarnost in popustljivost. Vlada je bila sicer vedno liberalna in z večine prav brezverska, a znala je svoje protiverske namene tako spretno prikrivati, da so celo odlični cerkveni dostojanstveniki sedeli v liberalnem klubu. Kjer koli si vprašal, povsod si vdobil isti odgovor: ,:Pri nas ni liberalcev ; pri nas smo vsi dobri rodoljubje; hudobnih namenov proti katoliški cerkvi nima ne vlada ne poslanci.“ Iz velike ljubezni do ogerske (madjarske) narodnosti, so zatujevaii katoliška načela in ceikvene pravice v javnem življenju.
Kako britko so se motili v dobrem mnenju, pokazali so dogodki zadnjih dveh let. Liberalni gospodje, poprej tako ljube-znjivi in sladki s škofi in duhovščino, so naenkrat vrgli krinko z obraza in pokazali svoje pravo lice. Predložili so nove postave, kar nalašč skovane proti katoliški cerkvi. Mej temi postavami se odlikuje postava o divjem zakonu. Zakon je katoličanom svet, ker je pravi sakrament postavljen od Jezusa Kristusa. Za to sklepajo katoličani sv. zakon v cerkvi, v pričo mašnika, kateri blagoslavlja zakonsko zvezo. Ogerski liberalci pa so naložili katoličanom brezversko postavo, da bodo morali sklepati zakon pred županom, kakor bi se šlo za kako posvetno pogodbo. — Nadalje so sklenili, da Judje imajo vživati iste pravice ko katoličani in Snlej0 sklepati veljaven zakon tudi s kristijani. S to postavo hočejo zanesti brezvtrstvo tudi v družine in tako polagoma pripraviti ob katoliško veio ves narod.
Sv. Oče Leo XIII. je te postave vže naprej obsodil in pozval škofe in duhov h« °\ p.a tU(li. vse dobre katoliške rodolju-hn/ i P10t^ liberalizmu. Njegova spod-na beseda je vzdramila duhovnike in ^a. 80 0sl*ovali novo katoliško stianko, ki ilna ^iti vetiI10 z ljudstvom.
lavna naloga nove stranke bo 1. braniti sv. vero, da se ne zanese nevera tudi mej ljudstvo, kakor namerjavajo liberalci; 2. bi a niti poštenje in časno b aginjo ljudstva proti judovskim pijavkam, katerim so liberalci dali vse pravice. Iverje ta nova stran« a izjavila, da hoče biti pravična raznim blodnostim, ki prebiyajo v Ogerskej, je po pravici upati, da se nova stranka kmalu «ai«noži in vtrdi. Sklicala je do zdaj vže ec katoliških .'■hodov, na kojih je razvila SV(J program, vdeležila se je pogumno vže vee volitev in ravno kar namerjava izdati Prvoboritelj nove stranke je giot l<erd. Zichy, izredno izobražen mož, neomadeževau značaj in dober govornik.
Nedavno .je grof Zicliv razložil namere nove stranke sv. Očetu Leonu XIII. Sv. Oče 111 ii je odpisal prav prisrčno pismo, če-gar glavne misli so : Zelo nas je bolelo, da se je katoliška stvar, ki je pri vas od sv. Stefana sem neprenehoma cvetela, pobijala in z vsakovrstnimi zvijačami napadala, tako da je bila v največi nevarnosti. Za voljo tega in zavoljo svoje apostolske službe Vas zahvaljujemo, tla z vso silo vzbujate srca Ogrom in branite sveio katoliško stvar. Za to nas tembolj veseli, da F«s zato očitno pohvalimo. Vzlasti vas pa vesel1, (la je nastala neka. nova zveza katoličanov, da bi v ogerski državni zbornici obnovila veri pravice in čast Trdno zaupamo, da se bo vzdramila zaspanost katoličanov. Radi pritrjujemo, da ste ustanovili nov časnik v prospeh namenov katoliške stranke. Za Te in za druge sotrudnike tega lista bodi odločivno, da ni-kedar ne odstopite od svetov in uvktoritete škofov.'- Te besede so slovesno potrdilo katoliške stranke. —
Kako je pa pri nas ? Ali nimamo tudi mi vže 25 let postave, katere je sv. oče ojstro obsodi, katere so tudi škofje proglasili za nekatoliške, katere so katoliški shodi zavrgli ? Kje je toraj v Avstriji odločno katoliška stranka z ljudstvom ? — Ko so poslanci zbivali koalicijo na Dunaju, pisal .je ,Pr. L.“ : Ako se katoliški poslanci ne organizujejo z odločno katoliškim programom, izgubijo skoraj vse volilce. Tega mnenja smo danes še! Liberalizem se je pri nas dobro prijel razumništva in se vže prijemlje tudi priprostega ljudstva. Ako se ne organizujeino, dokler je morda še čas, čakajo nas hujše skušnje ko na Ogerskem.
Osobni davek
Osobni davek je nov davek, kateri bodo morali plačavati vsi avstrijski podložniki pa tudi inozemci stanujoči y Avstriji, ako imajo letnih dohodkov 600 gld. (uradniki 630 gld.). Dohodki morajo biti čisti in stalni, naj si bodo v denarju ali v blagu. Od dohodkov se bodo torej odšteli upravni ali režijski stroški, direktni davki z deželnimi in občinskimi dokladami, trgovcem se bo od.stel davek od vina, žganja in sploh užitninski davek ; odštevalo se bo tudi o-bresti od trajnih dolgov, le stroški za stanovanje, za hrano in obleko se ne bodo odštevali. N. pr. štacunar A vdobiva letnih dohodkov 1000 gld. od štacune. Uprava štacune ga stane na leto 200 gld. davka plačuje 20 gld. od žganja in užitninskega davka od jestvil plačuje 00, dolga ima na štacnni 1000 gld. drugih dohodkov nima. Zaračunili mu bodo torej davek od 660 gld. t. je od 1000 - (200	20	-+-	60 -+- 60.)
Ako bi se pa pritožil, da je moral najeti si stanovanje za 100 gld., ne bi mu spreje-
li pritožbe. Nasprotno, stanovanje in hrano ali obleko ali kurjavo se bode vštevalo mej dohodke N. pr. gojzdni uradnik X ima 500-gld. letne plače v denarju, poleg tega stanovanje, ki se ceni za 12-> gld, hrane oko-lo 60 gld., kurjave 70 gld., od svoje hiše v ko ji ne stanuje, vdobiva čistih 90 gld.. od vloge v hranilnici 20 gld. Dohodki se mn bodo zaračunili: 500 -|- 120 -t- 60 -)- 70 -r 90 -|- 20 = 860 gld. in ako nima posebnih stroškov, moral bo plačevati osobni davek od 860 gld. t. j. 7 gld. 50 kr.
Oproščeni bodo od osobnega davka r cesar in cesarska rodovina, častniki, ki nimajo drugih dohodkov ko vojaško plačo, nadalje vsi tisti ki imajo lhenj ko 600' gld. čistih dohodkov. Pri nas na Ooriškem, zlasti na deželi, bode le malo kedo plačeval osobni davek, ker je pri nas vrlo ma-
lo	posestnikov ali obrtnikov ali trgovcev, ki bi imeli 600 gld. čistih dohodkov. Res da imajo nekatere družine več dohodkov ko 600 gld, morda 1000 gld.. ali za družine velja posebno olajšanje. Ako v družini delajo in živijo vsi skupno, bode le gospodar plačaval osobni davek od dohodkov cele družine. Za vsakega svojih, ki mu pomagajo delati (za ženo za odrasle sinove-in hčere, strijce) bodo mu odpisali 150 gld. od dohodkov. N. pr. oče B. ima ženo in tri odrasle sinove, ki pridno delajo pri hiši in živijo skupno. Celo premoženje nese na leto okolo 1200 gld. Oso lini davek bodo plačaval le oče B. in sicer od 600 gld., kajti 4 krat po 150 gld. se mu bo odštelo. Ne bode se mu pa odpisavalo stroškov za stanovanje ali za hrano in obleko družine. Ako pa žena in otroci ali sploh družina gospodarju ne pomagajo kakor n pr. uradnikom, trgovcem i. t. d., tedaj bodo zniža i osobni davek gospodarju, ako ima dohodkov menj ko 20^)0 gld. in otrok več k<>
4	— v mestih broječih več ko 10.000 prebivalcev več ko 2 otroka — in sicer za v-sakega otroka — od 4 naprej — 'Uo davka N pr. oče C. v Gorici ima 6 nepreskrbljenih otrok in ženo in ima čistih dohodkov 1500 gld., od kojih bi moral plačavati 20 gld. osobnega davka, a plačaval bo le 1<> gld. — Tudi se bo poštevalo gospodarjem očetom nekatere druge stroške, kakor stroške za odgojo otrok, za vboge sorodnike, za trajne bolezni v hiši, za obresti dolgov
i.	t. d. Da, v posebnih okoliščinah se bode ta davek čisto odpisal, namreč revnišim gospodarjem, ki nimajo vseli dohodkov več ko 675 gld.
