SLOVENSKI teto - Año V. No. 205 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Galle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta S arg. 3.— ¡ I celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno a g S o 3 FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651 Hrvatsko slovenski katoliški odbor La Madrid 387 (Boca), Buenos Aires RESOLUCIJE javne protestne skujščine hrvatskih in slovenskih katoliških «seljencev proti preganjanju katoliške cerkve v njihovi domovini. Hrvatski in slovenski katoliški izseljenci kakor tudi Argen-tinei, sinovi Hrvatov in Slovencev., ki ljubimo poleg svoje domovine Argentine tudi domovino naših očetov, zbrani dne 23. aprila 1933 na javni protestni skupščini v Buenos Airesu izjavljamo: I. Naše zborovanje jé nepolitično in ostro naglašamo, da nima nobenih vezi s kakoršnokoli politiko, da hočemo z njim samo braniti naše katoliške pravice in ničesar drugega. Njegov namen je izključno : a) da javno ugotovimo današnji položaj katolikov v flaši domovini, b) b) da slovesno protestiramo proti težkim krivicam, ki se jim gode, c) da se dogovorimo, kakšne korake da bomo podvzeli sedaj in v bodoče proti gaženju pravic naših bratov — katolikov, ki imajo po naravnem, božjem in državnem pravu pravico, da so ravnopravni in svobodni državljani. II. Jasno je, da nam nihče ne more kratiti pravice, da na vse dovoljene načine protestiramo proti krivicam, ki se gode našim bratom. Tako skrb smatramo nasprotno za našo važno dolžnost. Tem bolj, ker so katolikom v domovini odvzete vse možnosti samoobrambe, bodisi potom tiska, bodisi potom javnih zborovanj, bodisi potom političnega udejstvovanja, vločim stoje njihovim nasprotnikom vsa ta sredstva velikodušno na razpolago. S takim javnim protestom smo nasprotno že predolgo odlašali, ker smo verjeli varljivim obljubam, ki so prihajale iz najvišjih mest. Zavedamo se, da prihajajo naši protesti iz srca celokupnega našega katoliškega ljudstva, ki ima danes v domovini šiloma zavezana usta. III. Izmed premnogih nasilj, ki so se izvršila nad katoliki naše domovine, omenjamo posebno: a) Razpust katoliških prosvetnih ustanov, posebno mogočne Orlovske in Prosvetne zveze in delni razpust hrvatskega prosvetnega društva Napredak, za kar ni bilo nobenega pravnega vzroka in kar pomeni praktično onemogo-eenje slehernega katoliškega prosvetnega dela. Ob isti priliki je bila dana vsa svoboda in državna pomoč nekatoliš" kim in protikatoliškim društvom, na katera ne morejo katoličani po svoji vesti nikoli pristati. Tako na primer Sokolu kraljevine Jugoslavije. b) Službeno potrjene in za poučevanje edino dovoljene šolske učne knjige žalijo katoliško moralo in zavijajo zgodovinska dejstva. c) Šolski zakon vsebuje poleg drugih za katoliške roditelje nesprejemljivih točk tudi to, da nadomestujejo nčite-'ji veroučitelja, kljub temu, da nastavljajo oblasti na šole s ®i«to katoliškimi učenci tudi učitelje nekatoliške vere in je b'l zadnji čas dolgi vrsti katoliških duhovnikov ki imajo po Sv°ji službi poučevati v šolah verouk iz ničevih razlogov Uradno prepovedan in s silo zabranjen vstop v šolo. 6) Več duhovnikov je bilo samo zato, ker so vestno vr- svojo duhovniško službo, klicanih pred policijske oblasti lri kaznovanih. Nekaj jih je bilo celo batinanih. d) Policija cesto moti in zabranjuje tudi čisto verske Manifestacije, procesije, službe božje za mrtve. v e) Odlični uradniki, ki so praktični katoliki, se "iz siužbenih potreb" v takem številu prestavljajo na najslabša ^esta in odpuščajo iz državne službe, da danes že ni več , °r° nobenega praktičnega katolika