Published nad distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois, By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. Proletarec Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze Owned and published by—Lastnik in izdajatelj: JUGOSLOVANSKA DEL. TISKOVNA DRUŽBA (Jugoslav Workmen's Publ. Co., Chicago. Entered! as second-class matter, Dec. 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3. _1879._ IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina—Subscription Rates : United States and Canada: $2.60 vse leto (per year), $1.50 pol leta (half year). Foreign Countries: $3.50 za leto (per year), $2.00 po! leta (half year). ST. (No.) 711. CHICAGO, ILL., dne 28. aprila (April 28) 1921. LETO (Vol.) XVI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Rockwell 2864. MAJSKA IZDAJA. ^JIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMI^ I VSEBINA: I Pogled nazaj in naprej.......................... 4 E L. Comrre: Pomlad (slika) ...................... 6' E Maj—vstajenje................................. 7 = Ivan Molek: Sejalci (pesem) ..................... 9 Tam je naš cilj! (slika) ......................... 9 E Klic svobode....................... .........JQ E Maurice Sterne: 100% Amerikanec (slika) .........11 E Jože Zavertnik: Izpoved .........................12 E Ku-Klux-Klan (slika)..........................15 E Pariška komuna...............................16 E Ivan Molek: Slepci........................... .19 E Triumf dela (slika)............................20 E Tajništvo J. S. Z.: O naši lastni zadevi......... . .21 E Ivan Molek: Mesija (pesem) .....................22 E F. S. Tauchar: V cvetju maja......................23 ~ Turisti obiskujejo bojišča (slikaj .................24 E Naših upov dan (pesem) ........................25 Rendezvouz (slika)...........................26 E F. S. Tauchar: Aksiom ... ......................27 E Ivan Molek: Pomlad (pesem) ....................2H E Pozdrav konvenciji S. D. P. Z....................2.9 = F. S. Tauchar: Proletarcem (pesem)..............29 E Glasovi iz našega gibanja.......................30 1 Kje bomo jedli? (slika) .........................37 Uradna poročila S. D. P. Z......................44 Ti se huduješ kar ti pravim .....................52 E Latinica in cirilica ................. ...........52 E Ttl 11111111111111111111111119111 i E111111II1......11■M1111111111 i 1111111111111111 i 19 91111 i 11111II L. Comerre. Pomlad. Maj — vstajenje. Ko je mednarodno delavstvo prvič praznovalo prvi maj, je bila s tem dana podlaga za resnično bratstvo med narodi. Samo podlaga, kajti stavba mednarodnega bratstva še ni dograjena. Le male skupine so manifestirale po raznih mestih in se teple s policijo. Iz malih skupin so nastale armade, miljoni in miljoni praznujejo letos prvi maj. V prvih letih praznovanja prvega maja je bila ena važnejših zahtev proletarijata splošna in enaka volilna pravica. Delavstvo je bilo takrat skoro v vseh deželah popolnoma brezpravno, pa je čutilo, da oo s pridobitvijo volilne pravice napravilo korak naprej. Silni so bili ti boji, ječe mnogokrat napolnjene, ulice krvave. Polagoma so popuščali gospodje od zgoraj, težko so se privadili misli, da so delavci tudi ljudje. Ako bi volilna pravica ne bila potrebna, bi se delavstvo ne teplo zanjo s toliko energijo. Ko jo je doseglo, to še ni bila zmaga, to še ni bilo vstajenje. Ampak eno orožje za boj proti sovražniku je bilo pridobljeno. Iztrgaj nasprotni sili eno orožje, drugo orožje, prisili jo, da ti daje koncesije, pa greš sigurno zmagi naproti. Volilna pravica, za katero se je proletariat, toliko boril, je še vedno močno orožje, kajti volitve bodo ostale, dokler bo kaj veljala beseda "demokracija". Ni napaka v volitvah, ako v legislaturah in parlamentih sede ljudje, ki ne zastopajo interese večine svojih volilcev. Ampak ta večina volilcev je glasovala zanje v veri, da glasuje za najboljše može. Za osemurni delavnik so bile že velikanske bitke. In vendar pridobitev osemurnika še ne pomeni poraz kapitalizma. Kljub temu, revolucionarno in nerevolucionarno delavstvo je vodilo bitke za skrajšanje delovnika in jih v mnogih obratih, posebno v Ameriki, vodi še danes. Vse to so male zahteve, ki vodijo k veliki zahtevi, k odpravi današnjega gospodarskega sistema in k socializmu. Od stopnje do stopnje gremo temu cilju naproti, skoka pa se ne more napraviti. Vsaka zmaga, vsaka koncesija, ki si jo je iz-vojeval proletariat, je bila pridobitev za socializem. Ignoranca je najboljši in najmočnejši zaveznik vsega, kar sovraži napredek in pravico. V znamenju ignorance glasuje delavstvo za kandidate, ki jih postavljajo na kandidatno listo protiljudski interesi. Vsled ignorantnosti gredo delavci med stavkokaze, kadar so njihovi tovariši v boju, v katerem ne zahtevajo nič drugega, kakor izboljšanja za golo življenje. Vsled ignorance se pusti milj one močnih mož pognati v vojne, kadarkoli se zazdi mogočnežem, da je "država v nevarnosti". Vsled ignorance razbijajo fašisti po italijanskih mestih delavske domove in socialistične tiskarne. Delavske vodi- telje napadajo in po ulicah se vrše bitke, ki so podobne civilni vojni. Ignoranca je steber militarizma in klerikalizma, na katerem sloni današnji toliko hvalisami red. Nevednost se ne more iztrgati iz ljudske duše na mah. Stoletja, tisočletja, se vrši boj proti ignoranci in se bo vršil še dolgo časa. Človek se je naučil misliti in hrepeneti. Iz skrajne primitivnosti se je pomikal skozi stoletja razvoja naprej. S prezirom gleda danes na svoje stare prednike, barbare. S prezirom bodo gledali naši potomci šez sto, dve sto let, na današnje rodove, ki so. kljub vsej civilizaciji na višku barbarizma. Izstradavanje narodov, ekonomsko uničevanje drug drugega, moritve na debelo z najmodernejšimi orožji, izkoriščanje vsepovsod, glad, bolezni, napolnjena mesta lačnih ljudi, preganjanja, vse to so znaki današnje civilizacije. Pa je vendarle civilizacija. Z bojem in delom se je človek povspel do višine, na kateri je danes, z bojem in delom se bo vspenjal višje in višje. Tam, kjer so danes velikanska mesta, so bile preje male vasi s kočicami mesto velikanskih palač. S primitivnih stez so napravili nerodne ceste, ki so jih izboljševali, da so odgovarjale potrebam naraščajočega prometa. Prišla je železna cesta, priprosta kakor je bila, toda danes drve vlaki po njih z brzinami, o kakršni se ni niti sanjalo ljudem, ki so zasnovali prve železnice. Po oceanih plavajo velika mesta z največjo brzino, ki je na vodi mogoča danes, kajti jutri no morda ladja plavala že mnogo hitrejše, kakor danes. Razun potov na trdih tleh in vodnih potov smo dobili še nova pota, ceste v zraku. V teku nekaj desetletij bodo drvi-le ogromne zračne ladje z brzino, ki bo skrajšala distance za polovico, za dve tretjine, med mesti in deželami. Prenašanje novic se vrši danes po žicah in kabljih, ki prepregajo svet kakor mreža. Ali žice in kablji dajejo preveč dela; kljub naglici, s katero drve besede po njih, se je zdela človeku še vedno prepočasna. Pa jc iskal in iznašel brezžični brzojav. V teku nekaj desetletij ga bo imela vsaka večja vas in vsak časopis na deželi bo lahko prinašal dnevne vesti z vsega sveta, ki jih 'no dobil na brezžični brzojavni postaji. Tehnika je skrajšala distance med državami, ljudstva pa so še vedno oddaljena drug od drugega, skoro kakor so bila. Sebičnost, zavist, sovraštvo, so še vedno glavne čednosti človeštva. To pa niso čednosti, ki bi bile koristne, to niso znaki civilizacije, temveč znaki barbarizma, ki živi v nas skozi stotisočletja. Krščanstvo je hotelo odpraviti slabe strani v človeku, iz živali je hotelo napraviti res človeka. Koje prišlo do moči, je samo podivjalo. Današnje krščanstvo je le še pomožno sredstvo za vzdržavanje preživelih institucij. Krščanska Velika noč je še vedno praznik vstajenja, ki se zgodi nekje na drugem svetu, vstajenje, ki pride šele takrat, ko bo konec sveta. S takim vstajenjem se ljudstvo več ne zadovoljava, kajti tako daleč je vendar dospelo. Kljub klanjem, blokadam, kaosu in gladu, ki so junaki v igri današnje tragedije, koraka po ulicah mest in vasi po vsej zemeljski obli na letošnji prvi maj proletarijat, nosilec novega vstajenja in oznanjevaelc nove bodočnosti. Ogromne so njihove čete, toda ne še jake dovolj, da se zaključi ta drama, v kateri igra barbarizem najvažnejšo vlogo. Zanimiv je razvoj človeka iz barbarizma v civilizacijo, ki pa še dolgo ne bo civilizacija. Tam mori sodišče, tu mori druhal. Silen je še instinkt, željan krvi, v človeku. Ko ne bi bil, bi ne imeli oelih gard, ne vislic, ne električnih stolov, ne linčanj, številnih pobojev na vseh koncih in krajih. Visoka je civilizacija! Ali za topove in vzdrževanje armad potroši mnogo več, kakor za izobrazbo. Silno veliko energije, ogromnega dela je potrošenega vsako leto samo za pripravljanje na ubijanje. Koliko koristnega bi se lahko napravilo z ljudmi, ki zapravljajo svoj čas z vežbanjem za morijo. Koliko mostov, cest, stanovanj, železnic in šol bi se lahko napravilo z materijalom, ki se ga troši za militarizem. Da je na svetu tako in ne drugače, niso krivi ne kralji in ne cesarji, niti papež ne in ne kapitalisti. Pred pet sto leti ni bilo tega, kar imamo danes. In nihče ne misli, da bi takrat lahko imeli vse to, kar je doseglo človeštvo do današnjega dne. Pred tisoč leti ljudje niso imeli tega, kar so imeli tisti pred pet sto leti. Na svetu je še vedno razvoj in bo ostal. Vladali so trinogi, ker je bilo ljudstvo preignoratno, da bi se jih moglo otresti, pa se jim je klanjalo in jih hvalilo za batine, ki so padale po njihovih hrbtih. In še danes bi šli miljoni zopet v klavnice, ako se jim ukaže. Nekoliko mrmranja, nekoliko hudih pogledov, pa se udajo. S prezirom je gledala masa ljudi vedno na tiste, ki so ji želeli dobro, ki so se borili zanjo. Pljuvala je nanje masa od spodaj, in preganjala jih je gospoda od zgoraj. Ta mala, uporna skupina znači napredek človeštva v dušah, kajti iz ljudi hoče napraviti ljudi. Izum železnice ne opravi tega posla, niti ne noben drug izum. Niti ne univerze in ne šole. Kajti ljudje, ki vladajo, so šolani, ljudje, ki izkoriščajo maso in pijejo kri, so zapravili veliko let v šolah. Uporniki, nositelji luči človeštvu, pa so bili neprestani oznanjevalci pravice in bratstva; bičali so krivico skozi vso zgodovino človeštva