Osobni davek bo treba plačavati povrh drugih davkov n. pr. povrh zemljiškega davka, ali povrh dobitkovine ali dolio-darine, toda pri določitvi osobnega davka se bodo ti davki odšteli od dohodkov. Davek je progresiven t. j. od večili s^ot se bo plačevalo razmerno mnogo več ko od
malih. N.	pr. o<l 610	gld. se	bo	plačavalo
S gl d. 50	kr. a od 1210 gld.	se	bo plača-
valo 14 gld.
Po tem načelu se bode davek tako le stopnjeval. Plačati bo : od 600 — 625 gl l. 3 gld. 60 kr ; od 6-'5 — 650 gld. 4 gld., od 650 — 675 gld. 4 gld. 40 kr., od 675
—	700 gld. 4 gld. 800 kr., do 700 — 750 gld. 5 gld 40 kr., od 750 — 800 gld. 6 gld., od 800 — 850 gld. 6 gld. 80 kr., od $50 — 900 gld. 7 gld. 60 kr., od 900 — ■950 gld. 8 gld. 40 kr., od 950 — 1000 gld. •j9 gld. 20 kr., od 1000 — 1100 gld. 10 gld., •od 1100 — 1200 gld. 12 gld., od 1200 — 1300 gld. 14 gld, od 1300 — 1400 gld. 16 gld., od 14n0 — 1500 gld. 18 gld, od 1500 —	1600 gld.	20 gld.,	od	1600 —
1700 gld.	22 gld.,	od 1700	-	1800 gld.
124 gld,, od 1800 — 1900 gld. 27 gld.. od 1900 — 2000 tfld. 30 gld.. od 2000 — 2200 gld. 34 gld., od 2200 — 2400 gld. 39 gld., ■od 2400 "— 2600 gld. 44 gld, od 2600 — 2800 gld. 49 g!,l, od 2800 — 3000 gld. 55 gld. i. t. d. Od letnih dohodkov 48000 .gld. bo plačati 1860 gld. osobnega davka.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Preosnova davkov. Državni zbor o-bravnuje postavo o preosnovi davkov, in večinoma obveljajo odsekovi nasveti. Posl. Pfeifer se je pritožil, da je besedilo davčnega načrta pretrdo in težko razumljivo ter da bo zato tretja raznih dopolnilnih razlag, pri katerih se bo iz postave izgubilo dobro, kar je v nji. Davkoplačevalci se tudi bojijo, da se bode po novem davku podražilo pridelovanje in izdelovanje.
Deželna hramba. V proračunskem odseku je posl. Morsey poudarjal večo skrb za verske potrebe vojakov, vzlasti naj se ne delajo vaje ob nedeljah, ker se ž njimi moti nedeljski počitek in služba božja. Posl. Klun je priporočal ministru, naj se na kartah glavnega štata imena pišejo pravilno, kakor se imenujejo mej narodom, da ne nastanejo pomote. Posl. dr. Gregorčič govori o trpinčenju vojakov, in obžaluje, da se prošnje za oproščenje zelo zavlačujejo.
Volilna preosnova. Vlada je predložila volilnemu pododboru nov načelen na-•črt volilne preosnove. Po tem načrtu se ima sedanji volilni sestav obdržati; poleg dosedajnih štirih volilnih skupin se ima na-
L I S T E K
Hrvatsko-sloveiiski narod y Istri.
Nekateri celo dobro misleči Italijani radi očitajo Slovanom v Istri da oni so le .gostje v Istri, a prvotni prebivalci zemlje da so Italijani, če bi tudi to res bilo, ne imelo bi nobene pravne posledice, ker od 1. 1867 so v Avstriji vsi narodje enakopravni ne glede na to, kedaj so se naselili v tej .ali oni deželi. Vender pa je ta trditev neresnična in posl Spinčič je na shodu Ba-•derni to stvar tako le pojasnil:
Našega hrvatskega naroda omenja že sv. oče papež Gregor I. v začetku 7. stoletja, toraj že pred 1290. leti. Ta naš narod je prišel v pokrajino takrat, ko je bila opustošena in pogažena po barbarjih; on pa jo je poljudil, začel je obdelavati polja, •dal ji je življenje. V 7. in 8. stoletju je moral že vojskovati se z Longobardi in Franki. V začetku 9. stoletja, 1. 804. sešlo se je nekaj latinske gospode, zastopniki nekih mest na Rižanskem polju pri Kopru, <la ugovarjajo proti nekim predpravicam katere je bil dal našim pradedom tedanji vojvoda isterski. In to je dokaz, da smo bili v deželi, in da so posestva naših pradedov, segala ce!6 do morja. Na koncu f). stoletja pa je privojskoval Domagoj, ban dalmatinske Hrvatske, celo neka mesta na morju na zapadni strani. V sledečih stoletjih so bili po malem in po preraznih načinih dobili oblast v deželi patrijarhi oglejski, Benetčani, pazinski grofi Vsi ti pa so spoštoAali niš jezik toliko, da so izdajali
praviti peta skupina, ki bo imela dve vrati volilcev, kateri volite vsaka zase, namreč: a) tisti, ki plačujejo manj ko 5 gld. direktnega davka; h) tisti, ki ne plačujejo nič direktnega davka, pa imajo posebne lastnosti, katere zahteva postava za volilno pravico. Vsaka volilna vrsta pete skupine bi volila 70 poslancev, toraj 140 novih poslancev. Ta načela bo zdaj volilni pododbor preučeval in potem predložil vladi one točke, o katerih se zjedini, a vlada naj po njih izdela pravilen načrt zakona, ki se i-ma predložiti volilnemu odseku in potem še le državni zbornici, ki bo obravnavala v javnih sejah. Razvidno je, da je do koneč-ne veljavne preosnove še precej daleč. Na vsak način se želi to zadevo skončati, pre den neha sedanja državnozborska doba, da se bo pri novih volitvah volilo po novem volilnem redu. —
Cestne nadzorovale* v Primorju in na Kranjskem je pri razpravi proračuna ministerstva notranjih zadev posl. dr. Gre gorčič priporočil vladi, naj jim zboljša plačo, da bodo toliko ložej mogli opravljati svoje posle. Vladni zastopnik je odgovoril, da se cestnim nadzornikom dovoljujejo ak-tivitetne doklade in pavšali za nadzorovanje cest v razmeri z dolgostjo nadzorovane ceste.
Slovensko uradovanje pri najvi-šem sodišču. Posl. Ferjančič je vprašal pravosodnega ministra o slovenskem uradovanju pri najvišjem sodišču, kateremu je z dekretom z kne 7. avgusta 1850. naloženo, da mora svoje odločbe z razlogi vred izdajati v tistem jeziku, v kateiem se je vršila razprava in v nemškem.
Strokovnjak v deželnem šolskem svetu goriškem. Posl. grof Alfred Coro-nini je interpeloval naučnega ministra o nameščenju enega strokovnjaka v deželni š>>lski svet goriški in minister mu je odgo voril, da se je pri volit vi ravnalo, postavno in ni nikakega povoda nadaljnemu postopanju.