na kakem res odličnem ** odgovornem mestu in je bilo treba seči za popolnitev teh soeSt- kupljivih in deloma celo zločinskih tipih. Premnogi 0 bili protipostavno odpuščeni brez pokojnine in niso bili ponovno sprejeti v službo niti, ko je državni svet njihove azpešilne dekrete razveljavil. .. f) Po naročilu in na pritisk višjih oblasti izvaja poli-Ja in okrajni glavarji posebno nad katoliškimi izobraženci ^«niveno strahovlado. Vsak čas, protizakonito tudi v nji- 1 odsotnosti, ob vsakem nočnem času in pogosto preisku- jejo njihova stanovanja, jih gonijo v preiskovalne zapore in obsojajo brez vzroka na denarne in zaporne kazni, proti čemur ni praktično nobenega priziva. g) Katoliški tisk ječi pod drakonsko cenzuro, tako da moramo dobivati zanesljiva poročila iz domovine le iz tujih listov, oziroma privatnim potom, in se ne moremo zanesti niti na pisemsko tajnost, ki je sicer zakonito zajamčena, pa se krši po uradnem nalogu. Istočasno uživa protikatoliški tisk vso državno svobodo in ga obstoječi režim za njegovo protikatoliško delo celo direktno podpira in vzdržuje. h) Užaloščeni in ogorčeni opažamo popolno soglasje med prizadevanjem in načrti od katoliške cerkve obsojene in izobčene prostozidarske lože in med prizadevanji in načrti današnje vlade naše domovine in parlamenta in senata, ki so vse kaj drugega kot izraz narodne volje. Te vzajemne protikatoliške tendence se posebno kažejo v neprestano se ponavljajočih napadih na katoliške redove, katoliške škofe, katoliške institucije, verski odgoj mladine, v ponavljajočih se zahtevah o ločitvi cerkve od države, in v napadih na samega poglavarja katoliške cerkve, ki se ga nazivlje tujega ■suverena. Na vse to so katoličani primorani molčati. IV. Proti vsem tem očitnim krivicam katoliški izseljenci odločno protestiramo in opozarjamo odgovorne činitelje, da v imenu pravice in kulture in vsem državljanom zakonito zagotovljene svobode ne pustimo gaziti najprimitivnejših državljanskih pravic. V. Hrvatski in slovenski katoliški izseljenci se začudeni zgražamo nad znanimi nekvalificiranimi osebnimi izjavami Nj. Sv. Patri jarha Varna ve, nad članki uradnih Glasnika in Vestnika srpske Pravoslavne cerkve, nad knjigami in brošurami, ki so izdane s podpisom, "odobrenjem in blagoslovom" Nj. Sv. Patri jarha in kljub temu pisane v tonu, ki med kulturnim svetom ni običajen. S to ugotovitvijo nismo hoteli posegati v notranje zave-ve Pravoslavne cerkve, niti je žaliti, marveč samo opozoriti da vse to onemogoča mirno sožitje krščanskih cerkva vedoč, da obsojajo take izjave in pisanje tudi kulturni člani pravoslavne verske zajednice. VI. Ravno tako se zgražamo nad nedostojnim in prostaskim pisanjem nekaterih režimskih, deloma od vlade z državnim denarjem vzdrževanih listov. Tako piše na primer tudi tednik Jugoslavija, ki izhaja tu v Buenos Airesu. Izjavljamo, da pošteno in dostojno kritiko ne samo dopuščamo, marveč pozdravljamo. Žurnalistiko, ki stoji na tako nizkem tonu, pa moremo samo ignorirati, vedoč da se poslužujejo tako nizkih manir samo ljudje, ki ne upajo uspeti z razlogi svojega uma. VII. Smešno se nam zdi mnenje, kakor da nekatoliški škofje, ne katoliška duhovščina, ne katoliško izobraženstvo, ne katoliško ljudstvo, ne katoliško časopisje ne vé, kaj katoličanom gre in kaj jim je koristno in bi nas morali poučevati v teh stvareh ljudje brez vere, nekatoličani in prostozidarji VIII. Sveti Stolici izražamo ob tej priliki svojo globoko vdanost, našim katoliškim škofom pa spoštovanje, vdanost in zvestobo. IX. Članom razpuščenih katoliških organizacij in vsem, ki so trpeli