in jo oičajo danes. In krivica je ječala in s kruto silo je udarjala in bila okoli sebe, duha pravičnosti in bratstva pa ni mogla zatreti. Veliko je še razdejanje, sloge malo, kooperacije nič, ko praznujemo letošnji prvi maj. Ampak volja za gradnjo nove družbe, volja za kooperacijo, volja za sporazum je danes večja, kot je bila še kedaj ob kakem prvem maju. Kljub tej volji bomo še razdejani, bomo še razdirali in še bomo ostali barbari. Ena generacija ne more izvršiti tega, kar je določenega trem. štirim prihodnjim generacijam. Mi lahko izvršimo svoj del naloge, iz današnjih ljudi pa ne moremo napraviti še resnične ljudi, kajti instinkti sovraštva, ki jim je bilo ucepljeno ne samo v šolah, v cerkvi in časopisju, ampak že pri rojstvu, se ne more odpraviti v enem letu. Lenin je pred dvema leti dejal, da oo človeštvo v prihodnjih tisoč letih morda toliko napredovalo, da bo res delalo zato, da koristi splošnosti, ne pa kakor sedaj, ko povprečen posameznik dela le zato, da koristi sebi. Egoizem je še velik v človeku. Kar mi lahko naredimo, moramo napraviti, kajti samo od sebe se to ne zgodi. Boj mora biti napisan na našem praporu tudi v bodoče in delo je naše geslo tudi za prihodnjost. Kar skušamo doseči danes je poraz sistema, ki je povzročil človeštvu sedanjo tragedijo. Že s tem bo storjen velikanski korak. Drugi mu bodo sledili; in konca teh korakov ne bo. Natura je boj. Življenje je boj. Počiva, prerodi se in boj se nadaljuje. Proletarijat se bori za preporod človeštva, za družbo bodočnosti, ki bo slonela na temelju pravičnosti, enakosti bratstva. Enakosti in pravega bratstva še dolgo ne bo, niti v Rusiji, kajti preveč je še ljudi, ki spadajo s svojimi možgani v srednji vek, preveč je sužnjev, ki hočejo biti sužnji. S takimi ljudmi ne maramo biti enaki. Niti bratstva ne bo med vsemi ljudmi, kajti še dolga stoletja se bodo dobile struje, in to zelo močne, ki bodo napadale in morile. Kar hočemo doseči danes, je pravičen gospodarski sistem, pravično šolstvo, ki 'oo vzgja-lo ljudstvo za bratstvo in enakost. To je naša prva in glavna zahteva danes. Izkoriščanja ne maramo več, orezpravje mora podleči. Za ta cil j. kateri mora biti prvi dosežen, mobilizira delavstvo sile. Kadar bo dosežen, se bodo zbližale distance tudi med narodi, med njihovimi dušami, ne pa samo med mejami in mesti njihovih držav. Takrat se prične resnični preporod človeštva, barbarizmu bo vzeta njegova najboljša podlaga, sedanji gospodarski sistem. Praznik cvetja, prvi maj, simbol dela, bo slavil svojo zmago. Gospodarski okovi, ki so bili skozi tisočletja v principu enaki in so se menjali le v formah, bodo strti. To bo največji uspeh, ki ga more doseči človeštvo sedaj, morda drugo leto ali čez deset let. To bo prvo resnično vstajenje na zemlji. Ne bo se izvršilo v enem dnevu in niti ni potrebno, da se izvrši. Zarja družbe bodočnosti se že svita. Za njo pride naše solnce in naše vstajenje. Sejalci. Ivan Molek. Polje, ti široko in prostrano, z ognjem, jeklom preorano! Oj kakp so te kopali, grudo tvojo suho so močili, premrvili, prerahljali in s krvjo jo namočili, z gorko so krvjo te pognojili, polje! Koplje gruda sveža v zarji se rdeči, z roso živo se opaja ko devica, ki medli v blaženem objemi koprneča — ko cvetlic kraljica, ki ponuja svojo nežno čašo sapicam v poljub — o, gruda zdaj odpira polna nedra v želji vroči. Ne čakajte, vi sejalci! Semena je polje poželelo, polje premrvljeno, pognojeno. V topli krvi, v gorkih solzah se je ogrelo, v grozi in trpljenju prerojeno — po oploditvi je zakoprnelo. Ne čakajte, proletarci! Vriska polje pomlajeno, poje, poje, kliče, kliče . . . Oj sejalci, le sejajte, sejajte! In ko boste polje dobro obsejali, pridno negovali in opleli — ko privriska dan vaš, boste svetkovali, sad stoterni boste želi, vi sejalci, proletarci! Tam je na« cilj! Klic svobode. Skozi stoletja, skozi tisočletja že doni Svobode klic . . . V trenotkih, kadar se mi duh po blazno silni borbi z nepremičnim, brezčuvstvenim osvobodi in se odmakne iz telesnega okrožja, se mu dozdeva, kakor da je bil že pred tisočletji, kakor da je slišal prvi, zrak pretresujoči klic po Svobodi. Dozdeva se mi, kakor bi gledal mrtvi in drhtoči in ustvarjajoči in porajajoči Chaos; vidim, kako se pomoli žarek svetlobe in prodira tresoč se temino in kako se sijaj valovito razširja v neskončnost . .. iz objetja neizmerjene in netehtane tvarine ter večne sile se porode svetovi . . . Čutim življenje. Brezpočitno gibanje se je pretvorilo v rast in ploditev, v ustvarjanje in umiranje, v življenje in smrt. In v neprenehan boj. Od neizmernosti se mi pogled obrne k osamljeni pičici, malenkostno mali v brezmejni vesoljnosti, a dovolj veliki, da se razvija na njej ljubav in sovraštvo, poželjenje in vse strasti nerazumljivega srca. Gaea . . . Zemlja . . . Vidim ljudi ob delanju in nehanju, pri tvorenju in borenju, v njihovi računarsko hladni in vendar žarko divji brezobzirnosti. V žilah jim teče kri, a tla vidim rdeče oblita in iz toplih luž se dviga dim proti nebu . . . Bratomor! Divji krik se razleže po zraku, grozen, uža-sen, da se zadere morilcu v kosti. A mrko kljubuje vzdigne morilec svojo pest ter jo položi na plen — zaveden si svoje moči. Otroci umorjenega pa korakajo s povešeno glavo pod jarem, ki ga je postavil zmagovalec, morilec . . . Brezskrbno plava Gaea dalje po oceanu eterja enakomerno ... po stalnih, nepremičnih tirih ... A z njenega površja sega do mene krik krik osvete iz prelite krvi in ko se je dvignil do mojega duševnega ušesa, se poleže, kar je v njem strašnega in nekaj silno zahtevajočega, vsemožnega, neizrečno nadepolnega zmaguje, nadglašuje. Le kot spremljajoč akord doni še glas osvete vmes, a zmagoslavno petje, čisto bistro, jasno — klic Svobode. Evo! Tu je svoboda — v kraljestvu duha, ki mej ne pozna. A tam doli, kjer plava Gaea, se bore sužnji in zatiranci za pravo krasne boginje, kateri odrekajo morilci čast, ki ji pripada in trinogi jo zanikujejo. Viharnosilno, božanskomočno grmi spev Svobode od brega do brega, pretresa skale, biča valovja beg in sili solnce skozi oolačno množ in ---na bregovih se dvigujejo vislice, z junaki Svobode utišuje trinoštvo svojo krvavo žejo.-- Gorje! Gorje! In brezskrbno plava Gaea dalje po eternem oceanu. Mirno je, smrtno mirno — povsod — samo na dvoru trinoga ne in ne — na pokopališču. Tu, v višavi splavajo v se in se stekajo in plešejo pošastno kolo, blazno, divje, brezvestno: orgije živega in stoletni klic mrličev. In navzdol doni odmev iz višave in postane — klic Svobode. Evoo! Gorje! Gorje! Dolga igra — tisočletna. Vidim, slišim. — Plaval sem v eteričnih sferah čistih žarkov, krvavil sem na krvnikovi kladi, v boju za Svobodo sem vihtel zastavo, visel sem na vislicah in tičal na kolcu. Premagan, umorjen, stojim tukaj živ pa se smejem in rogam trinogom. Zastavo v vis! In zopet v boj! Kaj mi je mar osveta? Svoboden hočem biti! Ne samo v daljnih deželah duha, tu, na Gaeinih planjavah hočem poljubljati Svobodo, v telesnem plamtečem objetju jo hočem priviti na grudi, ukaje, vrisk aje — svobodo — Zastavo v vis! Na boj! Na boj! In vedno, vedno, vedno vnov, dokler ni zmaga naša. Skozi eone doni sveti klic. Slišim ga. Sledim mu. Za menoj,1 Za menoj! Severni svit se žari, solnce se dviga, duša planiti v nagonu Svobode. Mrtvi vstajajo iz grobov, živi se zbujajo — Zastavo v vis! Svoboda zove — k zmagi! Maurice Sterne. 100% Amerikanec. Izpoved. Spisal Jože Zavertnik. Tine Sušnik se je oženil pred petimi leti. Star je bil šele osem in dvajset let in iz mladeniča se je razvil v krepkega moža. Njegova soproga, ki mu je povila že troje otrok, je bila štiri leta mlajša od njega. Z njo je živel v najlepšem miru, niti najmanjši oblaček ni kalil njunega zakonskega življenja. Tine je bil po poklicu mehaničar in je delal v veliki tovarni za šivalne stroje. Med svojimi tovariši je užival ugled, kajti bil je zaupnik v tovarni, odbornik svoje strokovne organizacije in zaupnik v okrajni politični organizaciji socialistične stranke. Vsaki večer po delopustu je imel polne roke dela. Če ni delal doma za organizacijo, je bil na seji strokovne ali politične organi zacije. Od kar so delavci osnovali svojo kon-zumno zadrugo, je prevzel tudi mesto v vodstvu konzumnega društva. Njegovi dnevi so potekali enakomerno. Zjutraj je odhajal v tovarno, zvečer je delal za osvoboditev svojega razreda iz mezdne sužnosti. Seje so trajale včasi pozno v noč. Semintje se je celo dogodilo, da je prihajal domov, ko je nebo zarilo v jutranji zarji na vzhodu. Njegova soproga ga je včasi vprašala, kaj imajo drug drugemu toliko povedati na seji, c'a seje trajajo tako pozno v noč. Tine ji je na kratko odgovoril, če mu je tožila, da se zvečer dolgočasi doma: "Manica, ti tega ne razumeš." Poljubil jo je na lice in oblaček nejevolje, ki se je zbiral na soproginem čelu, je takoj izginil. Za Tineta so napočili časi dela v organizaciji. Delavstvo se je borilo za splošno, direktno ii: tajno volilno pravico. Seje so postajale bol j goste in dolgotrajne. Ukrepati je bilo treba o demonstracijah za splošno, direktno in tajno volilno pravico, da postanejo učinkovite. Tine je bil odslej zvečer prav malo doma. Ob sobotah zvečer in ob nedeljah se je pa udeleževal mani-festacijskih shodov in pohodov. Nekega večera je prišel od shoda že precej pozno domov. Ko se je približal domu, je opazil, da še gori luč v sobi, kar ni bila navada, kajti njegova soproga je šla ponavadi z otroci vred k počitku, predno je Tine prišel domov. Manica mu je hitela veselega obraza nasproti, ko je slišala, da je zaškripal ključ v vratih. Stopal je še po stopnicah navzgor, ko mu je Manica zaklicala nasproti: "Tine, veselo novico imam zate. Tvoje sestričina Anica je pisala, če bi jo vzela na stanovanje, ker bi se rada v metropoli še bolj izurila kot modistka." Tine je nekaj zagodrnjal in stopal je po stopnicah navzgor. "Kajne, Tine, da dovoliš, da pride, saj je tvoja sestričina. Pa tudi jaz se ne bom tako dolgočasila, bom imela saj druščino ob večerih, ko odideš na sejo," je znova pričela Manica proseče. "Zaradi mene stori, kar ti je drago", je odgovoril Tine in na glasu se mu je poznalo, da ni prav nič vesel novice, s katero ga je presenetila njegova soproga. Minil je zopet teden dni in ko je Tine nekega večera prišel od dela iz tovarne, je sedela Anica v sobi. Hitela je svojemu bratrancu