Dva milijona gld. zahteva finančni minister več k proračunu za podporne doklade državnim uradnikom najnižjih treh plačilnih vrst in učiteljem, in potem še 950.000 gld. za podpore drugim državnim služabnikom.
Socijalistiške agitacije so zasledili tudi že pri armadi posebno na Ogerskem, kjer so našli več anarhističnih listov v vojašnicah in kantinah.
spise za ljudstvo v „ervackom“ jeziku, kakor to najbolje dokazuje „Razvoj istrijan-ski“ iz 13. stoletja, to je spis, v katerem so rečene tri oblasti določile meje in postavile mejaše, koliko komu gre v tej zapadni Istri. Da Istra s tem ni prenehala biti še krvatska dežela, dokazuje okolnost, da je slavni ban hrvatski Toma Bahač ob koncu 16. stoletja šel osebno sam k cesarju takrat nemškemu in kralju hrvatskemu, da se pred njim pritoži čez svetnike krone, ki so Istro odtrgali od hrvatskega kraljestva. In slavni ban hrvatski Peter Zrinjski je tirjal in zahteval Istro zase in za svojega sina. Tudi sam takrat nemški cesar in kralj hrvatski iz slavnega rodu Habsburgov je smatral Istro za del hrvatskega kraljestva. — Nad velikim delom zapadne Istre dobili so bili namreč Benetčani neko oblast, s tem, da so šiloma primorali mesto za mesto, pripoznati jih (za gospodarje.) V drugi polovici 17. stoletja hotel je iineci kralj Leopold pod seboj vso Istro : zato je zahteval od Benetčanov njihov del in to edino na temelju hrvatskega državnega prava. -— Benečani so se poplašili ; oni Isti e niso nikoli smatrali za svojo pravo deželo, imeli so jo od danes do jutri, držali so jo ko molzno kravo, katero treba tim jače izmolzti danes, čim negotovej-še je bilo, ali jo bodo mogli še jutri. Oni se niso brigali za dobrostan naroda v pokrajini, ne hrvatskega ne italijanskega; skrbeli so samo za svoje ljudi, katere so v Istro pošiljali kot upravitelje in za ple menite družine. Sekali so naše gozdove, tesali ladje, rabili naše mladeniče v vojski.
O	porotnikih v Celovcu in Celju
je posl. dr. Gregorčič stavil interpelacijo pravosodnemu ministru rekoč, da je mej porotniki mnogo takih, ki ne razumejo slovenskega jdzika. (Neke glave menda mislijo. da pred porotnike pridejo le nemški hu-dodelniki).
Listina isterskih porotnikov je zagledala luč sveta in italijanski listi nagla-šajo s posebnim zadoščenjem, da se je u-streglo pritožbam Italijanov, iu da so iz nje izginila imena raznih slovanskih agitatorjev. Tako hvalisanje ni ugodno za istrske Hrvate, in zato sta posl. Spinčič in Laginja predložilainterpelacijo državnega zbora pred-sedništvu, v kateri zahtevata pojasnila o načelih katera so vplivala na sestavo te listine, ker je pri drugem sestavljenju oče-vidno palo število porotnikov, ki so bili poprej spoznani sposobnimi za posel porotnika in ki so vešči obema deželnima jezikoma.
Deželnozhorske volitve v Istri
bodo 16. maja t. 1. za kmetske občine, za mesta dne 20. maja, za. veleposestvo dne 24. maja. Hrvatje in Slovenci se pridno pripravljajo iu upajo precejšnih uspehov. Radovedni smo pa, kako se bodo obnašala c. kr.^, vlada v Trstu.
Škofovska konferenca. 19. t. m. zbrali so se ogrski škofje pod predsedstvom kardinala Vassary-ja v posvetovanje, da določijo stališče katero naj zavzamejo nasproti cerkveno —politiškim zakonom. — 21. t. m. bilo je v magnatmi zbornici na dnevnem redu glasovanje o vladnem načrtu -zakona o svobodnem izorševanju vere. Eni trde, da je bilo več glasov za načrt, drugi pa, da jih bilo nianje. Treba bi bilo novega glasovanja, a zbornični predsednik je drugi dan izjavil, da jih je bilo enako za 4n proti, on pa da svoj glas za vladni predlog, ki je s tem vsprejet. Tako se dela v svobodni Mažarski cerkvena politika! — Na predlog grofa Esterhazy-ja, je bil tretji odstavek ki pravi, da je brezverst.vo dovoljeno s 126 proti 118 glasom odklonjen, in slednjič ves načrt brez te točke v-sprejet v tretjem branju.
Svoboda na Mažarskem. Rumunci bi svojemu nepozabnemu rodoljubu Janku radi postavili spominek, ali minister za notranja opravila je to prepovedal, in zaukazal, naj oblasti konfiskujejo nabrani denar in nabiratalje tožijo kot puntarje.
Ko je kralj Leopold zahteval tudi oni del Istre, v katerem so oni gospodarili, so se prestrašili, ker so tudi oni dobro vedeli, da jo kot hrvatski ban more imeti. Ko so vladali Benetčani, razsajale so po zapadnih krajih Istre, posebno v Puljščini in l’ore-ščini. kužne bolezni, ki so pobrale tudi naše ljudstvo po vaseh, a še več meščanov, tako da je imel Poreč n. pr. komaj sto prebivalcev. Takrat se pa Beneška vlada ni obrnila do italijaske dežele za ljudi, temveč je prosila ljudi v Dalmaciji, Bosni Hercegovini, Črnigori, naj se naselijo v Istri. Prišli so naselniki, ne kakor tujci, ampak kakor domačini, iz jedne hrvatske zemlje v drugo.
Za hrvatsko zemljo je Istro smatral tudi cesar, in kralj Franc I- v začetku tega stoletja, koje za ljudstvo Istre izdal molitvenik v hrvatskem jeziku. Tudi avstrijske oblasti so imele Istro za hrvatsko še do leU 1848.. ter označile narod Istre kot hrvatski, Itaiijane v nji pa samo kot goste. Le poslednjih deset let se je postopalo tako, da so Italijani postali tolikani predrzni da so Istro razglašali za italjansko, Hrvate pa, domorodce, kot goste, delavce, prite-peljence.
S	tem je dovolj dokazano, da Hrvati imajo svojo zgodovino v Istri, prav znamenito zgodovino, kulturno zgodovino, da so v Istri dvakrat izvrševali najkulturnejšo nalogo, ki more biti Oni so dvakrat, kakor je te dni dr. Bartoli rekel v Rovinju, Hrvati so dvakrat naobljudili Istro, ko je bila popolnoma opustošena in uničena.
Po „Slovencu“.
Svobodna volitev na Mažarskeni.
Teh dni je bila volitev državnega poslanca v Nitri, kjer je proti vladnemu možu kan-didoval mož katoliške stranke. Vlada jn> nagromadila 2000 vojakov, ki so stražili no ulicah in volišče popolno obkolili. Zmagal je vladni pristaš, a zdaj ga je sram sprejeti tako poslanstvo, in vsled tega pride do novih volitev.
Vnanje države.
Rim. Sv. Oče Leo XIII poslali so katoliškemu voditelju na Ogerskem grofu Ferd. Zicliy-ju pismo, o katerem govori naš uvodni'članek, a dne 18. t. m. so pri kon-zistoriju govorili o boju ogerskili katoličanov proti civilnemu (divjemu) zakonu, kateri imenujejo krivični zakon, s katerim je onečeščena nravnost in Ogerska postavljena v nevarnost.
Bismarkova slava. Nemški državni zbor je s 163 glasovi proti 140 odklonil predlog predsednikov, naj bi se častitalo Bismarku za njegov 80 letni rojstni dan. ki bo 1. aprila. Predsednik je odložil pred-sedništvo. Nasprotno so glasovali centruin (katoličani), Poljaki in ljudska stranka. 1 n pri vsem tem najde se jih celo v Avstriji, ki očitno delajo za proslavljenje Bismar-kovo, ko bi moralo biti vsakemu znano da je ravno Bismark vsekal nnjhnjše rane naši ljubi Avstriji!!! —
Raznoterosti.