preganjanje zaradi svoje zvestobe do katoliške cerkve, pošiljamo zagotovila naših simpatij in pozdrave v Kristusu. X. Najtopleje pozdravljamo naše katoliško ljudstvo v domovini in je pozivljemo, naj ne kloni v boju za svoja prava, čeprav vse kaže, da bo boj težak, ker se je boriti z brezvestnim framasonstvom in manj kulturnimi ljudmi, kar kaže že ves dosedanji način boja. XI. Predsedstvu tega zborovanja naročamo, da osnuje odbor, ki bo stalno zasledoval položa j katoliške cerkve v domovini in nepristransko obveščal našo izseljeniško in tujo javnost, Ta obvestila naj bodo stvarna in naj odkrito priznajo vsak morebitni izpregled in preokret na boljše. XII. Nadalje naročamo imenovanemu odboru, da porabi v obrambo pravic katoliške cerkve v domovini vsa sredstva, (sledi stran 2) OKNO V SVET 1. maj Chicago. — Več bomb je bilo položenih pred telefonsko in električno centralo, ki so napravile ogromno škodo, bilo je tudi več mrtvih in ranjenih. Policija na avtomobilih je v naglici polovila vse komuniste in anarhiste, katere je poznala in katere je mogla izslediti. Varnostna straža za vsa javna poslopja, je bila ojačena. Nueva York. — Prvi maj je potekel brez vsakega incidenta. Manifestiralo je v po-vorkah z rdečimi zastavami več kakor 30.000 komunistov in socialistov, ki pa so bili zastraženi od milionov policijskih agentov, kateri so bili oboroženi s strojnicami, plinom, ter bombami za sol-zenje. Tokio. — Policija je aretirala po raznih večjih mestih, Tokio, Osaka, Nagoya. in Yokohama, več tisoč komunistov. Dunaj. — Aretiranih je bilo več sto ljudi. V neki ulici so se komunisti za barakira-li, po kratkem boju so se morali udati. Španija. — Poročila pravijo, da je bil po celej Spanji najlepši red in vendar: ženske so lučale kamenje na predsednika Aléala Zamora, v raznih spopadih s policijo je bilo več ljudi mrtvih in ranjeiiih. Lisbona. — Položena je bila ena bomba, ki pa ni napravila večje škode. Pariš. — Manifestiralo je več tisoč komunistov oborože, nih s kladivom in lopato, peli so internacionalo. Ranjenih je bilo 46 policijskih a-gentov. Rusija. — Defilirala je ruska vojska pred Stalinom in spomenikom Lienina, hitro za njó pa črez milion civilnega prebivalstva, možkih, žensk in otrok. Govori ruskih veljakov so bili potom radja preneše-ni po célej Rusji. S Kremlja so se oglasili topovski streli, ki so s 101 salvo zaključili praznik. Peru Preteklo nedeljo je Dr. Hurtado de Mendoza usmrtil predsednika republike San- ki se mu zdijo primerna in dostojna onili, ki se borijo za Kristusova prava. Posebno naj misli, če naj se nebi vsi naši izseljenci s podpisi izjavili za verski mir in svobodo katoliške cerkve v domovini. XI Ll. Te resolucije bomo poslali vrhovnim cerkvenim in državnim oblastem v domovini, Poslanstvu Jugoslavije v Buenos Airesu in vsem diplomatskim in konzularnim oblastem Jugoslavije v inozemstvu, časopisju in vsem našim katoliškim izseljenskim društvom. XIV. Naše katoliške izseljenstvo, posameznike in društva, s katerimi vsemi želimo stopiti v stikle, poziVljemo, da se našemu protestu in prizadevanju javno pridružijo, ker moramo po svoji vesti vse narediti, da se tudi v naši domovini ne ponovijo vsestransko kvarni francoski ,rúski, mehiški ali španski verski boji, o katerih noče naše katoliško ljudstvo ničesar slišati, katerih začetke pa že jasno kažejo današnji obžalovanja, protestov in protiborbe vredni dogodki v naši domovini. Buenos Aires, dne 23. aprila 1933. Juraj Martič, 1. r. Dr. I. A. Martinolich, 1. r. tajnik. predsednik. (Op. uredništva: Brez komentarja.) ehez Cerro. Začasno je prevzel vlado