nasproti in molela svojo roko že od daleč, obenem je pa karajoče dejala: "Ti, ti Tine, od kar si odpotoval v metropolo pred tremi leti & svojo družino, ni nobenega ^lasu od tebe. Mislili smo že, da nisi več med živimi." Po kratkem molku je pa hitela dalje, še preden je mogel Tine odgovo riti na njen pozdrav: "Seveda se zdaj prav nič ne čudim, ko mi je Manica povedala, da živiš samo za tovarno in za tvoja društva in organizacije, kot jih ti imenuješ, da nam nisi pisal. Nak, takega moža bi že ne hotela imeti.. ." "Omoži se, omoži," ji je segel poredno Tine v besedo, "in govorila boš lahko svojemu možu, kakšen mora biti; nikar ne delaj pridig, ker ne poslušam rad ženskih in župnikovih pridig." Po teh besedah je krepko stisnil Anici desnico in se obrnil proti svoji soprogi: "Manica, prinesi no večerjo, ker moram nocoj na sejo." "Ej, ti pa tvoje seje", ga je prekinila Anica, "komaj si prišel domov, pa že odhajaš. Tri leta te nisem videla in govorila s teboj, pa niti prvi večer nimaš pol ure zame. Ti tiran ti, zakonski," je zaključila Anica, nabrala je ustnice v jezno sobico in pogledala ga koketno. Tine ni odgovoril, ampak sedel je k mizi. Podprl je glavo, se zamislil in je pogledal predse, ko je Manica postavila večerjo na mizo. Zadnje Aničine besede so visele kot moreča mora v zraku. Anica je molčala, kateri se je poznalo, da ima že tri križe na hrotu. Poznala je svojega bratranca, da njegove besede režejo kot nož. če mu ni kaj po volji. Sklenila je, da je boljše, če molči in da ga ne draži. V svojem srcu se je veselila, da ji ni odgovoril na njene zadnje besede Manici je udarila rdečica v obraz. Bilo jo je sram pred Tinetovo sestričino, kajti še nikdar ni slišala Tineta govoriti s tako porogljivim glasom, od kar sta postala mož in žena, kot zdaj, ko je dejal svoji sestričini: "Omoži se, omoži, in govorila boš svojemu možu, kakšen mora biti." Ugibala je, kaj neki misli Anica o Tinetu, gotovo si domišljuje, da je neotesana klada, ki ne pozna nobene olike v ženski družbi, in molčala je. Po večerji je Tine vzel klobuk, prijel je najmlajšega dečka, ki je štel komaj dobrih dva- najsi mesecev, ga dvignil v zrak trikrat do štirikrat in ga zopet postavil rahlo na tla. Obrnil se je proti svoji soprogi in ji zaklical: "Na svidenje. dragica," in že je 'ail zunaj pri vratih. Minila sta več ko dva meseca po prihodu Tinetove sestričine. Že tri tedne po Aničinem prihodu je opazil Tine nekakšne spremembe v obnašanju svoje soproge, katerim ni polagal najmanjše važnosti. Včasi ga je soproga pazno pogledovala, kadar je prišel od dela domov, par-krat ga je celo vprašala v jutro, ko je odhajal na delo in če se je pozno vrnil od seje domov: "Tine, ali me še ljubiš?" Tinetu so se zdela taka vprašanja otročja, zaradi tega je redkodaj odgovoril, ali je pa rekel: "Neumnica, ne zastavljaj takih otročjih vprašanj, saj si vendar že dosti stara". Prijel je za klobuk in je bil na potu v tovarno. Neko noč je prišel zelo pozno domov. Ura na bližnjem cerkvenem stolpu je odbila že tri zjutraj, ko je stopal proti svojemu stanovanju. Bila je gorka pomladanska noč in zdelo se mu je, da nekdo sloni na oknu njegovega stanovanja in gleda na ulico. Pospešil je svoje korake in ko je prišel do zadnjega cestnega križišča, se mu je zdelo, da je okno prazno. "Kaj je bilo ali se je zmotil, ali so njegove oči že tako trudne, da več razločno ne vidi?" je vprašal samega sebe. Ko je prišel do hiše je preletel stopnjice in ko je potrkal na vrata, mu je prišla kot ponavadi odpirat njegova soproga. Pogledal jo je ostro v obraz in zdelo se mu je, da ima objokane oči". Kaj pa ti je Manica?" je rahločutno vprašal svojo soprogo", zakaj si plakala?" "Nič ni, nič," je hitela soproga, "saj nisem jokala." "V očeh ti čitam, da si jokala," je bolj trdo pripomnil Tine, ko je stopil v sobo. "Motiš se Tine," mu je segla Manica v besede, "čitala sem pozno v noč, pa so mogoče oči zaradi tega rdeče." Tine je bil truden, ob šestih zjutraj je moral biti zopet na nogah in odgovoril je malomarno: "Pa naj tvoje velja, truden sem in ne bom se prepiral s teboj, če si jokala ali čitala pozno v noč ... Ne pozabi me poklicati ob šestih zjutraj," je pristavil po kratkem molku in se je pričel slačiti. Par minut kasneje je Tine že ležal na postelji. Navada njegova je bila, da je kmalu zaspal, ko je legel k počitku. Zdaj pa ni mogel zaspati, dasiravno je mižal z očmi, da tako samega sebe prisili v spanec. Dogodki zadnjih dni so mu rojili po glavi. Več ko petdeset sodrugov je bilo aretiranih pri zadnji demonstraciji za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico. Med demonstranti in policijo je prišlo na Ringu da rabuke, pri kateri je bilo več sodrugov in policajev težko ranjenih. Družine aretiranih sodrugov trpe pomanjkanje, meščansko časopisje hujska, da naj sodniki nimajo milosti z delavci, naj jim sodišča enkrat za vselej odka-žejo mesto, ki jim gre. Prvi maj je pred durmi, v Praterju so napovedani veliki shodi, mogoče pride zopet do rabuke . . ." Kaj pa je tole?" je vprašal samega se'oe, kajti zdelo se mu je, da nekdo po sobi hodi. Odprl je oči in v bledi svitlobi, ki jo je razlivala mala lučica raz o-mare, je videl svojo Manico, da tiho stopa po sobi in da se bliža njegovi obleki. Videl je, kako je segla v en žep, pa zopet v drugega. Končno je iz nekega žepa privlekla košček papirja, nekaj časa je gledala nanj in segla je zopet v drug žep. "Kaj pa iščeš po mojih žepih . . . Manica?" je vprašal Tine in sedel na posteljo. "Ah, kje pa sem?" je odgovorila Manica in glas se ji je nekoliko tresel," ali sanjam, kje pa sem?" "Neumnica, v sobi si in stikaš po žepih moje obleke", je glasno spregovoril Tine. Tinetu se je zdelo, da se nekdo krohota v sobi, v kateri je spala njegova sestričina. Ali predno je bil na jasnem, če je slišal smeh v sosedni sobi, se je oglasila Manica in dejala z mehkim glasom: "No, ta je pa lepa. Ali sem postala mesečna, da tavam ponoči po sobi okoli?" in odšla je proti svoji postelji. Tinetu so zdaj pričele oči nenadoma postajati težke in spanec, ki je preje bežal od njega, je silil vanj. Hotel je nekaj odgovoriti, ali predno so se mu zbrale misli, ga je spanec premagal. Ko je drugo jutro Tine vstal, je pregledal svoje žepe, če mu kaj manjka. Pazno je pre-štel denar, a našel je vse do vinarja. "Kaj mu je neki vzela?" si je zastavil vprašanje, "saj je dobro videl, da je imela neki košček papirja v rokah." Parna piščal je zatulila polsedmih, Tinetu se je mudilo, ob sedmih je moral biti v tovarni. Na mizi je stal zajtrk pripravljen, Tinetu pa ni bilo zanj. Hitro se je oblekel in je odšel prvikrat, kar je oženjen brez običajnega pozdrava v tovarno. Ko je stopal proti vratom, je opazil, da ga njegova soproga opazuje in da ji iz oči sije triumf. Tine ni imel časa ugibati, kaj ta pogled pomeni, ob uri je moral biti v tovarni. Stopal je hitro po stopnjicah nizdol, po-nočni doživljaj mu ni šel iz glave. V tovarni, so mu misli vedno uhajale nazaj k njegovi soprogi, katero je videl, da mu je vzela košček papirja iz žepa. Sto vprašanj mu je rojilo po možganih, na katera ni dobil odgovora. Komaj je pričakoval večera, da parna piščal zatuli delopust. Tako hitro ni Tine še nikdar stopal domov in ko je prišel v hišo, je jemal kar po dve stopnjici. Vstopil je tako hitro v stanovanje, kot da ga je burja vrgla vanj. Na pragu je obstal. Tam pri mizi je sedela njegova Manica in jokala. "Tine, odpusti mi, odpusti, vse ti povem . . ." in hitela mu je nasproti. Kaj naj ti odpustim dragica, če ne vem, kaj si grešila?" je poredno rekel Tine in jo prijel za roko in peljal k mizi. "No, zdaj pa le govori in sedi." Manica mu je pričela z jokavim glasom pripovedovati, kako ji je njegova sestričina počasi zastrupila dušo, da je res verjela, da ji je Tine postal nezvest in da si je poiskal drugo izvo-ljenko. Sprva jo ni hotela poslušati, ker je imela trdno vero v Tineta, končno je pa trajni sugestiji podlegla, ko ji je Anica dan za dnem govorila, da noben mož ne izostaja tako pozno v noč od doma, če le količkaj ljubi svojo ženo, in da seje strokovne, gospodarske in politične organizacije služijo le za ščit, ker nobena seja ne traja do dveh, treh ali celo do štirih zjutraj. Pripovedovala ji je, da je bila že tudi ona od-bornica pri ženski organizaciji, seje so pa kveč-jem trajale le do desetih zvečer. In ko je Manica od nje zahtevala dokaze za njene trditve, ji je Anica sugestirala, da naj ponoči preišče njegove žepe, ker so zaljubljeni možje pozab-ljivi in da mogoče najde v žepih dokaze za njene trditve. Ubogala jo je in sinoči je prvikrat stikala po Tinetovih žepih. Našla je listek, na katerm je bil napisan naslov s priimkom in brez krstnega imena. Ta listek mu je vzela iz žepa, ko jo je Tine vprašal, kaj išče po njegovih žepih. Še predno je Tine zjutraj vstal, je nesla listek Anici, da ga čita. "Vidiš, zdaj pa poznaš tvojega lisjaka," ji je rekla Ti-netova sestričina. Krstno ime je izpustil, da ga ne ujameš, če pride listek tebi slučajno v roke. Le počakaj, da odide na delo, pa poj deva na Mariahilferico in prepričaš se sama, kako te ta potuhnjenec vodi za nos." Šli sta na Mariahilferico in našli sta hišo. Bila je velika stavba, skoraj palača, bil je hotel, ki je imel livriranega vratarja. Pokazali sta mu listek in ga vprašali, če je gospodična doma. Vratar se je zasmejal, tako da je Manica postala vsa zbegana in ni vedela kaj ni rekla, Anica je pa hitro dejala vratarju: "Oprostite gospod vratar, če ni gospodična, je pa gospa." Zdaj se je vratar šele smejal tako, da so mu solze silile v oči. Manice je bilo sram, da bi najraje videla, da se zemlja odpre in jo požre. Vratar ju je nekaj časa gledal pomilovalno, in spregovoril je z resnim glasom: Gospod je poslanec in vdovec in ima samo enega sina, ki študira medicino. Tudi služabnice nimata in zaradi tega stanujeta v hotelu." Manici je po teh besedah skoraj prišlo slabe, Anica ji je pa poredno šepnila v uho: "Če nisva zdaj ujeli tvojega lisjaka, ga ujameva prihodnjič." V Manici je vzkipela jeza, potegnila je Ti-netovo sestričino za sabo in ji rekla: "Še danes se pobereš od nas, če ne, povem Tinetu vse do pike, da bo vedel, kakšno fino sestričino ima, ki ga obira in obrekuje za njegovim hrbtom." "Naredi, kar hočeš," ji je odgovorila Anica. "Pri taki Urši kot si ti, ne ostanem več na stanovanju, ki ima zalimane oči in se da od svojega