Nesposobnost krajnih šolskih svetov. Piše se nam: Velika ovira ljudskih sol so današnji krajin šol. sveti, oziroma zastopniki voljeni iz občine. Pritožbe so občne. Častne izjeme so redke.
.Dokler urejuje kak pameten človek, recimo duhovnik ali učitelj opravila domače šole, je v šoli red in napredek, drugače gre rakovo pot. Če vlada kak trmast ali hudoben starešina.
Poglejmo si le en primer!
Od občine se izbere prav rado v to take, ki ne znajo ne brati ne pisati, ali pa kakega modrijana — češ, ker pozna vse paragrafe, bo ložeje učitelja v kozji ro°-ugnal, ce se morda ravno kakemu puhloglavem do tal ne uklanja. Taki udje nimajo ne srca ne dobre volje za šolo, 'a se tudi ne dado prepričati.
Kako se godi dalje ? —
P*'i prvi priliki si zbero udje načelnika. Duhovnik in učitelj sta v manjšini. Jčitelj navadno odda glas duhovnu, duhovni pa se odtegne glasovanju, ker pozna ko-Tarstvo tega ali onega. Tako se obč. zastopniki volijo inejsebojno, dado glas sami sebi, ter vladajo in počenjajo svojevoljno brez duhovna in učitelja. Sej se ne drži, šol. zamude se pušča v nemar. Otroci pojenjajo po poteh, v cerkvi in šoli, kar se Jiro zljubi; u^e se postajati in igrati v času !J0^Je Pi'e(l cerkvijo, za zgled so jim b <uisi in gosp. načelnik. Najbolj napačni se, vre P® so otroci ali hlapčiči taci h šol. uaov. Učitelj jiIn je intrigant; mesto da bi ga podpirali, mu nagajajo. Duhovnik enako brez podpore, se sicer trudi, a pregovor plavi : svaka sila do vremena. —
Poleg vsega truda, kakšen je pa sad?
-lak m enak krajni šol. svet oziroma njegov načelnik se pri vsem tem smeje v pest, ker ve, da po sedajni šol. postavi je varen, m zamore kljubovati, dokler ga je volja, lako rastepohujšanje in razbrzdanost v ojjčim in bolje bi bilo, da bi otroci doma ostajali. Gg. dež. poslancem bodi toraj toplo priporočeno, da se pri prvi priIiki ozri na prevredbo dež. šol. postave od 8. febr.
glede krajnih šol. svetov po prislo-pic.l: «Čevljar ostani pri svojem kopitu". V1 domači šoli in odgoji mladine pa naj Rujete neposredno le dve moči t.j. duliov-j„ lM, učitelj, a stariši so dolžni v dobrem Ju Podpirati.
Gregorčičeva petdesetletnica pro-* iVJ,iena v prepiru. Slov akadem. društvo »Slovenija« na Dunaju je hotelo slovesno lajati petdesetletnico našega slavnega
pesnika Simona Gregorčiča. Slavlje se je vršilo v katoliški resursi. Ker je bil program zanimiv in ker je šlo za počastitev tako odličnega slovenskega moža, vdeležili so se slavlja dunajski Slovenci in sploh Slovani v obilem številu. Vsi časopisi so v tem edini, da so slov. visokošolci dostojno slavili pesnika, dokler se govorili in peli po tiskanem programu. Ko so pa, seli za mizo s povabljenimi gosti so se prav grdo spoprijeli. Vseučiliščnik Dražen je pozval dijaštvo, naj bo zares slovansko in sicer radikalno slovansko. Besede so bile naperjene proti naši polovičarski „narodni stranki k oje voditelj je dr. Ferjančič, kateri se ve, da ni mogel molčati. Skušal je pomiriti razburjene duhove in pridobiti dijaštvo s teni, da j« prav grdo in brez potrebe napadel dr. Mahniča, o katerem je ta jezični doktor trdil, da je kriv vsega razpora na Slovenskem To pa je tako očitna neresnica, da ni ž njo nikogar vlovil v strgane mreže ,.narodne stranke". Kako neki je dr. Mahnič kriv razpora mej „narodnjaki4 in rradikalci'1, kako-li je on kriv razpora slovenskih in hivatskih državnih poslancev, od katerih ni nobeden res Mahničev ?
Ko je premeteni g. doktor vvidel, da so dijaki toliko razsodni, da mu takih neosnovanih trditev ne verujejo, jim je s klobukom v roci zagotovljal: „Uverjeno bodi dijaštvo, da je „narodna stranka" upošteva, da uvažnje njegove težnje. Ako pa morda ni sedaj še vse očito.... postane to v kratkem, ko stopi s ranka v javno delovanje. Naj se torej z neosnovanim natolcevanjem še počaka. Dijaštva bomo v boju potrebovali, torej ga hočemo tudi podpirati". Tako je govoril g. dr F. ne vedoč, da je s tem izdal tajne namene narodne stranke. Zdaj imamo torej komentar h resolucijam zaupnih mož in sicer od voditelja narodne stranke. Po izjavi gr. F. ima narodna stranka iste namene, ista načela ko radikalno d jaštvo t. j. boj proti klerikalizmu. Tudi to je dobro, da si zapomnimo mi goriški Slovenci ki smo „vezani po resolucijah zaupnih mož“.
Motil bi se pa. kdor bi mislil, da so se radikalci potolažili s to politično hinavščino „uarodne stranke." Ravno nasprotno: govor je izzval ojster odgovor in obsodbo politične hinavščine. »Edinost,“ ki je v prijateljski zvezi z radikalnim dijaštvom, je prinesla o tem dopis, ki pravi:
Gosp. državni poslanec je im d gotovo najboljšo voljo, pridobiti vse akademike za našo sedanjo politiko s svojim govorom, žal, da je z nekimi izrazi vzbudil baš na sprotni vspeh, kar je pokazal zlasti ti ■ p id, a odločno iskreni govor gosp. phil. Zililia
o	obraljenem govoričenji o slovanski vzajemnosti, neslogi v lastni hiši, o polovičarstvu, popustljivosti naše t. zv. narodne stranke . . . To pot se je menda vsakdo uveril, da se množi število onih zavednih in nezavisnih velikošolcev, ki ibmi in logično mislijo, govore in — delujejo, ki i-raajo pogum povsod in vedno jas 10 in o-dločno povedati vsakomur, bodisi Peter ali Pavel, v lice svoje lastne nazore, na katere ne upliva ni osebno prijateljsko, in — imeniten naslov. — Gosp. vodja i/.venkoa-lijskili drž. poslancev je imel tako lepo priliko pomiriti, poučiti in pridobiti popolnoma za svoje nazore mlado razumništvo, ki pride skoro samostojno v dom vino, — zakaj ni storil tega ? ! — Mari se mu je zdelo, da bode večina argumentov „radika‘-uih“ velikošolcev taka, da jih ne bo moči pobiti?? — Vsekako bi se s tem prihranila ona mučna scena, ko je moral g. jur. Vodušek imenom somišljenikov protestovati, da se — nalik na shodu zaupnih mož! — zabranjuje svoboda besede “ —
Kolikor mi poznamo č. g. Simona Gregorčiča, menimo, da bi bilo mu ljubše, da ga niso nič slavili, nogo da so ga v prepiru slavili G. dr Ferjančiču pa smo prav hvaležni, da je slovenskemu svetu razkril svoje in svojih somišljenikov politično poštenje.