general Osear 11. Benavides. Ta atentat je v zvezi s homatijami, ki jih u-prizarjajo kapitalisti po srednjeameriških državah. Nemčija Nemški canceler Hitler je pričel s programom kateri se ima izvršiti v štirih letih, pod njegovo diktaturo. Nemški magnati se upirajo Hitlerjevimi metodami, ampak vse to je le komedija, da na ta način slepijo ubogo ljudstvo. V štirih letih, ako ne prej, bo prav gotovo tudi nemški narod sit fašizma in njegovih obljub, bojimo se samo, da bo takrat že prepozno in se ga ne bodo mogli z lahka rešiti, kot se ga ne more italijanski narod. Kakor v Italji je tudi v Nemčjj vsako delovanje izven fašističnega okvirja, za-branjeno. Na tisoče oseb je deportiranih na ozemlje, ki je nalašč za njih pripravljeno. Italija Minister letalstva Balbo pravi, da je treba italijanska eranavtika vsestransko izpopolniti, za to pa 700 rnilionov lir, ki so v to svrho določene, nezadostuje, vlada mora določiti večjo svoto. Kako lepa tolažba za svetovni mir. Razorožitvena konferenca v Ginebri Zastopniki raznih držav se bodo zopet sestali na razoro-žitveni konferenci v Ginebri. Teh konferenc je bilo že toliko, da ako bi se le en del izvršilo, kot se je sklenilo, bi bili danes narodi tako razo-roženi, da bi niti fovčev ne imeli več. Zato nam ni treba biti prav nič radovedni kaj bodo gospodje diplomatje sklenili, zanima naj nas, kaj kapitalisti za kulisami uganjajo. To pa strašno diši po smodniku . . . Nekatere države so mnenja, da bi bilo na žitno konferenco dobro povabiti tudi Rusijo. Argentina Trgovinska pogodba med Argentino in velika Britanija, se je te dni podpisala. Podpredsednik Roca pravi, da bo argentinska zunanja trgovina imela pri tem velikih interesov. Dne 3. maja se je sestal 70ti redni kongres. Predsednik gen. Justo je imel izbran govor o današnjem položaju Argentine, ter o namerih vlade. Društvene vesti CORDOBA Na belo nedeljo, kot je bilo najavljeno v Slovenskem tedniku je priredilo SPD III. svojo društveno prireditev, ter ob enem praznovalo obletnico svojega triletnega obstoja. Vdeležba s strani naših rojakov je bila prilično dobra če upoštevamo, da je mnogo naših rojakov odpotovalo v razne kraje za delom. Pogrešali pa smo nekatere naše rojake, ki so se še pred časom vedno odzvali našim vabilom, a tokrat so nas bojkotirali in ostali lepo doma. Ni moj namen, da bi katerega žalil, ker stem bi društvu prav malo koristil, prej škodil, resnica pa je ta, da omenjeni rojaki nočejo nikakor razumeti, da naša prosvetna društva v izseljeništvu so nam ravno tako potrebna, kot vsakdanji kruh, toliko iz mrmjrnnnrr.TrmjTi imiimuiiii.iiniu:;, Bratje in sestre! Vaša doSžnost je, da podpirate edini list slovenskih, emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez: dela, lil moral biti naročen na „SLO-> VENSKI TEDNIK".-------- 1 ......"""'".......i "irr- iz gospo- kulturnega kakor darskega stališča. Žalostno je dejstvo, da se dobijo nekateri rojaki, ki se našim kulturnim prireditvam celo posmehujejo, in pravijo ti čudni svetniki, da je društvo v izseljeništvu nepotrebno. Tako govorijo ljudje, ki se jim je posrečilo osamosvojiti, kar jim iz srca privoščimo, ter mislijo ostati tukaj. Ako bi bili ti ljudje tisto kar so trdili dokler niso imeli ničesar, bi morali biti glavni stebri naših organizacji, tako pa delajo ravno nasprotno. Dokler je toliko egoizma med delavstvom, kar lepo molčimo o bratstvu in enakosti. Drugi vzrok je tudi, da naše društvo ne more vseh zadovoljiti, radi političnih nazorov posameznikov. Nekaterim je društvo premalo narodno, drugim preveč rudeče, nekaterim celo premalo katoliško