moža vleči za nos . . . Ha, ha, ha," se je za-krohotala in je izginila po Mariahilferici proti Ringu. Manica je stopila na prvi tramvajski voz in se odpeljala domov. Tine je poslušal, okoli usten mu je igral poreden usmev. "Saj sem vedel, da bo vrag, če pride ta proketa vlačuga . . ." Po kratkem molku je pa znova pričel: "Vidiš Manica, to je dober nauk zate . . ." "Ali mi odpustiš Tine?" mu je segla v besedo Manica in pogledala ga je proseče. "Če ti odpustim, vprašaš neumnica, saj nisi nič žalega storila", je mehko odgovoril Tine in jo pritisnil k sebi. "Šola je bila zate, šola . . ." "Ali motim?" se je odglasila Anica na pragu, ki je ravnokar tiho vstopila in gledala ta prizor. "Prav nič sestričina," je odgovoril Tine s posebnim naglasom. "Kar sedi in povej, kaj imaš na srcu." "Po slovo sem prišla Tine," je rekla Anica, danes zvečer odpotujem ob desetih domov. "Prav nič te ne zadržujem," je rekel poredno Tine, "in srečno pot ti želim še povrhu, da se vlak ne prekucne v jarek, ker ne želim, da taki trpe, ki so pravični." Vstal je in ji pomolil desnico. Anica je pobledela, razumela je zbadljivko, ki je bila sicer vljudna ali ostra, da je rezala v srce. Dotaknila se je njegove roke s konci prstov in rekla: "Z bogom." Odšla je v svojo sobo in deset minut kasneje je stopala s svojim kovčegom v roki po stopnjicah nizdol. Tine se je oornil proti svoji soprogi in rekel: "No, zdaj bo zopet mir v hiši ... pa tudi izpovedovati se ti ne bo treoa več Anica . . ." Ku Klux Klan. Pariška komuna. K petdeseotletnici 1871—1921 Pol stolejta je preteklo od dnevov Pariške komune — pol stoletja boja. Kako kratka doba je petdeset let — a kako velika je izza časa one kolosalne tragedije v Parizu leta 1871., ko si je proletarijat prvič osvojil vlado. V kratki dobi petdeset let je videlo človeštvo zmagovito proletarsko revolucijo v eni največjih držav na svetu. Pariška komuna je bila začetek -— sovjetska Rusija je nadaljevanje. V današnjih prevratnih časih, ko se maje in poka ves kapitalistični svet, je brez malega zanemarjen spomin na junake, ki so padli v Parizu pred petdesetimi leti, dasi imajo branitelji Pariške komune zasluge, ki morajo biti nesmrtne. Komuna v Parizu je važna postaja na potu napredka. Komunardi so prispevali materij al za novo bodočnost in faktično so odprli vrata, skozi katera mora iti socialna revolucija naših dni, ako hoče doseči svoj cilj. Pariška komuna je pionir v revolucionarnem gibanju proletarijata, in sicer dober pionir, če pomislimo, kako- slabo so bili pariški delavci pripravljeni za vlado in obrambo svoje vlade. Zgodovinar Lissagaray imenuje Pariško komuno "barikado, kateri ni bila dana prilika, da bi se bila spremenila v vlado". Lavrov pa pravi, da je bila komuna bleda zarja prve prole-tarske republike. Karl Marks je v svoji knjižici "Civilna vojna v Franciji" postavil komunardom večen spomenik kakor mora biti večen spomin na junake velike proletarske revolte. V tem svojem kratkem toda temeljitem delu je začetnik znanstvenega socializma obdelal fakta tako izvrstno, da bi se morali iz tega dela danes učiti vsi tisti, ki razumejo, da so boji iz preteklosti dobra šola za bodoče boje, ako se hočemo izogniti napakam. Marks je smatral dogodke tistih dni — fran-cosko-nemško vojno in Pariško komuno — za važen faktor, ki ima odločevati v političnem razvoju v bližnji bodočnosti. Ustanovitev združene Nemčije sredi Evrope ni mogla ostati brez vpliva na ves svet. Marks je zaključil, da fun-damentalna dejanja, ki imajo spremljati novo državo — Nemčijo — v tedanji svetovni politični sistem, morajo pokazati, kakšne učinke in neizogibne posledice bo imel ta dogodek. Prvi fundamentalni čin je bil frankfurtski mir leta 1871. in ta mir je zadostoval Marksu, da je lahko videl učinke in posledice. Bismark, ki je diktiral mir Franciji, je pogazil stoletno pravilo narodnosti v mirovnih pogodbah in anektiral dve francoski provinciji. Ko je Marks to videl, je zapisal v omenjeni knjižici preroške besede: "Zgodovina se bo maščevala (nad Nemčijo) ne toliko zaradi teritorija, ki je zdaj odtrgan od Francije, temveč zaradi zločina, da so zopet oži-vljenje stare metode osvajanja v drugi polovici devetnajstega stoletja". Kako temeljito so se izpolnile te besede! Padec nemškega cesarstva je že bil spočet v padcu francoske monarhije leta 1870. Nemško cesarstvo se je porodilo ob porazu monarhistične Francije in Bismarckova Nemčija je toliko časa militarizirala sebe in svoje sosede, da je končno moralo priti do izbruha, katerega je napovedal Marks in ki je prišel 43 let pozneje — leta 1914. Te dogodke omenjamo zaradi tega, ker je Pariška komuna tako tesno spletena z njimi, da jo je nemogoče ločiti od njih. In rdeče niti zgodovine jo vežejo tudi z današnjimi svetovnimi dogodki. Komuna se je porodila med vojno — kakor se je ruska revolucija. Vojna med Nemčijo in Francijo leta 1870. seveda ni bila svetovna, zato tudi njeni odmevi niso bili tako veliki. Revolucija v Parizu je izbruhnila v času, ko je ležala Francija razprostrta pod nogami pruske armade. Prvič v zgodovini modernega proletarijata so delavci osvojili vlado. Ampak prvi delavski vladi ni bilo usojeno, da bi se bila obdržala. Zadušena je bila v krvi in masakrih, kakršnih do takrat še ni bilo v nobeni civilni vojni. Na tisoče delavcev je bilo pobitih in po-klanih. Tisti socialistični delavci, ki so ostali živi, so pa bili vrženi v zapor ali izgnani na tuje. Francoska buržvazija, ki je bila brez moči proti zunanjemu sovražniku, se je vrgla s fu-rijo tigra na revolucionarje, zadušila njihovo gibanje in hotela je iztrgati zadnjo koreninico socialistične misli iz delavstva tudi potem, ko je komuna že padla. Medtem pa, ko je bila komuna pokopana v krvi, se je dvigala imperialistična Nemčija v največjem blišču, kakor da je zgrajena za vse večne čase . . . Kak kontrast med dnevi petdesetletnega razdobij a! Takratni zgodovinarji so malone prezrli Pariško komuno (in to delajo še danes) kot majhno, mizerno epizodo, kaprico zgodovine, ki ne zasluži drugega, kakor da se osmeši. Edini Marks z ožjim krogom svojih pristašev je vedel, da je Pariška komuna predhodnik velike dobe, ki pride, in da združena Nemčija ni bila postavljena na Petrovo skalo kakor se je bahal Bismarck s svojimi militaristi. Danes vidimo, kako so se izpolnile Marksove besede. Pariška komuna je imela živo seme, ki je kliko pod razvalinami prve prole- tarske vlade, prišlo na dan in se razširilo po vsem svetu ter obrodilo prve mogočne sadove, dočim je imelo nemško cesarstvo takoj ob svojem porodu gnilo sredico — zapisano je oilo kratkemu življenju in nikdar več ne vstane iz groba. * * * Debelo knjigo bi treba napisati, ako bi hoteli opisati vse podrobnosti Pariške komune; poseči bi treba par desetletij nazaj in se seznaniti z gibanjem francoskega proletarijata, ki je imelo več struj, pred vojno s Prusijo, iz katerega se je izcimila drzna akcija pariških delavcev, da so okupirali Pariz. Zadovoljiti se pa moramo s kratkimi vrsticami. Ko je bila Francija premagana pri Sedanu, kjer je tudi izgubila svojo armado, je padla francoska monarhija. Cesar Napoleon je pobegnil. Dne 4. septembra 1870. je oila v Parizu proklamirana republika. Nova vlada pa ni bila v rokah delavcev, pač pa je ostala v rokah parlamenta, ki je obstojal iz predstavnikov bur-žvazije in starih oblasti. Prva naloga republikanske vlade je bila, da rekrutira nove čete za obrambo dežele, predvsem Pariza. Toda čete so morale priti iz delavskega razreda in tako se je mobilizirala ljudska garda, ki je štela okrog dvesto bataljonov in katere pretežna večina so bili delavci. Na ta način so prišli proletarci do orožja. Kautsky piše, da je imela ljudska garda okroglo 400,000 mož ob času, ko so Nemci oblegali Pariz, in od teh je bilo 300,000 delavcev, to je rekrutov, medtem ko je bilo le 100,000 re-gularcev. To je oplašilo buržvazne voditelje republike, ki niso radi videli orožja v rokah delavcev. Oboroženi delavci so pomenili oboroženo revolucijo in zmago Pariza nad pruskimi osvojevalci. Ampak ta zmaga bi bila obenem zmaga delavcev nad buržvazijo v Franciji. In zgodilo se je — in sicer ne prvič in ne zadnjič — da je buržvazija rajši videla zmago sovražnika kakor zmago delavstva v svoji državi. Francoska buržvazija se je bolj bala francoskih delavcev kot pruskih vojakov. Predsednik Thiers je torej oviral ljudsko gardo, kjer je mogel, namesto da bi jo bil usposobil za boj proti Nemcem. Nemci so oblegali Pariz 131 dni in v tem času bi se bila nova francoska vlada lahko pripravila na ofenzivo in prodrla skozi sovražno črto, kajti Nemci niso imeli nikoli več ko polovico toliko vojaštva kolikor je štela ljudska garda. Toda Thiers se je rajši podal Nemcem in Pariz, ves izstradan, je kapituliral 28. januarja 1871. Sramotna kapitulacija Pariza je bila signal za civilno vojno. Vojaki ljudske garde so videli, da jih je vlada izdala, samo da je dobila mir — mir, ki je stal Francijo Alzacijo in Loreno in pet miljard frankov odškodnine. Pariz je ostal oborožen — delavci niso hoteli dati orož- ja iz rok. Videli so izdajstvo in hoteli so se zavarovati proti novemu izdajstvu: vpostavljenju monarhije. Dne 8. februarja so se vršile volitve za narodno skupšično in zmagala je buržvazija. Skupščina je zborovala v Versaillesu. Prvo delo Thiersove vlade je bilo, da razoroži pariški proletarijat, katerega niti zmagoviti Nemci niso mogli razorožiti. Ljudska garda se je u-prla temu koraku vlade in je izvolila svoj centralni odbor. Dne 18. marca 1871. je vlada poskusila vzeti ljudski gardi topove, a ni se ji posrečilo. Napadalci so bili odbiti in še tisto noč je vlada pobegnila v Versailles. V Parizu je bila proklamirana komuna. Versaillska vlada je takoj napovedala vojno revolucionarnemu Parizu in na koga se je obrnila za porr^č? Na Bismarcka! Sovražnica Pru-sija je naenkrat postala zaveznica francoske buržvazije, ko je bilo treba udariti po francoskih socialistih. Bismarck je pomagal buržva-ziji najprvo s tem, da je v pogodbo premirja postavil točko, da se morajo volitve za francosko narodno skupščino vršiti v osmih dnevih po kapitulaciji Pariza. Na ta način se ni mogla vršiti nobena volilna kampanja in zmagala je buržvazija. Zdaj pa, ko je bil Pariz v rokah revolucionarjev, je Bismark takoj izpustil francoske ujetnike, da so se hitro vrnili domov in pomagali versaillski vladi