Stranko v državnem zboru Te dni
so objavili soznam političnih strank, ki so zdaj v državnem zboru. Posebno razkosani so Slovani, namreč na sedem strank, mej kojinii ni katoliške. Stranke so: 1. Holien-wartov konservativni klub, ki šteje 55 poslancev; 2. Poljski klub, ki šteje 57 poslancev; 3. Ruski klub. ki šteje 6 poslancev ; 4. Nemška liberalna levica, ki šteje 107 poslancev; 5. Liberalni centrum (Co-roninijev klub), ki šteje 10 poslancev; 6. Nemški narodni klub, ki šteje 17 poslancev ;
7.	Česlci narodni klub, ki šteje 37 poslancev ; 8. Ceski-moravski klub, Ki šteje 8 poslancev ; 9, Hrvaško-slovenski klub. ki šteje 10 poslancev; 10. Klub neodvisnih hrvaških in slovenskih poslancev, ki šteje 5 udov. — Poleg političnih klubov so še druge zveze v zbornici n. pr, agrarna zveza. 37 poslancev se ni vpisalo v noben klub in se vsled tega imenujejo divjaki. — Naš dišavili zbor je živa slika zmedenih razmer v Avstriji.
Apologetični govori za moške pri
oo.	Frančiškanih v Ljubljani so jako srečna misel. Prijatelj nam piše, da ni od začetka nihče mislil, da bodo moški tako pridno hodili poslušati govore ob ponedeljkih in četrtkih. Preč. o. Hugolinu vsi častitajo. Bog blagoslovi ! Ljubljana bodi Gorici v zgled za drugo leto !
Tropinovec ali petijot. (Neka) o zagovor.) V številki 5. „Pr. L.“ t. 1. sem od začetka prezrl dopis iz Brd, na kateri me je opozoril še le včerajšnji „Slovenski GospodarVaši vinogradniki se toraj spodti-kajo nad člankoma v Koledarji *Družbe sv. Moliorja“ o tropinovcu in črničarji! Prav nepotreben strah 1 Ko bi podpisani ne bil popolnoma prepričan, da bojo vinogradniki imeli mnogo liasna, če tropine vporabijo za napravo zdrave in cene pijače, bi ne bil objavljal tega poduka.
Neznani moj nasprotnik trdi, da se bo ta poduk zlorabil. Mogoče bi to že bilo. Pa ljubi Bog! kaj se na tem svetu ne more vse zlorabiti! Tudi pristno vino iz grozdja se zlorablja, ker se brez števila ljudi ž njiin opijani. Bomo pa li radi take zlorabe nehali vinograde obdelovati! ? Vsaka tudi najsvetejša stvar se vtegne zlorabiti; isto-tako toraj tudi nauk o pridelovanji tropinovca. Radi tega sem pa ob koncu tega članka opozoril sam v koledarji, naj zlasti cerkveni predstojniki pazijo, od koga jemljejo vino, ki se potrebuje pri najsvetejši daritvi.
Izvrstni ljubljanski „Kmetovalec“ je že mnogokrat pisal o tropinovcu. Pa nisem še slišal ali čital, da bi se bil nad njegovimi nauki spodtikal pameten človek.
Ljudstvo se mnogokrat res boji, da vtegne do zdaj nenavadna stvar, če se vpelje, biti v gmotno škodo. Tako so mi znani trgi, ki so se ob svojem času z vso močjo ustavljali temu, naj bi se železnica zidala blizu njihovega kraja. No 1 to so tudi dosegli. Toda kmalu so spoznali, kakšno neumnost so storili. Enako se bojo tudi tisti vinogradniki, ki se zdaj bojfe za svojo dobro kaplico, kmalu prepričali, da je bil prazen njihov strah. Radi bojo na svoj lasten dobiček iz tropin pridelovali kaj okusno iu zdravo pijačo za nizko ceno.
Potovalni učitelj iz mariborske vino-rejske šole g. J. Bele mi je lani sledeče povedal: „Na Bizeljskem so ljudje kaj pametni. Mošt in grozdje prodajajo za visoko ceno ; a za svoje domače potrebe si pripravijo ravno tako dobro pijačo — tropinovec ; a to za nizko ceno po 4 krajcarje liter/ Naj še na Brdih tako poskusijo !
Josip Žičkar, Župnik v Vitanji.
Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu. S Kanalskega nam pišejo: Dne
10.	t. m. zbralo se je po popoldanski službi božji v Kanalu več rodoljubov, da u-stanove, „sadjarsko in vinarsko društvo za Kanalski okraj.“ lz društvenih pravil, naj priobčimo le g. 2, in §., 3 ki govori o namenu in sredstvih.
§. 2. Društvu je namen : a) pospeševati in povzdigniti sadjarstvo; b) pospeševati in povzdigniti vinarstvo,
Sredstva v dosego tega namena.
§. 8. Sredstva v dosego tega namena so :
1, Pospeševati znanje sadjereje in vi-noreje s predavanji v različnih krajih, z razstavami sadja in vina v okraju, v izobrazbo umnih sadjerejcev in vinorejcev i. t. d.
2. Pospeševati sadjerejo s tem, da se v okraju nasade in razširijo najboljše sadne vrste.
H. Pospeševati sadjerejo s tem, da se določijo in širijo prava tehnična imena sa-dja.
4. 'Spodbujati prebivalstvo k nasaja-nju sadnih dreves ob cestah in poteh.
5. Priporočevati praktične sušilnice in poučevati, kako je napravljati sadni mošt.
6. Posredovati kupčijo s sadjem.
7. Ustanoviti sadjarske knjižnice dru-štvenikom v porabo.
8. Ustanoviti sadne vrte v večjih krajih.
9. Ustanoviti trtnice v večjih krajih in skrbeti za razširjenje dobrih, krajnim razmeram primernih trtnih vrst.
10. Uzgojevati, kupavati in prodajati ameriške ključe (kolči,) bilfe in cepljene trte.
11. Pospeševati umno kletarstvo.
12. Pospeševati domačo vinsko kup -
čijo.
Okolo 80 udov se je upisalo prvi dan. Predsednik je g. nadučitelj M. Zega, podpredsednik g. Križnič, kotlar in mesar, o-ba v Kanalu. Zraven je še 7 odbornikov, ki so učitelji in kmetovalci. Letnina udom je 50 ki'. Ustanovniki plačajo enkrat za v-selej 10 gl d. Iz med duhovnikov je dose-daj upisan edini veleč. g. Fr. Vidic, župnik v Kanalu. Bog daj obilo sreče novemu društvu.
Močij je v tem okraju na izbiro za podučevanje po namenu društva: so gg. u-čitelji, so tudi izšolani kmetovalci. V Desklah sta dva obiskovala kmetijsko in vi-norejsko šolo v tujih deželah, eden ali več v Gorici. Tako so menda tudi po drugih občinah praktično in teoretično izurjeni mladeniči, ki bodo z veseljem predavali o koristnih naredbah in napredkih v vinarstvu
ter sadjarstvu.
Nekedaj je slovela kanalska trta. vina je bilo obilno ; pa slišal sem, da so morali ljudje sirka kupovati. Sedaj je vina malo, sirka zadosti. Bog daj, da bi pridni tukaj -šni kmetovalci imeli za naprej vina in sirka zadosti. Naj bi zasadili tudi take vrste dreves, ki bodo donašale okusnega, za kupčijo primernega sadja prav zgodaj in prav pozno. Sadja tu ni malo, a največ ga je takrat, ko ga povsod imajo in tako le pičlo povrne trud vrtnarjev.
Trtne ali sadne sadike iz okuženih občin izvažati je prepovedano. O. kr. glavarstvo je nedavno opozorilo županstva, da oni, kateri donašajo na prodaj sadno drevje ali trtne sadike v Gorico, morajo biti prevideni z občinskim spi icevaloiti^ kateio potrjuje, da te rastline' izhajajo iz občine od trtne uši neokužene. — Ta prepoved je toliko bolj potrebna, ker je v sodnijskem okraju goriške okolice vže 8 občin okuženih od trtne uši.
m Oj "Sli 1 € £.