i. t. d. Ti ljudje prav malo pomislijo, da je vsako strankarstvo za društvo in sploh za delavstvo, gotova propast. Za vzgled si lahko vzamemo nekatera propadla društva, kot "Jug. kul. društvo", ter "Hrvatski domo-bran", obe društvi sta samo radi strankarstva propadli, kar je v izseljeništvu popolnoma logično in tudi pravilno. Edino naše Slovensko prosvetno društvo je, ki koraka naravnost, se ne ozira na desno in ne na levo, gre po srednji poti sloge in bratstva. Ravno radi tega tudi kljubuje sedanjim težkim časom, ter prireja lepe prosvetne prireditve, ki so v ponos vsakega izseljenca. Naše društveno geslo je in ostane V slogi je moč. Strankarske prepire smo vrgli med staro šaro, kar priporočamo, da isto store tudi druga društva, ako hočejo kaj doseči. Da preidemo k sporedu, torej : Prireditev se je pričela ob 5 popoldne, eno uro pozneje kot je bilo napovedano. Točnost je menda povsod e-naka pri naših Slovencih. Prireditev je otvoril tov. predsednik z lepim nagovorom. Razložil je jasno kaj je društvo doseglo in kaj bi lahko, ako bi bilo več zanimanja in smislh med rojaki,, za skupno organizacijo. S toplimi in vznesenimi besedami je povabil1 vse rojake naj pristopijo, v naše vrste, čim več nas bo,, tem večji in lažji bo naš uspeh. Njegov govor so vsi prisotni burno aplavdirali. Tipamo, da to ni bilo le trenutno razpoloženje, ter da se. bodo naši rojaki v resnici odzvali njegovemu vabilu. Ostale točke programa ne bom o-pisoval, izvrzemši par točk so vse lepo izpadle. Mimo grede omenim le burko "Zamorec", ki je med gledalci vzbu dila obilo smeha. Poznalo se je, da so v burki nastopili samo stari igralci, ki so se v svoje vloge polnoma vživeli. Posebno sta ugajala občinstvu čevljar Kneftra in berač Malha. Ostalo kritiko prepustim drugim, kajti že par krat sem se opekel radi nje. Po vzporedu je pričela prosta zabava srečkanje in ples. Med prireditvijo in plesom je svirala dr. godba "Union", prav lepe komade, da je mlajše kar samo dvigalo od tal. Deležni pa smo bili še neke druge godbe, ki je prišla da pomaga svojim tovarišem. Ta" ko smo imeli dve godbi, na pihala in orkester, ki sta res dali pester vžitek ne samo plesalcem temveč tudi poslušalcem. Vsa zabava bi končala v najlepšem redu, da ni prišlo do neljubega incidenta, ki pa je bil k sreči še do časa preprečen. Prehitro je prišla ura polnoči, in treba je bilo iti vsak na svoj stan. Razšli smo se z upanjem, da bo društvo v kratkem priredilo kako slič' no prireditev. član Prosvete III. Članom Prosvete v Cordobi Podpisani odbor poživlja vse člane in članice, da se čimprej javijo v sedežu društva in to radi nadaljnega društvenega delovanja. Tem potom poživljamo vse one člane ki so že več mesecev zaostali s članarino, da isto takoj po- ra varajo, ker v nasprotnem slličaju smo itn ljubo primo-ranl jih črtati iz članske knjige. oproščeni i članarine so le' oni tovariši, ki so brezposelni. Toliko na> znanje vsem, ki se zanimajo-za naše društve" no delovanje. Odbor. SLOV. PROSV. DRUŠTVO E NAZNANJA Od sle,j naprej je dovoljen vstop v društvene prostore samo članom in. tistim, ki se hočejo: vpisati v društvoi. V" društvo še lahko vpiše vsak Slovenec ali sfevenka v smislu društvenih pravil. Tudi člani, ki nimate poravnane članarine morate isto poravnati, ako hočete biti deležni društvenih ugodnosti. Članom društva je narazpo-lago radio-viktrola, razni časopisi iz domovine in iz Severne Amerike. Zabave je za vseh dovolj, ampak kot smo rekli, samo za člane, ki plačujejo članarino. Torej upi-šite se in plačujte članarino točno. Odbor POZOR V nedeljo 7 maja ob 2 uri popoldne obvezna odborova seja ker so na dnev nem re-! du zelo važna uprasanja. Tajnik [ Jan: | Ah, sladka pesem , Blišči se rosa iz poljan, I na obzorju ustaja beli dan. Vse iz spanja se budi, vrh gora se «e zlati... Po vejah ptički pevajo, po polju cvetke zdehajo... Pesem zvona iz vasi, mehko v jutro valovi... Dreves vrhove veter boža, drhti pog grmom drobna roža Gozd skrivnostno šepeta, — s potočkom, ki ob njem šum lja. ¡ Ah, sladka pesem mladih let, kedaj te bodem slišal spet.