potlačiti komuno. Ko si je pariški proletarijat osvojil mesto in ustanovil komuno 18. marca, so bile volitve dne 26. marca na podlagi splošne volilne pravice. Izvoljenih je bilo 73 članov komune, med katerimi je bilo trinajst socialistov, spadajočih k prvi internacionali, dočim je ostalih šestdeset pripadalo raznim drugim političnim strankam, ampak vsi so bili delavci, navdušeni za komuno. Komuna je bila obenem zakonodaja in ekseku-tiva. Delavec Theisz je upravljal pošto, katero je reorganiziral tako izvrstno, da so nekatere njegove reforme ostale še potem, ko je komuna padla. Povišal je plače uslužbencem, skrajšal delavnik in on sam je delal ravno toliko ur in prejemal ravno toliko plače kakor drugi delavci. Kovarna denarja je bila v rokah kovinarja Carmelinata, dočim je trgovski pomočnik Jour-de vodil komisijo za finance tako spretno, da so celo buržvazni zgodovinarji morali priznati sposobnosti vodilnih komunardov v administrativnih poslih. — Stalna armada je bila odpravljena in zamenjana z "oboroženim ljudstvom". Vsi člani komune od prvega do zadnjega so imeli navadne delavske plače. Javne funkcije so prenehale biti privatna svojina hlapčonov centralne vlade. Ne samo občinska uprava, temveč vsa iniciativa je prešla v roke komune. Cerkev je bila ločena od države in vsa cerkvena posestva so imela pripasti komuni. Višje šole in vsi vzgojevalni zavodi so bili odprti vsem slojem z enakimi pravicami. Sodniki so se imeli voliti in biti odgovorni komuni. Dalje je ko- muna razglasila, da je privatna lastnina odpravljena in da so vsa dobra skupna last ljudstva. Enak sistem se je imel raztegniti na vsa druga industrijalna središča Francije. — Ko-munardom se ne more očitati najmanjša korupcija. Kljub neizmerni bedi, v kateri se je nahajal Pariz iza trimesečnega obleganja, se delavci niso dotaknili denarja v državni banki. Komunardi seveda niso udejstvili svojega programa, ker niso imeli časa ne priložnosti. Pariška komuna je živela samo dvainsedemde-set dni. Ves ta čas so delavci s puško v roki branili svojo vlado. Kapitalistični svet, ki se jc prav takrat začel zavedati svoje moči, je z nepopisnim sovraštvom gledal na eksperiment v Parizu. Komunardi niso imeli prijateljev niti zaveznikov zunaj Pariza, razun peščice socialistov v Nemčiji in Londonu, ki jim pa niso mogli pomagati. Delavci v splošnem se niso zavedali, kaj se godi v Parizu. Buržvazija je pobila mnogo delavcev. Komunardi so v reprisalijah ubili nekaj državljanov, katere so držali odgovorne za varnost svojih tovarišev. Ljudska garda, ki je bila izprva hrbtenica revolucije, se je pričela tajati in med njenimi voditelji je postalo nesoglasje. Od 160,-000 mož, ki so prve dni podpirali komuno, se je samo okrog 30,000 ljudskih gardistov udeležilo zadnje bitke na barikadah, ki je trajala osem dni. Dne 21. maja 1871. so čete versailiske vlade udrle v Pariz in tedaj se je začelo strašno klanje pod vodstvom generala Gallifeta. Teden dni pozneje (28. maja 1871.) so padli zadnji brambovci na višinah Bellevilla in Menilmontanta. Pariška komuna je izdihnila in buržvazija je triumfira-la. Približno 17,000 komunardov je obležalo mrtvih pod barikadami. Ampak to se niso bile vse žrtve. Ko so zmagovite buržvazne čete, katere je vodil general Gallifet, osvojile zadnjo postojanko komunardov, je pričel masaker, čigar primero je treba iskati v časih Sule, Antonija in Oktavija v starem veku, kakor pravi liberalen zgodovinar Fiaux. Moški, ženske in otroci so padali pod kroglami in bajoneti miržvazije; dva tedna je trajalo grozno, klanje in pomor j enih je bilo okrog 40,000 oseb, na tisoče je pa bilo" izgnanih na tuje. # # # To je kratka zgodovina Pariške komune. Komuna je padla — kakor je padla sovjetska republika na Ogrskem in kakor padajo delavske postojanke v Ameriki in povsod — zaradi kompromisa. Kakor hitro delavci kompromitirajo svoje revolucionarne principe, tedaj je zastonj vsaka njihova zmaga. To je veljalo od nekdaj, velja danes in bo veljalo v bodoče. Pariški delavci sicer niso pričakovali čudežev od njihovega prvega eksperimenta, toda poraz buržvazije ni bil izključen, če bi bili voditelji komune manj demokratični z buržvazije in manj radodarni s priborjeno svobodo napram onim, ki so bili pozneje njihovi krvniki. Napake — kakršne so že bile — komunardov so dobra šola za današnje čase in bodoče. Za Pariško komuno predstavlja sovjetska Rusija drugo fazo velikega proletarskega eksperimenta. Dali se je Rusija kaj naučila iz zmot prve komune modernega časa, bo pokazala bodočnost. Upamo, da se je. V petdeset letih od Pariške komune do sovjetske Rusije je zaznamovan velikanski napredek. Komuna je bila majhna in slaba — kakor muha proti sedanjemu ruskemu orjaku. Danes se ves proletarski svet zaveda velike važnosti ruske revolucije, medtem ko se to ne more reči o proletarijatu pred petdeset leti. Zavedno delavstvo po vsem svetu se s spo-štljivostjo spominja komunardov, pijonirjev socialne revolucije. Francoski proletariat je pred nekaj dnevi dostojno proslavil njihov spomin z mirnimi demonstracijami na razvalinah stare trdnjave Saint Denis v Parizu, kjer so junaško padli boritelji za pravice delavstva. Toda petdesetletnica Pariške komune je bila najsijajnej-še proslavljena v sovjetski Rusiji — ravno ob času, ko je protirevolucija hotela dvigniti svojo belo glavo v Kronštatu. Rusija! Dežela največjega nazadnjaštva in tiranstva v onem času, ko je v Parizu plapolala 72 dni rdeča zastava! Rusija danes deli smrtne udarce krvnikom Pariške komune, maščuje jo in izvršuje njeno misijo. Taki so kontrasti časov! Junaški delavci, ki so padli pred petdeset leti na barikadah v Parizu, niso padli zastonj. Njihov duh še živi in bo živel, dokler bo zmisel za pravico na svetu. Slava njihovemu spominu! Slepci Ivan Molek. Slepci Marko, Joško, Janko in Dako in slep-ki Katuza in Januza so zablodili s ceste v gozdu in iščejo izhoda iz goščave na staro pot. Težka je njihova situacija; imej usmiljenje z njimi, o čitatelj! Janko (napol sedi in napol leži truden na mahu). Megla je. Slišim jo. Rosa je na moji roki. V dvojni temi smo. Zdi se mi, da smo v kadi in edino nad nami je izhod. Joško (sedi na panju in grize listje). To je tudi moja misel. Grampava je bila stara cesta, vsa razgažena in razkolovožena, ampak dobra je bila. Kako jo je škoda! Katuza (naslonjena ob deblo). Kam gremo? Joško. Ne vprašuj, sestra. Gremo in mrda-mo — pa je. Dako (leži na kupčku gnilega listja). Pravzaprav ne gremo, samo mrdamo. Janko. Ne kritiziraj, Dakič! Ali ti kaj bolj vidiš ko mi? Z nami so te nesle noge in z nami vred poslušaš stare gabre. Jaz na primer natančno slišim, kako raste mah pod mojim seda-lom. Taki smo . . . Katuza. Snoči, ko sem spala na mahu, se mi je sanjalo, da smo se izvlekli iz te drage na klanec, na lep grič in, oh, videli smo vse: zlato solnce je sijalo nad nami, pisana polja so ležala pod nami, bele ceste, oh! Dako (vzdihne). Meni se nikoli ne sanja kaj lepega! Joško. Meni se pa bi, če bi kaj pomagalo.— 1'roč s tem! Govorimo rajši o izgubljeni poti, katero smo zapravili, mi nesrečni in čudni ljudje. Čisto primrznili smo, kakor da so nam odpovedale noge v zgibih. Meni se sanja, da nas je treba naviti kakor uro in potem bomo spet romali od postaje do postaje izmučeni, razškle-petani in razšvaplani. Bogme bomo . . . Vsi prnjavi se odvlečemo skozi goščo, katere bi se radi ognili, tipali bomo in natanko poslušali in sleherni mostec si dobro otipljeno od spodaj in zgoraj, če morda ni kaj vode pod njim; ako je voda — nazaj procesija! A jaj! Janko. Nerad poslušam to govorjenje. Najrajši te poslušam takrat, kadar molčiš, Joško, in tebe tudi, Dako. Vajin molk dobro slišim . . . Katuza. Kam gremo? Dal "■vm. DCSlC-MfcD -TO COn/-!«r*10?LATO witnNATIONAb' LABOUR' DAI MAY I MCCCUCf , AND• pcpic/rrfcp • TO nn- V/A6C■ WOH-KCH3 or alx,\. COUMTIUfcJ • cvaaja^pax^g^ya. Triumf dela. O naši lastni zadevi. Iz urada tajništva J. S. Z. Slovenci menda že po naturi ne skačemo z ekstrema v ekstrem, temveč lezemo pri vsakem koraku napredka iz klerikalne in liberalne in-diferentnosti kakor polž v neke vrste dobro-voljno ohlapljenost, v nekakšno duševno in ma-terijalno gostoljubnost, ki odgovarja prav lahko poprečni humanitarnosti, ki pa ni prav nobeno spričevalo energije, odločnosti prepričanja in moralne korajže za stvari, ki smo jih spoznali za dobre in za katere se je treba potegniti, jih proučiti in delati zanje z vsemi silami kjerkoli. Za slovenske socialiste v Ameriki nastaja vprašanje, kako dolgo še tako? Ali je v nas sploh kaj takega materiala, ki bi nas izlečil tega flamingo-izma te duhovne ne-irazitosti in tromosti? V zadnjih dvajsetih letih smo bili slovenski zavednejši delavci v Ameriki na delu kot mravlje — za koga? Za socializem, seveda! Tako smo rekli; v resnici smo pa gradili nove podporne Jednote in Zveze in čistili v njih graft in reakcijo. Pomagali smo ustvarjati kulturna, prosvetna in ne vemo kakšna vsa druga društva še. Organizirali smo "rdeči križ", pri tem smo pa zanemarili svojo bojevno organizacijo — politično infanterijo, kavalerijo in artelerijo, to je socialistično armado, ki bije razredni boj, in ki ima prej ali slej postati odločilna sila v tem noju. Na vseh straneh smo bili s svojimi silami na razpolago, ne glede kako bo z našo lastno zadevo. Seveda, razmere so bile take, in socialisti se ne smejo umikati razmeram, temveč jih morajo spoznavati in se proti njim bojevati. To je potrebno za nadaljni socialistični razvoj. Tako smo modrovali in delali, popolnoma v zavesti, da to delo ni cilj samemu sebi, ampak odvajanje in čiščenje zaprek, ki so bile na poti. Kako naj bi socialisti sploh drugače mislili? Saj podporne organizacije socialistom, ki verujejo v družabni preobrat iz temelja, ne morejo biti cilj, ampak le mimoidoče postojanke v človeški družbi, ki opravljajo delo rdečega križa, delo, ki spada v okvir reform in ne družabnega preobrata. To smo vedeli in si zapisali na rokav. Minulo je nekaj let, in danes se brez pretiravanja lahko konštatira, da je glavno organi-zatorično in drugo delo v Jednotah in Zvezah opravljeno; to se pravi očiščene so graf ta in elementom s prevelikim sebičnim inštinktom so korita zaprta. Sedaj bi imel priti čas za ustvarjanje bojevne organizacije, tisti čas, o katerem smo računali, da pride in da nam poplača tisto delo, ki smo ga vršili pri