Goriško.
f G. Josipina Kovačič. Sv. Lucija ob Soči. — 28 mareija. — »Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so gro ba vrata. Al’ dneva ne pove nobena prat-ka.“ — Tako poje pesnik. Tako so peli tudi naši stari zvonovi, ko so 21. t. m. popoldne zazvonili večni delopust vili ženi velespoštovani gospi Josipini Kovačič roj. Huber, ktera je ta dan po dolgi bolezni v 48 letu svoje dobe vsa udana v voljo božjo zaprla oči temu svetu, odprla večnosti.
—	Poslala je pred sabo v večnost troje nedolžnih otrok, pustila za sabo šestero še ne oskrbljenih, katere jc izvrstno odgojila, kar ne zna vsaka mati.
Poslala je pred sabo v večnost mnogo dobrih del. Naj povem le, da je bila v
tej fari 120 otrokom za krstno in prav mnogim tudi za birmsko botro. Pomagala je rada, komur je mogla z dobrim svetom in naukom, ker je bila izvedena in izsku-šena žena, pomagala pa tudi z radodarno roko, ker je imela usmiljeno, krščansko srce.
Malo ur pred smrtjo se je spomnila svoje nesreče, da je vže kot otrok izgubila mater, zato je rekla: „matere nimam.“ Tedaj sname nekdo se stene lepo sliko »Marije Pomagaj/* ktero si je raujca na božji poti sama vkupila: „čestita gospa, tukaj je mati.11 Umirajoče oko je žive.je pogleda-
lo,	blede ustnice so pobožno poljubile sveto sliko in zašepetale : „Mariia ! pomagaj!'1
—	Ginljivo je bilo slovojemanje dobrih o-trok od ljubljenje mame. Ah, to so bili poslednji poljubi, tako Ijubeznjivi, tako pre-srčni in spoštljivi ! — Pogreb je bil sijajen. — Večna luč naj ji sveti!
V	Šmarijah je umrla Jožefa Poljšak, mati dveh duhovnikov naše škofije. N. y m. p.
Preblagorodiiemu f! Alojziju Bo-sizi-u je Njega Veličanstvo z najvišim o-dlokom dne 25. mareija podelil ime in značaj dvornega svetovalca. Castitamo!
Grof Alfred Coronini, državni in deželni poslanec, si je izprosil štiritedenski dopust. Poli ga glava.
Preč. g. župnik Jak. Bruni at je bil promoviran 28. t. m. doktorjem sv. pisma. Castitamo.
(J. Matej Kante, nadučitelj v Sežani, je imenovan za okrajnega nadzornika ravno tam.
Nova kuracija v Branici. C. kr. go-
riško okrajno glavarstvo je naznanilo č. g. vikariju „da je c. kr. namestništvo pooblaščeno od ministerstva za uk iu bogočastje (od 2G. avgusta 1894, štev. 1007 ;) in v svojem imenu dne 27. februvarja t. 1. štev. 4080/1X 1895, dalo državno dovoljenje za vstanovitev neodvisnega vikarijata v Branici v ki tratijo s pravno administrativnem značajem samostojne dušnopastirske postaje. Ob enem se -o tem obvesti knežje-nadškofijski ordinarijat v Gorici1. — Novoimenovana kuracija Branica je bila že kot novoustanovljena vikarija 1870 za neodvisno imenovana in je to novoimenovanje le nasledek že v začetku spoznane neodvisnosti. Duhovnija šteje zdaj blizo 00 h. štev, od kterili spada 14 h. štev. s cerkvijo sv. Katarine D. M. in župnim dvorcem pod politično oblast v Postojni in sodišče v Vipavi. Sosebno znamenito pri tem je to, da spada kuracija pod 8 politične oblasti, pod Gorico, Sežano in Postojno ; dalje pod 8 sodišča, v Komen. Ajdovščino in Vipavo, ter 4 občine, Štjak, Štanjel, Gaberje in Er-zelj na Kranjskem.
Velika beseda, katero je priredila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici dne 24. t. m. je bila res vredna tega imena. Ob 8. zvečer zbralo se je polno slovenskega občinstva iz mesta. Prevlada-valo je rodoljubno ženstvo. — Vse točke so se izvršile izborno, a posebno je ugajala občinstvu Sneguljčica (Venec ošinili spevov, vezanih med seboj s pripovedoyalno deklamacijo z vpletenimi živimi podobami). Zabava je trajala skoraj tri ure, a vendar je občinstvo vstrajalo do konca in se vračalo domu še le ob 11. uri prav zadovoljno. Tudi čisti dohodek je jako povoljen.
Deželni zbor goriški se menda še enkrat skliče, da poravna redna opravila. Zasedanju je odločen prav kratek čas o velikonočnih počitnicah državnega zbora. Ker je visokorodni g. grof Fr. Coronini še ostal glavar, je verjetno, da se to zgodi. Druge važnosti nima to zasedanje.
^Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici* bo imelo redni letni občni zbor na cvetno nedeljo dne 7. aprila ob 2. uri popoldne v pritlični dvorani Mar-zinijeve gostilne v Tržni ulici št. 12 v Gorici po naslednjem dnevnem redu : 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1894. 8. Proračun za leto 1895. 4. Pre-meniba § 28. društv. pravil. 5. Morebitni
predlogi. 6. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 8 namestnikov, 8 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Opombe: Letni račun bode dostopen udom in najmanj 14 dnij pred občnim zborom razpoložen v društvenih prostorih na ogled (§ 25.) — Novi §.
28. društvenih pravit naj bi se glasil: „Ka-
li	o je nalagati društvene novce, določuje občni zbor. Preostane novce bolniškega zaloga (§ 25. I.) je nalagati v javne hranilnice ali pa na tak način, kakor ga postava zahteva za sirotno premoženje.11 — Ako lioče kateri društvenik staviti pri občnem zboru kak predlog, naj ga naznani predsedniku vsa.j do 8. aprila. — Predsednik in vsi odborniki morajo stanovati v Gorici (§.
81 ) — K občnemu zboru sme priti, glasovali in voliti vsak ud, ki je izpolnil 18 let; voljen sme biti pa le polnoletnik. Volilno pravico mora vsak društvenik izkazati z društveno knjižico (§ 84.) — Ako bi ta občili zbor ne bil sklepčen radi premajhne u-deležbe, bo pa na belo nedeljo 21 aprila nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brez ozira na število došlih u-dov. — Zato se p. n. gg. društveniki u-Ijudno vabijo, naj bi se udeležili prvega občnega zbora v kolikor mogoče obilnem številu.
Razlcaz premoženja upravnega zaloga dne 81. decembra 1894. Aktiva. 1. Gotovina v blagajni 45'G4. 2. Naložena glavnica 1406 82. 8. Iztirljivi zastanki 24'60. 4. V-rednost inventarja. 188-86. Svota 1670,42. Pasiva. Sedanji reservni zalog. 1670-42
Razkaz premoženja domačega bolniškega zaloga za čas od 1. jan livarja do 81. dec. 1894 kaže: Aktiva. 1. Naložena glavnica 2495'80. 2. Posodili zunanj. bol. zalogu 189*79. 8. Iztirljivi zastanski 82'77 4. Vrednost inventarja 185-00. Vsota 2952’86 Pasiva. Sedanji reservni zalog 2952'86.
Razkaz premoženja zunajnega bolniškega zaloga v.& čas od l.januvarja do 81 dec. 1894 kaže: Aktiva. 1. Iztirljivi zastanki 15-30. Pasiva. Ta zalog ima dolga 18079.
Slovenske prepovedi Pod Turnom.
Raznesla se je govorica, da je novoimenovani č. g. župnik odpravil slovenske pro-povedi v farni cerkvi sv. Roka. To pač ni res, ker č. g. dr. Baubela ni še prišel Pod Turen. Res je le, da od kar ni tam ni župnika ni kaplana ni pravega upravitelja, ni več bilo slov. govorov. Prepričani smo, da od zdaj naprej bodo.
V „Slov. AlojzijeviSču11 je bila dne 18. t. m. priprosta zabava s petjem in i-grico. Vdeležili so se je tudi nekateri dobrotniki.