—" V dnevih grenkih kot pelio» srcá mi utešiš bolečin.—- KAM GREMO Na razburkanem morju s»io, okoli mas besni, mogočno valovje, ki udarja s svojo ra^di^ajočo močjo v stene evropskih držav. Vesoljni vihar se bliža. Kam naj gremo, — kam in Proti kafei strani;naj dvigamo naša jadra, da -odpluje-rno v varni pristan. Žinevra, ILondon, ?Bdm, Pa-to bobni vedno po naših *;uhah. Obfiea se vse. Govori se >0 miru in wedno o mirni. Mir "aj vlada «vetu in državniki si prijateljsko stiskajo roke, ter se (diplomatsko režijo eden dragemu. ,Pmv nič ne teži west, ¡da se 'dria-ve: katere zai,stopajo, med to njih komedijo, blazno <óbo-toiwjejo. Pa maj še kdo, peče, ljudje, ki imajo danes usdfk) človeška v rokah, ,pri zdravi pameti. «čudno je le, da se ljudstvo tako • očitno Pusti > »/leči. Pot«u pa rexizije pogodb grozi, Madžarska Wsni," fe alija zahteva nove Meje,. to je tudii bistvo faši-stične [Kilitike, pri katerej Pa «i ho strahovito pdloniil 2°be„ Da»išnja fašistična Ev-iopa ije aa In ji strahoviti krč kapit#.|izim. Težko je predfr- v Cevata kakien bo 'konee. Glavna' krivca tega zla sta ^UssoTiui in Hitler. Ona dva sta, ki «bljúfcujeta stradajo-'^emu delavstva in neaasitive-Mu kapitalizmu rešitvi. Ne-:*aj česar je nemogoče. Med kapitalizmom i» delavstvom ^ vršijo legalni /in nelegalni pri katerem dobivajo te-i(!tl sicer počasi ampak sigur-slednji. Med tere sporom Se je rodil fašizem, ki je podrto od kapitalizma, da za Vlsak,o ceno vstavi pot nove-Mu svetovnemu sistemu, ter človeški dobi. Da, faši-*eM je kriv in tisti ki ga po-ali neposredno porivajo, d,a se človeštvo p«tap-3ft še v vrčje gorje. ^Hssolini in Hitler sta sa-orodje kapitalizma. Sicer iie manjka nadpovpreč-6 sPosobnosti, ter zeležne ^il°rRije. To zelo dobro znajo , '1 Nagnati, odvezali so de-, niosnjičke in . . . nasa ^ana sta se sklonila pred petnim bogom, ter verno Zlta mogotcem. Kapitali-«¡ 8l,0 ei' ta zadnji špas o-Be 'nno stane, vendar upa, da 0 Potom fašizma obdržal ^Površju. piri Mi, <úm. 205 BUENOS AIRES J ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD Sede: Añasco 2322 Bs. Aires.y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I" 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. ZANIMIVOSTI Noga, ki tehta 64 kg. Priinarij dr. Stohr, vodja okrajne bolnišnice v Modlin-gu pri Dunaju je te dni izvršil operacijo, ki je menda edinstvena v zgodovini medicine in girurgije. Šlo je za neko 32 letno žensko, ki ji je že dalj časa o-tekala noga ter se ji povečala v taksnem razmerju, da je tehtala več nego vsi ostali organi skupaj. Bolnica je morala neprestano ležati. Že lani so ji svetovali, naj gre pod nož, za kar pa se ni mogla odločiti, ker so ji zdravniki odkrito priznali, da je postopek zanjo življensko nevaren. Letos pa ji ni preostalo nič drugega, kakor da se zaupa kirurški izkušenosti. Telo pacientke so položili na mizo in dr. Stohr je v pol-drugournem delu srečno izvršil svojo nalogo. Odstranil je bolnici nogo v kolku, pri čemer so ostali nedotaknjeni-vsi organi, ki so potrebni za življenje. Odprli niso niti trebušne votline. Po operaciji so izvršili transfuzijo krvi, za