Jednotah, Zvezah in pozneje tudi pri republičanskem združenju. Ali je tisti čas tukaj ? Ali je kje kakšno znamenje, da bojevna organizacija jugoslovanskega proletarijata v Ameriki narašča, kakor smo mislili da bo? Nič podobnega ne! V enih prejšnjih številkah Proletarca smo že konštatirali, da je "RDEČI KRIŽ" ameriških Slovencev 99 krat jačji kot pa je njihova bojevna organizacij a-Jugoslovanska socialistična zveza. In ker je temu tako, morajo logično slediti tile zaključki: Ali smo postali slovenski socialisti v Ameriki oportunisti, pa smatramo, da so nam postale Jednote in Zveze cilj, ali pa si misli širše članstvo raznih podpornih Jednot in Zvez, da smo socialisti pač dobri za čiščenje grafta in čuvaji rednega poslovanja pri teh podjetjih, da pa nimamo, kar se socialističnega modroslovja in organiziranja bojevnih organizacij proleta-nata tiče, nanje nobenega vpliva. Če prav je morda oboje resnica, je za nas socialiste vendar važno, da vemo, kje je glavni vzrok našim neuspehom. Poznavajoči indife-rentnost poprečnega članstva bodisi katerekoli Jednote ali Zveze napram kakršnikoli akciji, lahko brez pretiravanja trdimo, da je poprečno članstvo ene ali druge podporne organizacije z razmerami zadovoljno, kakršno so, in da pri njemu ni iskati nobenih preračunjenih motivov, ki bi kazali, da jih odvajajo od organiziranja v bojevne organizacije, če bi bile za njimi energične bojevne sile. Iz tega sledi, da pade vsa odgovornost za nezadostno razvitje bojevne organizacije na nas same. Naše prizadevanje ni bilo tako, kakršno bi moralo biti. Res je, da v vojnem času te gonilne sile niso mogle razviti socialističnega gibanja tako, kakor bi bilo želeti, in da je bilo v tistem času ljudstvo opojeno z narodnostno ideologijo; toda te vojne razmere so za nami. V Evropi so se izvršile v nekaterih krajih velikanske družabne izpremembe, v drugih so pa na potu, da se izvrše, mi se pa še vedno krečemo, kakor da se v svetu ni ničesar izpremenilo in da tisto, kar se je izpremenilo, nima prav nobenega vpliva na Ameriko, kakor da se je vsled teh svetovnih dogodkov razredni boj skrhal, namesto poostril. Današnje razmere zahtevajo konsolidiranje socialističnih sil vsepovsod; učvrstitev discipline in podrejenost vseh kulturnih in prosvetnih del v področje socialistične organizacije. Tukaj ne gre za mednarodna vprašanja, ne gre za razvozljanje vprašanj, o katerih razpravljajo danes razne frakcije socialističnega gibanja po svetu — o tem bomo govorili na našem zboru! — ampak gre za navadne, vsakdanje re- či, da se izvlečemo iz oportunističnega močvirja, v katerega smo zagazili po razmerah v vojni in da si pridobimo nazaj socialistično ime, ki smo ga zapravili. Pri tem seveda ni treba misliti, da bi moral vsak sodrug zapustiti pri raznih organizacijah svoja mesta. Nikdar ne! Treba je le gledati, da se bojevni organizaciji Jugoslovanski socialistični zvezi pomaga kjerkoli! Tudi ni potreba določati časa, kdaj mora biti to delo opravljeno — ampak opravlja naj se, in ko bo prišel čas, bo delo opravljeno. Ne bo pa opravljeno to delo, če se ne bo opravljalo. Naša prokleta dolžnost bodi, da postanemo svoj lastni magnet, ki naj privlačuje k nam druge, ne pa narobe, da nas potegne k sebi vsak magnetček in nas izkoristi v svoje namene. Jugoslovanska socialistična zveza potrebuje kooperacije. Konštatirano je že bilo enkrat preje, da se ta kooperacija v nekaterih krajih manifestira. Toda naša aktivnost se mora razviti v vse kraje, na vseh mestih, kjer imajo podporne Jednote in Zveze svoja društva. Kdor ima odgovornejše mesto, ta razvije za svojo bojevno organizacijo ložje večjo aktivnost. Naše govorice, ki smo jih bili navajeni stresati celo v pričo nesocialističnih elementov, tako da smo jim dajali potuho, češ, "kaj pa hočeš, če se noče organizirati, pa se noče, prisiliti ga ne moreš" — moramo zamenjati takole: "pridobiti je treba vsakega, kdor nima glave samo za to na vrata, da obeša naj no svoj klobuk, če ne na en način pa na drugi, ako ne s tem prizadevanjem, pa s kakim drugim. Razredni boj je tukaj, in če se ne prizadevamo, da indiferentne delavce pridobimo za socialistični nazor s "siljenjem", se pravi to podle-či volji tistih, ki se nočejo dati "siliti". Z drugimi besedami: tisti delavec, ki noče sprejeti socialističnih naukov, ki se noče organizirati gospodarsko in politično, prisiljuje vse druge, da se drže nollens vollens, v praksi ali pa v teoriji kapitalističnih nazorov; prisiljuje, da se podaljša življenje kapitalističnega sistema, ki mu ga osigurava balast indiferentnih delavcev in bebcev! Boj za nove nazore mora biti toraj tako nepopustljiv, kakor je razredni boj sam nepopustljiv! V pričo tega je vsaka popustljivost z ozirom na "siljenje", ker to ne odgovarja "svobodi pro-svitljeni" indiferentni balasti, nelogična in nerazumljiva. Časi političnega žoganja in skakanja sem-tertje so za nami. Če hočemo ustvariti resnično čvrsto bojevno organizacijo, morajo biti naše misli vedno in vsepovsod umerjene na njeno delo in na njen razvoj, sicer so naša prizadevanja podobna udarcem s palico po vodi in ne bodo štela, kar se bojevne organizacije tiče, nič več kakor vojaki, ki gredo v bojne zakope brez pušk in brez prave organizacije in discipline. Naš klic v bodoče mora biti vsepovsod: naprej za našo bojevno organizacijo! Mesija. Ivan Molek. Na blisku je prijezdil, svet nov nesoč, in svod jasan ozvezdil, razklal je Noč. Prižgal je novo sonce, rdeči žar razlil na vse je kraje, konce, teme je moč zdrobil. Z mogočno svojo roko odrinil je zapah, zidovje ki zaklepal je visoko, svoboden bil namah tlačan je tisočletni, svoboden mu je sin, v tovarni rob stoletni, svoboden vsak trpin. Zastokali grobovi stari pod pezo mrtve so Noči. Na tleh leže grobari, na truplu strte njih moči. Na blisku je prijezdil, nesoč svobode žar, Noči je moč razjezdil, caruj zdaj, ljudstvo-car! V cvetju maja F. S. Tauchar. Pomladanske cvetlice, grmičevje in raznovrstno drevje je cvetelo v vsej svoji razkošno-sti. Slap je žlubodral svojo nesmrtno melodijo, grmeč preko ostrih pečin globoko doli v prepad, peneč se v svoji večni jezi kot zakleti demon. Vedno enak, toda kljub temu očarljiv prizor, katerega bi se nikdar ne naveličal. Mnogovrstno ptičje petje — žvrgolizem rajskega užitka; najočarljivcjša melodija vseh vekov, katero ni še nadkrilila moderna umetnost v zvezi s prirojenim zvokim glasom ki ga lastuje človek . . . Pogled preko zelenih, s cvetjem ooogatelih holmcev je bil od nekaj vzpodbujevalen za vsako živo bitje v prirodi. Solnčni žarki se kopljejo v dišečem cvetju in penečem se vodnem tormu-lu, kjer se v presledkih prikaže biserna mavrica, ki zgine le tedaj, če na nebnem oboku oblak zakrije solnce. Ves ta čar se zliva iz vsemirja in prirode v sladko harmonijo ob zgodovinskem slapu, ki z nekako magnetično silo izvablja faktorje življenja k sebi na sestanke, ter jim — hote ali nehote — vsili direktivo življenja. Najlepši dan med lepimi je — in znana si skupina se zopet zbira skupaj. Sicer nihče ne ve natančno, zakaj prihaja; ampak pride in ob slapu dobi še druge. — Prihaja Jera po strmi stezi, opirajoča sc na palico. Ni bas stara — izgleda ženska najboljših let; toda pohabljena je in razne bule ji rastejo na grbi. Starka Špela, mati Jere, pri-krevsa od strmi meji preko planine, ter zapiči dvomljiv pogled v svojo hčer, na katero je nekdaj zidala vse svoje upe, potrpežljivo prenašajoča bridkosti svojedobnega trpkega življenja. Sodeč po izgledu starke in njene hčere, je zakon narave veliko hujše mlel na slednji. Melanholično sta se pozdravili mati in hči, ter si izmenjali par očitajočih in j)rotiočitajočih pogledov . . . nato pa hrepeneče zrli proti izviru historičnega vodopada, odkoder je narava bruhala vire novega življenja. Izmed vzbrstelega popja trnjevih grmov, na katerih je bilo že par razvitih cvetov, se je pojavila krasna mladenka .. . vtelešenje cele pričujoče slike — vnukinja Vila. Veselo razposajena je priskakljala ob grmečem slapu nizdol--razcvetujoč popek med blumnim popjem prirode. Kako originalna in fundamentalna je ta sorodnost . . . pernamentna relativnost! Vila je objela svojo mater in jo prosila, da naj ponovno razloži svoje izkušnje, ki jih je doživela v dolgi dobi na zemlji. Vesela je bila tudi babice, ker rada posluša njeno pripovedovanje iz prazgodovinskih dob. Ko izve kar je želela, se odstrani od njiju in zre v prijetnem trepetu v globino penečega slapa. Upala je, da ji on odkrije še tisto slutnjo bodočnosti, o kateri babica Špela, niti mati Jera ne more nič gotovega povedati. Rada bi poznala to prihajo-jočo negotovost, to dobo njenega postanka, ki bo dobra ali slaba povest v knjigi zgodovine ki jo piše narava. V dvomih bo hodila svojo pot, ker to je zakon narave! Gledala je Vila v te peneče vrtince. Vsak trenutek je ves položaj do temeljev izpreme-njen — toda opazovalcu se nudi ista slika stoletja in tisočletja . . . Večna izpreminjevalnost, pa nikdar nič izpremenjenega! Če bi obstajali čudeži, bi to bil perpetualni čudež, zastavljajoč uganke neprenehoma, in sporedno odgovarjajoč nanje. Slap je torej vedno enak odkar pomni zgodovina. Ali bo v bodočnosti ostal še tak, prepuščen prirodni, naravni in primitivni direktivi; ali bo misel neumornega spopolnjevanja za-mogla kljubovati prazgodovinskim naravnim "institucijam", ter začrtati nov potek tega "vedno enakega — in vsak trenutek izpreminjajo-čega vodopada"? Slap, naš veliki malik . . . vrtinec kaosa ne-sorodnih — relativnih organizmov dosihdobne-ga življenja ... Prirodoslovec, ki ne počiva nikdar, raziskujoč pride do vodopada. Dasi so drugi smatrali ta dan za praznik, je on napel vse svoje sile prav zato, ker drugi ne delajo. Opazivši Špelo in Jero, je klavrno zmajal z glavo in grenko vzdihnil. Spoznal ju je na svojih raziskovanjih. Pozna njiju potek — in vesel je, da izginjata s pozorišča kot faktorici. Kot znanstvenika ga pač zanimata kot dve zgodovinski figuri v starinskem muzeju, ki pričata kaj je bilo nekdaj —. toda obnovitve tistega niti najmanj ne želi. Njegovo oko išče nekoga in žar upanja zablisne preko njegovega čela. Pogledal je proti pečini oobnečega slapa in opazil Vilo, ki je še vedno nepremično zrla v globino slapa, kot bi premišljala, ali naj hodi pot njenih prednic, ali naj uboga desparatni klic svojega srca, ki se je vedno močneje oglašal v njenih prsih. Spoštljivo se ji je