V GoriSki topničarski vojašnici so
napregali topničarji konje dne 22. t. m. Razposajen in čil konj, sunil je z zadnjo nogo nekega V eiza silno v obraz, ga močno ranil in razmesaril. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico.
V zrakoplavu se je vzdignil v nedeljo ob 4'/j popoldne neki J. Metighi, v zabavo mnogoštevilnih radovednežev in sebi v denarno vteho.	1	j
Narodni dom v Gorici" je predmet razgovorov v Gorici. Pii znani razkosano-sti goriških Slovencev in ogromnem narodnem davku bo delo pač težko vspevalo, ako se ne bo samo izplačalo, kar ni neverjetno.
Tat v cerkvi. V cerkvi sv. Roka v Gorici je kradel nek porednež denar iz pušice za miloščino. Ker je tat pogosto ostajal sam v cerkvi, se je zdel sumljiv Cerkveniku. Nadzoroval ga j« tako dolgo, da ga je zasačil. Zaprl je vsa zrata, poklical redarja, ki ga je spremil v ječo. Tudi pri sv. Vidu na Placuti se je isti človek zdel Cerkveniku sumljiv. Ker je nanj pazil, se mu ni posrečilo puliti denarja iz pušice.
V Solkanu so porezali prav močno nekega Janeza Kanclerja. Posledica popivanja j«; krvava glava.
V Orehovi,jali pri Biljah ste zgoreli dve poslopji v vrednosti 2000 gold.
Mrtvega so našli v torek zjutraj občinskega tajnika iz Čez Soče. Bil je pristojen v Bovec, kjer ima tudi svojo hišo, pa opravljal je službo tajnika v Čezsoči.
V	Š turi j ah je pogorela žaga g. Štefana Poljšaka do tal.
Zidanje zvonika v Branici. Lanjsko le^o
—	tako nam poročajo iz Branice — je tu-kajšno verno ljudstvo po prigovarjanju se-dajnega kurata začelo zidanje zvonika z vso gorečnostjo, in bode delo nadaljevalo dne 26. t. m. Znani domači mojster M. Blažko vodi zidanje ; a ker je nas le malo pričakujemo, da se nam bo od kake više strani seglo pod pazduho, sicer nam bode težko shajati z velikimi stroški, za katerimi pridejo še novi za zvonove. Kajti h čemu bi bil sicer zvonik brez zvonov?! Naj nani blagovoli dati „P. L.u dober svet, kam naj bi se obrnili za potrebno pomoč in podporo. — Obrnite se do c. kr. vlade. Ureun.
Kidanje snega na Predelu. Iz pod Babjega zoba nam piše prijatelj: Čudne reči se gode pri nas. V predzadnjem „Pr.
je bilo povedano, da niso hoteli delavci več kidati snega črez Predel, ker je cestni azistent razglasil, da dobč le prejšnjo dnino, dasi jo je vis. namestništvo povišalo za 20 kr. Azistent je le molčal in ni nič sporočil glavarstvu, češ, ljudstvo je potrebno, bo že šlo delati. Ko pa vendar ni hotelo, začel je strašiti, da pridejo vojaci delati, da pokliče ljudi iz Bovca ; slednjič je ponujal nekaterim že po 1 Va gld. dnine, da bi šli delati. Ker niso hoteli, je podil od dela še druge, ki so vsled velike potrebe vendarle delali. Neki priden starček je takole zdihoval: „90 let imam, pa do zdaj me ni še nikdo lovil od dela, kakor danes41.
Tretji dan še le je vestni žend. straž-mojster vso stvar naznanil sl. glavarstvu, katero je koj odgovorilo, naj delavci hitro gredo na delo pod ugodnimi pogoji. Azistent je bil koj potem prestavljen v Istro. No, ljudje točijo solze za njim, a solze veselja. A čujte čudo ! Pri izplačevanju se je vendar le plačalo le za prve tri dni in sicer le možem povišano plačo, ženam in mladini pa ne; dasi je s.tm azistent se prej pri delavkah hvalil rekoč: „Glejte, meni se imate zahvaliti, da dobite kronico11 (io kr več). Nekateri so vendarle bili tako pogumni, da so se pritožili pri g. inženirju A kaj se jim zgodi? G. inženir jim kar prepove delati na cesti. — Ali 'hočete vedeti, kolikokrat in koliko snega je l>alo? Snežilo je 13krat in palo je snega za 7 m. visoko. Ljudje so prijemali od tal za telegraiične žice; toda g. inženirja ni bilo nikdar na Predelu med tem časom. Zdaj pa je snega že premalo; cesta ju večinoma že kopna in ljudje ne morejo si Pripraviti drv domov. Vis. namestništvo je Z(laj zagotovilo plačo možem po 80 kr., že-
na™ P® po 60 kr. Kdor prosi, dobi; kdor molči trpi.
^uden puščavnik. Iz Novakov pri etičnem nam pišejo: Na Poreznu se je naselil lansko poletje neki mož iz Grahovega, «a je pripravljal oglje. Postavil si je iz brun ogljarsko kočo, in čujte ! „bajta“ se je možu tako priljubila, da je nikakor ne more zapustiti. Celo letošnjo zimo prebiva na visokej planini sam. ter pridno plete peharje na kolenu. Debel sneg mu je kočo večkrat popolnoma zametel, kajti tam gori je do tri sežnje snega. Živež mu donašajo delavci, ki vlačijo oglje s planine. Ne vem ali je celo žimo videl cerkev ! Kaj ne da je »zal“ ta naš „puščavnik“ ? !
Trst-Istra.
f Marija Nabergoj, soproga vrlega Y°nioljuba posl. I. Nabergoja je vmrla dne 15- t. m. Pogreb je bil sijajen. Bog tolaži Potrtega soproga.
.. Vmeščenje preč. gosp. Ant. Lupe-ne> kot župnika pri sv. Mariji Pomočnici Ostari sv. Anton) se je izvršilo dne 19 t. m.
reč- g. kanonik P. Martelanc je imel primeren nagovor.
. ,. Pitna voda v Trstu. Kakor poročajo ■ lsti dovolila je c. kr. vlada tržaškemu me-
stu, da sme odtakati vsaki dan od 6. ure zjutraj do 6 zvečer 12.000 kub. metrov vode iz Bistriškega potoka v II. Bistrici na Kranjskem. Župani iz okolice II. Bistrice so se proti temu pritožili in upamo, da bo njih pritožba imela zaželjen uspeh, da bodo namreč Tržačani vodo pošteno plačali in domačine odškodovali. Vode pa prav res želimo tržaškemu prebivalstvu.
Služba II. računarskega preglednika pri dež. odboru isterskem je razpisana do 15 aprila t. 1.
•Razprava odložena G. Jakič, urednik „Pensiero Slavo", je prosil, naj se njegova stvar razpravlja pred drugimi porotniki. Vsled tega je bila obravnava odložena.
Podporno in bralno društvo v Trstu je imelo v minulem letu 4511 gld. 31 kr. dohodkov in 3542 gld 91 kr. stroškov. Društvo ima rednih udov 427. Društvo bo imelo reden občen zbor 4. aprila ob 3 pop.
Vživanje konjskega mesa v Trstu se širi. Dasi je v našem mestu razmerno majhno število mesnic, v katerih se prodaja konjsko meso. vendar se je prodalo letos (do 20. t. m.) na drobno že 276 zaklanih konj, to je skoro po 4 konje na dan. I to je menda dokaz rastočega gmotnega napredka, ali pa : rastoče bede ? „Ediiiost.“
Hudiče izganjal je več let za dober dobiček neki Novak iz Sežane, 74 let star dedec. Zaprli so ga v Trstu dne 19. t. m.
Knj iževnost.
Alleluja! Velikonočne pesni. — Za mešan zbor zložil Iga Hladnik, op. 22.
Ime g. skladatelja vže zadošča, da z veseljem pozdravljamo novo delo i/, njegovih rok. V napevih veje nekaj, kar ni prisiljeno, priučeno, skovano, mariveč vse je poljudno, milo, prijetno; akord se zlija v akord vrsteč se melodično drug za drugim. Česar se rado pogreša v drugih skladbah g. skladatelja, nahaja se v tem delu: enolične dur-e lepša tu pa tam rahli moli!