katero se je ponudil brat pacientke. Bolnica je danes izven nevarnosti. Rana se ji celi uspešno, funkcije telesa so povsem normalne. Odrezano nogo do kolka so po operaciji tehtali in ugotovili, da znaša njena teža 64.6 kg. sko-ro dvakrat toliko, kolikor teža vsega ostalega telesa skupaj. Zdravniki izjavi j ao, da bo operiranka po sniotreni negi okrevala in ozdravela. Burno predavanje Emila Ludwiga v Franciji "Pariš Midi" poroča iz Mar seilla, da je tam imel predavanje pisatelj Emil Ludwig ter izjavil med drugim, da je versajska pogodba zadeva "muhavosti in ošabnosti". Ta izvjava je zbudila med poslušalstvom splošne proteste. Ko se je občinstvo pomirilo, je Ludwig nadaljeval predavanje ter izjavil, da je že sam pogled na vojaške uniforme opasen za mir. Pri teh besedah se je dvorana ponovno vznemirila. Predavatelj je mogel nadaljevati in končati svoj govor še po daljši pavzi in opravičilu. ženske v hlačah Nova ženska moda hlač na-mestu kril se je te dni pojavila tudi v Budimpešti. Na opoldanskem šetališču se je sprehajala elegantna dama v hlačah. Njen pojav je zbudil mnogo pozornosti in komentarjev, a nič posnemanja. šola iz stekla Prizadevanje, da bi bila sobodna šolska poslopja čim bolj svetla, je rodilo v Lube-ku stavbo, ki je menda vzor svetlega šolskega poslopja. Hiša je zgrajena iz železa in stekla. Učilnice so zelo svetle. a tudi drugi prostori pomenijo višek higienskih pred pisov. Šola ima tudi oddelek za prehrano, kjer dobivajo otroci vsak dan primerno količino mleka. ženska glava v vedru V Hietzinku pri Dunaju so našli na tako zvanem "Satz-bergu" v vedru starega vodnjaka na škripec trohnečo žensko glavo, ki je že precej razpadla. Vedro je bilo v vodi in ko so ga potegnili iz vodnjaka, se je glava oči-vidno zaradi trohnenja odtrgala od trupla. Po sodbi strokovnjakov je ležala glava v vodi kakšnih 6 do 8 tednov. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene, če je tu po sredi kakšen zločin. Lindbergh se izseli iz Amerike Po poročilu "Dail Heralda" se bo polkovnik Charles Lind bergh izselil iz Amerike zaradi večnih izsiljevanj, ki jim je izpostavljen. Po vesteh istega lista se bo naselil, s svojo družino v neki vili blizu Carfiffa v južnem Wa-lesu. Mussolinijevi načrti — račun brez krčmarja Kakor naši čitatelji že vedo, se je vršil nedavno v Rimu sestanek med angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in Mussolini-jem. Kot piše angleški list, je Mussolini predlagal sledeče: 1. Ozek nemški zvezni most skozi poljski koridor od Konitza do Marienwerderja. 2. Rumunija vrne Madjarski Erdelj in Banat. 3. Jugoslavija vrne Madjarski Banat, Avstriji pa Slovenijo. 4. Hrvatska postane avtonomna država. 5. Hercegovina in Črna gora se pridelita Albaniji. Evropska javnost je v splošnem te predloge odklonila. Mačka je rešila življenje celi družini Gotovo nenavaden dogodek se je pripetil nedavno v Rimu. Mačka je rešila življenje sedmim ljudem. Razkrila je zločinsko zaroto in poginila, ko je rešila življenje družini svojega gospodarja. Mladi Josip Vitali se je nekega ju-traa prikazal v hiši svojega tasta. Stopil je v kuhinjo, kjer je tašča kuhala meso v bakrenem kotlu. Po kratkem razgovoru z ženo je Vitali z neko pretvezo dosegel, da je žena za nekaj čaka zapustila kuhinjo. Čas odsotnosti stare ženice je Vitali porabil za to, da je natrosil v kotel nekaj strihnina in nato naglo odšel. Opoldne je prišla h kosilu vsa družina: poleg žene Še mož in pet sinov. Eden sinov je zgrabil kos mesa in ga del v usta. "Za vraga!" je vzkliknil in vrgel meso iz ust. Seveda so tudi ostali takoj odložili