približal vešči mož — ne zato da bi ji bil dolžan poklonov, ali jo smatral vredno njegove spoštljivosti, ampak zato, da jo pridobi za popolnejšo plodovitost kot sta jo nudili svetu njeni prednici — ter razgrnil pred njo vse zaklade znanosti, ki jih je z drugimi gradilci novega reda zbral skupaj. To je plod napornega dela, ki ni mlajše od slapa. Tak seznam, program znanosti in narave, plod tisočletnega raziskovanja in dela, je predložil tudi starejšima ob njiju vpeljavi. Rezultat pač ni bil zadovoljiv; kajti če bi bil, bi ne bilo danes, "na najlepši dan med lepimi" — tragične scene ob historičnem slapu . . . Neutrudljivi mož dvigne prst in razlaga. Posluša lahko kdor hoče, to ga ne briga; toda on govori le Vili. Jera brezbrižno posluša; le tu in tam posluhne in komentira: "To bi morda že bilo dobro, če — če —" Naprej jo ta dan niso poslušale niti suhe veje . . . Špela je vlekla na svoje prsteno uho. Izraz njenih gub je registriral presenečenje o možnosti izvedbe teorij, ki so bile v njeni dobi "utopije". To novo razlago sta obe smatrali za utopistični idealizem, kar ni govornika niti naj manj e motilo, kajti govor je bil namenjen njej, ki se je po lastnem nagibu že ločila od starih dveh! Vila se je zdramila iz divjega sna o'o prihodu arheologa, ter ga bolj z zanimanjem poslušala, kot religijozne nauke matere Jere in praznoverstvo babice Špele. Čim delj posluša razlago nove teorije, tembolj se odtujuje od njenih "krvnih sorodnic". Prepričevalen način govornika in jasno orisani novi nazori so jo privedli do sklepa, da zavrže vse stare metode in zapusti svoje sorodnike. Čutila je, da jo čaka nekaj velikega, napram kateremu je boj vrtincev v slapu malenkost — in vesela je bila . . . Sklenila je hoditi povsem novo pot, ki se zaenkrat zdi katastrofalna — pa je le originalna, in baš originalnost producira največje in najtrdnejše stebre novi zgradbi. "Na tla stare tradicije!" vzklikne Vila pritrjevano, ki so le ovira za dosego pravega blagostanja vsega človeštva! Za vas mati, je mor da bilo dobro tako, dasi vem da bi oilo dosti dobro; zame pa ni več in zato odločno odklanjam staro pravo. Jeze tvojih bogov umetnega božanstva se ne bojim. Novo bandero ateizma naj zavihra v templju vsemirja. "Ah, tovariš slap — in vi peneči vrtinci tam doli! Sprejmite svojo novo gospodarico, Vilo prihodnjosti . . ." Iz prijaznosti "Liberator". Turisti obiskujejo bojišču. To rekši skoči Vilu Bodočnost v bobneči slap, ter se izroči njenim divjim vrtincem v brezkončnem dnu, pustivši Jero Sedanjost in Špelo Prošlost v njuni prhneli onemoglosti izginjati — sicer ne v večno pozabnost, j>ač pa v olajšalno pozabljivost Novemu Redu. Slap bobni enakomerno kot prej — toda le trenutek. Peneči vrtinci in zelena barva jezne globine, zadobe milejšo sliko. Vodni steberje pokoren novi boginji. In ves sistem vodopada prvič v zgodovini zadobiva znak blagostanja. Mož ob slapu si pogladi sivo brado in oči mu žare radosti. Dovršil je veliko delo, in ta Prvi maj je vresnici prvi, ki.ga bo praznoval, spominjajoč se vseh prejšnjih, ki so mu bili po-zorišče neutrudljivega dela dokler ni oil dosežen predpostavljeni cilj. Vsa zemlja cvete; solnce jo obsiplje s svojimi toplimi žarki, vsa narava se raduje in harmonija klije vsepovsod. Človek pa koraka jasnega čela po življen-ski poti . . . Naših upov dan. Prišel je zopet naših upov dan, tako mladostno svež, tako krasan, tako poln žara, kakor srca naša, ki lahkokrila nada jih povznaša. — sinovi truda praznik svoj slave in upe vse, ki v srca dnu jim tie, razplameni pomladna moč jim živa. Prišel je dan Vulkanovih sinov . . . Trpljenja svet praznuje praznik nov, ko iz noči in mraka Vesna vstaja, ko iz grobov življenje spet prihaja. In kakor solnce v novem blišču sije in v zemlje krilu vzbuja vse kali, tako se v prsih nova moč budi in mlada volja v starih srcih klije. Visoki dimniki se ne kade kladiva danes ne vihte roke, udarcev jeka v jami ne odmeva, blisk dinamita v rovu ne odseva. Kjer dan in noč kolesa se vrtijo, da njih ropot ušesa zagluši, tam strojev družba danes mirno spi, nje sužnji pa se žitja veselijo. In zbira delavcev se roj povsod, da v radosti praznuje majski god. Visoko delavska vihra zastava, glasno odmeva delu čast in slava! Od vseh strani šume, done glasovi in zlivajo se v veličasten spev, od strmih hribov vrača se odmev, ko da bi petje spremljali topovi. Prišel je dan in zopet pride dan . . . ! Osula se je s cvetjem širna plan, pomladni lahni vetri so zaveli in solnčni žarki zemljo so ogreli . . . Prišel bo zopet dan pomladi nove, vzcvetel nam bo svobode žlahtni cvet, v svetlobi se bo kopal celi svet, ko sužnji vsi polomijo okove. Tedaj bo naš na nebu solnca žar in naš na zemlji ves pomladni čar, in naše bode pridne roke delo, a sadje dela bode nam zorelo . . . Prišel bo dan, oj dan svobode zlate, prišla prostost bo dela in duhov, izginila bo moč ponočnih sov — prišel bo dan, ki združi tuje brate. Prišel bo dan! Poroštvo zanj smo mi in naši žulji, vzdihi, solze, kri. Množi se hrabra naša bojna truma vojščakov dela in vojščakov uma, glasneje naša pesem se razlega, krepkeje stiska žuljeva se pest, močneje živa se budi zavest, mladosti stara se umika šega. Oj, čas se bliža in prišel bo dan in mi se ne bojujemo zaman! Razdrli bomo ječo starodavno, zapeli bomo pesem zmagoslavno, svobodi bomo tempelj sezidali . . . Že struji vzduhom tajno novi čas, že se razlega nove sreče glas . . . Prišel bo dan! . . . Trpini bodo vstali . Rendezvouz. (Ime originatorja te slike je bilo na reprodukciji nečitljivo.—Ured.) Aksiom. F. S. Tauchar. Očividna resnica je važen faktor življenja, ter ena najimpozantnejših sil v svetovni evoluciji — in v vsemirju sploh . . . Ona uživa zaupanje, ki sloni na najkonkretnejši podlagi in se ne maje pri prvem potresnem sunku, temveč stoji trdno — ne kot "stoletna skala", ampak kot trdna človeška volja — produkt stotisočletnega izpopolnjevanja. Ta resnica seže dalje — izven solčnega sistema; zato je večja kot ta mala skupina nebnih teles, h kateri pripadamo mi. Kaj je "Očividna resnica?" Vse, o čemur se prepričamo, kar vidimo z lastnimi očmi, kar resnično obstaja; ne le v mistični domišliji in religijoznem koristolovstvu, ampak na solidnem temelju neovrgljivih faktov, ki sami za sebe argumentirajo. Resnica je nekaj, kar ni treba dokazovati — pri ljudeh z odprtimi očmi in ušesi, ter pravilno delujočimi možgami. Ona ovrže sama, mirno, s tihimi argumenti se kričeče, anguarno zavite, strupeno hujskajoče laži, ki se skušajo zajesti v njeno temeljno središče. Nji ni treba kričati kot vpijejo laž, nevoščljivost, zavist in zlobnost, ampak enostavno stopi pred avdijenco na razsvetljeni oder, razgrne haljo in pokaže svoje belo telo v popolni naravni obliki, (katero baje celo bog ljubi, kot razglašajo njegovi "častilci", oziroma tisti, ki s pomočjo njegovega imena postanejo paraziti človeške družbe) in s to svojo silno močjo pogazi gola resnica vse napade njenih nasprotnikov in zatajilcev, kateri so jo nekdaj in jo tudi še zdaj tlačijo v morje blata. In vpričo njene navzočnosti v tej impozant-ni pozi, se čita z obrazov velike večine navzočih, da ji sicer ne morejo oporekati vsi skupaj z enim poskusnim argumentom, da pa kljub temu njena veličina ne izpremeni njih sebičnega stališča. Grajali, omalovaževali jo bodo posebno pred tistimi, ki niso imeli prilike biti navzoči v avdijenci. Taka je torej "Očividna resnica", in tako je navadno sprejeta. Mnogokrat je z blatom ob-metana kakor hitro se prikaže, ako slučajno ne stopi z vso energijo in gola pred svoje zataje-valce. Čas je torej za vse ljudi; in če ni za vse, je pač zrel za proletarce širom zemlje, da proučijo to golo dejstvo. Vposliti je treba misli, tisto silo, ki je ustvarila današnje razrede, da bo neumorno gradila nam in ne le za profit onim, ki še drže mnoge narode v okovih duševne in gospodarske sužnosti. Da, tudi v svojo korist lahko rabimo tisti velepomembni, najvažnejši aparat — možgane, mašino ustvarjajočih misli in konstruktivnih idealov. Taka zavest ima uve- ljaviti in nadomestiti priviligirano nadgo-spodstvo z blagostanjem za vse ljudi skozi vse čase. Razdere naj se sistem, ki izrablja naše fizične in duševne sile v obrambo razpadajočega družabnega reda! S tem da bomo mislili za sebe, bomo postali neodvisni od tiste bande, ki se ji bgre na obrazu, da ne prizna tega kar vidi pred seboj na odru v svitu bengalične luči. Nadalje bomo spoznali, če bomo res mislili zase in postali neodvisni, da s tem gradimo zdrav temelj za svojo bodočo zgradbo. To bi bil prvi korak za uspešno in nesebično delo. To storiti se vedno zaobljubljamo, posebno pa ob priliki našega cvetočega in sončnega praznovanja; izvršimo pa seveda le toliko kolikor imamo pokazati —- kar je tudi gola resnica in je ne prikrivamo. Že stara zgodovina je zaoeležila mnogo dejstev, mimo katerih so takratni smrtniki korakali kot mumije v strelišču. Tudi novejši zgodovinarji pokazujejo marsikaj, kar naj bi razgalilo dejstva, ki so se završila nad pravico. Resnica nesme biti zakrita z oblaki, niti zavita v tančice, ampak biti izpostavljena vsem, ki jo marajo gledati v njeni naravni strukturi. Ako pustimo začasno misli, ki jih nam vsiljuje drugi, pa mesto tega zasledujemo in študiramo zgodovino ljudskih preobratov in človeško psihologijo od prvega začetka, spoznamo očividno resnico, mimo katere navadni zemljan koraka ne da bi se ozrl. — In če pogleda, ne vidi to kar je — ker ni sam mislil . . . Parazit, ki ima svojo želo zasajeno v njegov mozeg, se pa zlobno smeje iz varne zasede. Semtertje, to je v ugodnih psihologičnih momentih, se mu celo prikaže kot velik dobrotnik in zaščitnik, hladeč mu od mukotrpne agonije razbeljeno čelo. V resnici pa le pritrdi vezi, ki so se v par krajih nekoliko razrahljale. Oglejmo si torej ves naš položaj in sestej-mo naše praktične preizkušnje, pa priznajmo ob tem našem majskem praznovanju, da je konsolidacija in centralizacija našega gospodarskega in političnega dela absolutno potrebna. Čim številnejše članstvo, tem močnejša organizacija; čim več organizacij, tem silnejša centrala; čim več central v skupni mednarodni organizaciji, tem bližje bomo cilju vsečloveške emancipacije. To je dejstvo, ki govori samo zase brez zavij ajočega zagovorništva! Obhajamo torej praznik svetovnega prole-tariata — ako že to imenujemo praznik, in ob tej priliki