So pa napevi, dasi za isti čas, zares mnogolični. „ Regina coeli“ razveselila bo mnog zbor na deželi. — A vse pohvale vredna sta „ Slavospev zveličarj<i“ in „Te Deum“ ; prva pesen je zares voličastna himna „zmagalcu smrtiu; to je mogočna poli-
A nič manj krasen ni „Te Deum'1. U-prav v dolgih himnah greše mnogi skladatelji, ker — dolgočasijo i pevce i poslušalce'; toda ta skladba je prijetna do konca. Žal, da nam besede (tekst) _ ne _ vgajajo prav. Kdor je vajen slovenski pojeziji, se bo spod tikal' ob nekaterih verzih, ki bi se leliko popravili.
Za bratovščino sv. Družine je kat. tiskarna v Ljubljani napravila prav primerne vsprejemnice z lepo podobo, s posnetkom iz pravil, z molitvami in seznamom odpustkov. Sto komadov stane 1 gld. 50 kr.
Vabilo na naročbo. S tem uljudno vabim na naročbo knjige: „Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic, “ ki bode obsegala 150 strani in stala 1 gld., vezana l gld. 20 kr.
Krško.	Ivan	Lapajne.
Neovrgljivo. „Povejte mi zakaj so Vaši lasje vže beli, Vaša brada je pa še vsa črna. Ali si jo mažete ?“ — „Ne. Vzrok je ta ker je 20 let mlajša/1
Dober odgovor. Hlapec bogatega posestnika je vstrelil sosedovega psa. Sosed ga toži. Na vprašanje sodnika, zakaj je vstrelil psa, je odgovoril hlapec : „Vgrizniti me je hotel, jaz sem se pa branil in ga vbil.“ „Tega bi ne bil smel storiti"; pravi sodnik. „Ti bi bil moral puško obrniti ter se s kopitom brani ti “. Na to hlapec: ;„To bi bil storil, ko bi se bil obrnil tudi pes, ter me hotel vgrizniti z repom ne pa z o-strimi zobmi“.
Lišaj pri goveji živini spraviš, ak* deneš V« litra laškega olja in za 20 kr. kafre v eni posodi na peč, da se raztopi. S tem se žival namaže.
Uši pri živini spraviš tako-le: Posuši 5 pakeljnov tobaka. Ko je suh, treba ga je zmeti v prah in presejati skozi sito.
V	ta prah se vlije % litra petroleja, temu se primeša pest soli. V to zmes se vlije 6 litrov vode. Potem se dene vse to kuhat. Ko vre, mora biti pokrito, da se ne razkadi. Nato se dene hladit, in ko je še mlačno, treba je namazati živino. Skušnja kaže to kot najboljše sredstvo.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilariian^ka fi«karna.
Prihodnja številka »Primorskega Lista n izide dne 4. aprila.
Trgovina papirja
Ant. Jeretič
GORICA
Semeniška ulica št. 3. — Za veliko vojašnico št. 15.
Zavod za črtanje papirja Knjigoveznica Tvoniica
trgovinskih knjig, šolskih zvezkov itd. itd.
Zaloga
pisarskih, risarskih in drugih predmetov, Molskiili. teMgifii
in drugih učil.
Izkljucijivo zastopstvo
ter edina razprodaja lesne rezljanice in slamnatega papirja,
za trgovino s sadjem.
Ijaneno oljnati
najboljše vrste prodaja Jk.dolf Hauptmann
tovarna firneža v Ljubljani.
RazpoSilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Hrnižev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvareino slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, žole in domačo rabo.
srebrar v Gorici ulica se priporoča velečastiti duhovščini za napravo novih cerkvenih posod ! Sprejema tudi staro posodo v prenovljenje.
Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov stavili prav vgodui plačilui pogoji. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Ilustrovan cenik zastonj in franko.
A. GLIUBICH
nova lekarna
v ltabatišča
Prav toplo priporoča spodaj navedene tekočine in zdravila.
Dobivajo se: naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino, konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
Str.< 48
,P E I M O R S E I L I S T“
V	pisarni Seitz-ove tiskarne, nasproti semenišču v Gorici, prodaja se po znižani ceni 1 gld. 30 kr. —
"Veliki teden
in
Velika noč.
Spisal prof. Andrej Marušič.
Knjiga se pošilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list.
Hiša na prodaj
v Štandrežu št. 70
po ugodno nizki ceni.
Natančne pogoje in ceno pove Cerkvenik stolne cerkve v Gorici.
C5000C«iD	0«0e2»0 0*0
Pristno, črno istrijansko
vino
prodaja podpisana na debelo od 56 litrov dalje v vsakej množini in jamči za pristnost.
Velecenjenim gg. odjemnikom pošilja na zahtevanje pokušnjo na dom. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino ie Antonija Gosar.
V	Gorici, Travnik, št. 13. I. CX3C^OOCOC^OOCX'DOO
A.nton
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča po pošti
VSMM gl.
Trnkoczy,
lekar zraven rotovža
v Lij ubij ani,
priporoča:
ZA ŽELODEC :
Morijacelske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 duccnt. 4 gld. 80 kr. Odvaja!i<e uh čistilne krogljices_ čistijo želodec pri zabasanih skuženem želodcu. — Skatuljiv 21 kr., jedea zavojček s 6 škululjami velja 1 gld. 5 kr.
JMT Za prsa;r$B§!
Planinski zeliščni nli •prsni sirup za odrašče-ne in otroke ; raztvnrja sli/ in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — S fcklemca 56 kr., 6 steki' nic 2 gld. 60 kr.
5®?" Za trganje :
Prot inski cvet (Gichfgeisf) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6, steklenic 2 gld. 25 kr.
V-a til našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v 1 karni
Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubi j a n i zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
JCnton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka št. 23.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.________________________________
JCnt. Koren,
trgovec v Gosooski ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Edvard Paulin,
v IV unski ulici št. 1 O.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižih cenah.
Ivan B$Ja
gostilničar
,.ALLA COLOMBA* ob velikej vojašnici, na desnem voglu v u-lico Morelli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantovane čebelno-voščene
sveče -
!! Sto let stara tvrdka v Kropi !!
Naj boljše železne verige (ketne)
izdelujeta delavca mojstra
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkvž in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr.“
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
v Kropi na Kranjskem.
P. n. odjemniki najdejo pri nas & verige za živino, za vozove; brzde, f
1	i kolca (Vinke) i. t. d. vsake vrste in | teže.	|
Cene so jako nizke, ker sta gospodarja
ž	sama delavca,
i	Sprejme	se tudi pošten zastop-
? nik (agent).
Oskrbnik
zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč ter ■praktičen v poljedelstvu, v kultiviranju travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste 1. a-prila t. L vstopiti. — Blagovoljne ponudbe naj se pošljejo pod ,,Oskrbnik, poste re-stante, Kranj, Gorenjsko11.
OOCSOOO C2*0 OOOOC&O
Novič Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
t®	svečar
Tovarna ustanovljena letu lŠOtt_____________________rS-jrr"
Slamnike
Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, stafira in prodaja na drobno in debelo
V Domžalah pri Ljubljani	Franc	Cerar
(popred Janez Markužič)
Cenike na zahtevanje franco.
Tovarna, ustanovljena leta 1803.
Ustanovil I. 1767 Ivan Samassa v Ljubljani.
Ces. in kraJj. jj|| dvorni zvonar
ALBERT SAMASSA
i
Zvonovi imajo harmon, in melodične glasove.
Izborna je tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov more zvoniti en sam mož. Cista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas.
Garancija pet let.
Cerkveno priprave iz masivnega brona; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., daijc gasilnice, pumpr, ograje pri studencih, ventili itd-Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke.
Ceniki brezplačno ! Štiri častni diplomi.
UL svetinj.