vilice. Medtem je mačka, ki je ležala pod mizo, popadla košček mesa, ki ga je vrgel na tla sin, in ga pojedla. Nekajkrat se je stresla in takoj poginila. To se je izvršilo vse v silni naglici. Družina je takoj o vsem obvestila policijo. Ta je dala raztelesiti mačko in v želodcu so našli veliko količino strihnina. Tudi na mesu, ki je ostalo še na mizi, so našli toliko strihnina, da bi se bila z njim lahko vsa družina zastrupila in pomrla. Takoj so aretirali Vitalija in njegovega brata, ki sta hotela na ta način umoriti vso družino. Vitali je hotel spraviti s sveta družino, da bi njegova žena podedovala pre moženje po tastu. Mumije v Šampanji Pri kopanju jame za vodnjak v bližini Berryja v fran coski Šampanji so zadeli kopači na najdbo, ki pojasnjuje po 18 letih zagoneten ne-stanek begunske družine Lon gaeurtove iz Berryja. Kraj leži sredi ozemlja, kjer so se odigravale najhujše < bitke svetovne vojne med Francozi in Nemci. Ta del Šampanje je bil neštetokrat pod bob-nečim ognjem sovražnih topov in obe artiljeriji, tako francoska kakor nemška, sta ga obstreljevali z vso silovitostjo. Že 1. 1914 so Nemci napravili v smeri proti Berryju sunek, ki je zahteval od prebivalcev največjo opreznost, ker niso mogli Francozi v zadnjem trenutku izprazniti nasebine. Tako so ljudje ostali v hišah in so čisto mirno opravljali poljska dela. kadar so mirovale sovražnosti. Nič si niso storili iz tega, da jim je bila smrt pred čelom in za hrbtom. Kadar pa so bobneli topovi, so se poskrili v hiše in kleti, kjer so zdeli do konca bitke. Apnenčasti sestav Šampanje jim je tudi sam nudil zatočišč, kakor so si jih želeli. 22 glav broječa družina Longaeurtova je v svojem življenju ravnala prav tako, kakor drugi vaščani. Kadar je bil mir, so delali na polju, kadar so se začele soražnosti, se je potuhnila v skrovišče. V začetku neke takšne bitke se je skrila kakor ponavadi. Toda pozneje, ko je bitka minila, ni bilo nikogar večna spregled. Vaščanom se je to zdelo nekoliko čudno, a nestanek družine so si končno jeli razlagati tako, da so se Longaeurtovi pač preselili drugam do konca vojne in da se bodo šele po sklenjenem miru vrnili domov. Pozneje pa so popolnoma pozabili nanje, in to tembolj, ker je bilo njih gospodarsko poslopje domala uničeno. Šele pred dnevi, ko je začel neki vaščan kopati jamo za vodnjak, je prišlo na dan, kam je ziginila številna družina. Kopači so pri delu zadeli na votel hodnik, čigar izhod je bil zaprt, najbrže zaradi ognja, ki je bruhal iz minono-scev. Silno pa je bilo prese nečenje, ko so delavci v te® hodniku odkrli; 22 človeških trupel. Bila so čisto izsušena. V hodniku so ležali Lon* gaecourtovi od deda do vnuka in tudi njih psa-čuvaja> ki sta čuvala hišo. V suhe® zraku podzemske jame so se trupla posušila in dobila videz mumij. Preiskava je dognala, da so se Longaecour-tovi najbrže zadušili s plinoB» granate, ki se je morala raz-počiti tik pred vhodom. Pb* ni so jih omamili in umorili-Trupla so položili v enajst rakev ter jih pokopali v sprevodu, kakršnega še ni videla naselbina Berry po svetovni vojni. Rokovanje prepovedano V Italiji imajo pravcato vojno proti rokovanju. Kdor si še drzne komu stisniti roko, zapade globi. Vsi tajniki fašističnih organizacij so prf jeli okrožnico, ki pravi, da se je rimski pozdrav tako splošno uvedel, da lahko za vedno odpade podajanje in stiskanje rok. Ne pri uradnik sprejemih ne v rimski zbornici ne sme nihče nikomUr stisniti roke. Dovoljeno je samo pozdravljanje z dvig8' njem rok. Zadnji opomin. Upnik: "Zapomnite si, d* je to zadnjič, da vas prihajam opominjat." Dolžnik: "Saj j