naj se spomnimo, da ni še čas da bi bil to praznik, ampak biti mora dan dela in utrditev novih bratskih vezi med nami, ter začetek agilnejšega delovanja na vseh poljih našega obsežnega načrta. Posvetimo torej vso pažnjo očividni resnici, in se otresimo saj ob tej priliki delavskega proslavljenja tiste nevidne sile, ki nam brezžično vsiljuje škodljive, dogmatične nazore, pa oglejmo z odprtimi očmi to kar res obstaja in ko spoznamo, bodimo možje — pa tudi priznajmo! . . . Ločimo se od tistih ki pogledajo očividni resnici v obraz, jo spoznajo, priznati jo pa nočejo — in zanikati si jo neupajo. Naši predniki, pionirji velike ideje, ki v tem času osvaja svet ... so sicer mnogokrat sklenili, ponovno sprejeli in zaobljubili izvesti vse resolucije prepisane po naših velikih mislecih; toda doba njih življenja je bila pač prekratka, da bi videli novo strukturo človeške družbe. V teku tega časa se je igralo na harpo kompromisnih akordov, in sledilo se je nesamostojni politiki zajčjega oportunizma. — Lahka reč . . . Za to ni treba junakov. To dosežemo s slično veličino vodilne sile, kot je dosežena reč vredna za naš nameravani cilj. Dajmo vsa ta zgodovinska dejstva, ki so tako važna za nas, na tehtnico svojega razuma, pa vagajmo pravično. — Opazili bomo zgrešena pota, na katere smo se dali speljati od — usode ... ki je ni — pri resnih ljudeh ... v upanju, da s tem hitreje dosežemo zaželjeni cilj. Lahko je delo onega v zasedi —! Usoda? Bah! — Dobro zamišljen načrt v nasprotnem taboru, po indirektnih potih poslan med vodstva si želečih, toda v vseh drugih zadevah soglašajajočih eksperimentnikov, pa vam povzroči tako zamotano situacijo, da je le težko izprevideti, da tu ni bilo nikakove usode, ampak ploskovno in kubično natančno u-merjena reč... Se li čudimo tedaj, če je kdaj kaj škodljivega lepo zavito v plašč "velike ideje", in smatramo kot inspiracija iz izredno visokega čela . . . ? Ob vsih zaključkih končno spoznamo, da so prvotna, temeljna načela še vedno fundamentalna podlaga vsega našega dela; in kjerkoli se je naš potek preveč oddaljil od te smeri, smo opazili neljube posledice. Ko praznujemo Prvi maj, se vseh teh dogodkov živo spominjamo in sklenemo vse nedo- statke izpolniti z energičnejšim delom. Združimo naše sile vsega sveta v orjaško moč — v silo ki bo lahko brez šuma zidala nove stavbe. Za vzgled posnemajmo tiste, ki so na podlagi originalnih teorij že veliko dosegli v praksi. In če od bližje pogledamo tiste, ki so res kaj dosegli, bomo videli, kako daleč proč od ogortunizma in kompromisne godlje je bila njih taktika! Kdor posluša piščalko stare diplomacije preveč od blizu, ni več mož za v prve vrste na naši ofenzivni črti . . . Nihče ne more postati samostojen, če ni predvsem sam samostojen. To se pravi, da moramo samostojno misliti in delati, ter nehati iskati nasvetov od onih, katerih vpliva se želimo otresti! Ta samostojnost našega duševnega stanja je predpogoj za priboritev politične in gospodarske svobode. Vere vseh religij priznamo kot privatno reč, vendar pa če vpoštevamo zgoraj navedena dejstva, ne moremo posvetiti naših misli nobeni veri, ker s tem zgubimo samostojno mišljenje, brez katerega se ne moremo boriti za svobodo, politične pravice in pravični gospodarski sistem skupnega delavskega razreda po vsem svetu. In tega se bomo držali! Praznujte torej, sodrugi, "Prvi maj", in poživite se ob njegovi veličini. — Ne pozabite pa "Očividne resnice", ki stoji neizprosno pred nami! Poglejmo jo, spoznajmo in priznajmo. Ne družino se s tistimi, ki jo vidijo in spoznajo, pa to spoznanje mrcvarijo in dušijo v srcu pod pritiskom zunanjih vplivov, ki pri takih ljudeh vedno igrajo večjo ulogo kot njih lastni razum. Naša nova resolucija naj bo: Proč z dvomom in omahovanjem! Priznajmo dejstvo — aksiom da je samostojna misel prvi pogoj za uspešno delo; organiziranje bo potem z lahkoto sledilo. Porabimo naš vpliv in našo moč na pravem mestu, pa nam kmalu ne bo treba delati obljub, "da bomo energičneje delali v bodoče", ampak dosegli bomo svoj cilj takoj in bodočnost bo cvetela nam za naše trudapolno delo — nov red bo zavladal. To naj bo naša misel ob Prvem majniku, pa si bomo čez leto-dan lahko čestitali na uspehih, ki v tem slučaju gotovo ne bodo izostali. Pomlad. Ivan Molek. Pomlad je tu, pomlad je tu! Poznam vse žive znake njene; ni treba, da priča zgodnji cvet, da pričajo tratice zelene. Na cesti prašni gruče so otrok veselih, da ledene ni več burje, da morejo iz mračnih bajt na plan, da konec zimske ječe, dolgih ur je. Na cestah in smetiščih roj na roj obrazkov bledih, udkov drobnokoščenih mi priča, da pomlad je tu . . . Čemu iskal bi trat zelenih? Pozdrav konvenciji S. D. P. Z. V Johnstownu, Pennsylvania, se prične dne 2. maja t. 1. konvencija bratske podporne organizacije Slovenske delavske podporne zveze. To je peti redni zbor te organizacije. Kakor vse druge napredne organizacije, je šla tudi SDPZ. skozi težave, katere je uspešno premagala in je napredovala. Napredni duh njenega članstva ji je bil gonilna sila; organizacija je rasla in se razvijala. Eno najvažnejših vprašanj na polju slovenskih podpornih organizacij je združenje posameznih podpornih jednot in zvez v eno telo. Na tem polju je bila SDPZ. aktivna. Praktično stran združenja je že pokazala s tem, da se je združila z organizacijo podpornih društev Sv. Barbare. Sedaj dela že ves čas za združenje s SNPJ. in SSPZ. Vsled tega vzroka se je odlagala peta redna konvencija. Toda zaprek je bilo toliko, da se združitev ni izvršila v času kot se je pričakovalo, potrebe organizacije pa ne puste, da bi se s konvencijo še v nadalje odlašalo. Zbor je sedaj tu, delegatje pa imajo pred seboj naloge, ki jih je treba izvršiti v interesu organizacije in v interesu združenja. V prvi vrsti je treba odpraviti nedostatke, ki so se pokazali v teku poslovanja od zaldnje konvencije in na en ali drugi način oyirajo ali zadržujejo napredek: organizacije. Pomanjkljivosti se pokažejo šele iz izkušemje in na podlagi izkušenj se lahko vpeljava boljši sistem in odstranujejo o-vire. To so naloge konvencije, katerih se zaveda, in jih ho rešila, kakor zahtevajo interesi SDPZ. Podporne organizacije delavstva so potrebne v današnjem sistemu. Naloga države bi bila, da skrbi za ljudstvo v slučajih bolezni, ponesrečb in nezmožnosti za delo. Ker tega država še ne dela, ker še ni vzela zavarovanja v svoje področje, je delavsko ljudstvo navezano na samopomoč. To jemlje delavstvu mnogo energije, ki bi jo lahko porabilo kje drugje. Tudi za podporne organizacije je potrebna agitacija, seje in druga dela, ki so s tem v zvezi. Zato stremi delavstvo za tem, da prevzame funkcije, ki jih vrše sedaj podporne organizacije, v roke država, kajti to je njena dolžnost. Morda ni tako daleč čas, ko se to zgodi. V nekaterih državah v Evropi so začetki že storjeni. V Ameriki imamo le takozvane odškodninske postave, ki določajo >de-lavcem, ki se pri delu poškodujejo, gotovo odškodnino. Ti zakoni so prikrojeni tako, da služijo -bolj interesom korporacij, kakor pa delavstvu. Delavstvo naj se tega 'zaveda, pa naj deluje, da preide Ibreme podpiranja drag dragega na državo, oziroma v sedanji družbi na tiste, ki kupičijo ogromna premoženja s pomočjo tistih, ki se morajo sami poidpirati, kadar jih zaloti bolezen vsled napornega dela ali če se poškodujejo pri delu. Kakor na konvencijah drugih jednot, se bo tudi na tej potrošilo precej časa z diskusijami o združenju. To je potrebno. Razdraženja sploh ni bilo treba od vsega začetka, toda če se hoče spoznati vrednost združenja, vrednost enotne organizacije, bodisi na (političnem, gospodarskem ali podpornem polju, je bila tudi razdružitev potrebna. Izkušnje so šola in; tudi razcepljenost slovenskega delavstva v podpornih organizacijah je šola, in še preoej draga. Iz napak, ki so jih delali drugi in iz svojih napak se učimo graditi boljšo, popolnejšo, enotnejšo organizacijo ,ki bo nekoč obsegala ljudstva vseh dežel. Danes smo še na vseh koncih in krajih razdvojeni in zato so naši napori toliko večji, nasprotne sile pa močne. Delegate in gl. odbornike SDPZ., katere vodijo pri njihovem delu interesi delavskega ljudstva, pozdravljamo. F. S. Tan char: Proletarcem. Ne preklinjaj usode svoje, človek! ki misliš, da ti je nemila občutke in srce ranila. — Le dela prejšnja oglej si svoja! Da hude imaš notranje boje, britkosti polno je srce trpeče, ponovljene rane vsak dan bolj skeleče, je del prejšnjih glas ki to ti poje . . . ! Usoda, pravimo, nam nakloni britke in vesele čase — ? To le so govorice mase ljudstva, ki se rado ukloni. Da narod v zmoti tej ne vtoni, razni modrijani so nam in leviti, prošlih in sedanjih časov paraziti pravili, da to po "božjem" pride troni . . . Načelo novo — himna v zarji: Fraze "usoda, božji tron" — vrag naj jima da poklon! Mi sami smo tu vladarji . . . GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DETROIT MIGH.—(Socialistični klub št. 114 JSZ. je na svoji seji razpravljal o dopisu iz Lawrence, Pa., tikajoč se obligatne naročnine članov JSZ. na Proletar-ea, ki naj bi se plačevala pri mesečnih prispevkih, in je sprejel z ozirom na to sledečo izjavo: Sugestija kluba št. 184 J. S. Z. iz Lawrence, Pa., se zdi klubu št. 114 iz več razlogov neumestna. Vsak član in članica J. S. Z., kakor tudi nastavljene! pri Proletarcu in agitatorji vedo, s kakšnimi težavami je zvezano pridobivanje novih članov v socialističen klub in novih naročnikov za list. Naša iskrena želja je, da bi bili vsi člani in članice klubov J. S. Z. naročniki na list — in še več, da bi naročali in čitali "Pro-letarca" vsi zavedni slovenski delavci v Ameriki, če že pripadajo k socialističnemu klubu ali ne. So namreč kraji, kjer je radi raztrešenosti inaših stanovnikov socialističen klub nemogoč, med tem ko ni prav nobene ovire, da ne bi taki naseltniško raztrešeni delavci naro-čevali in čitali "Proletarca". To so naše želje — in te je treba vresničiti samo z neumorno agitacijo. Med tem ko zveni sugestija kluba št. 184 prav lepo, se po kratki analizi spozna, da ni praktična. Vzemimo, da pristopi h klubu nov član, ki je res pri volji naročiti zvezno glasilo; toda kaj pa če član ne ostane dolgo pri klubu ,im ga po preteku enega, dva ali treh mesecev zapusti? Iz lastne izkušnje vemo, da so taki slučaji na dnevnem redu. So zopet člani, ki ne prihajajo redno na klubove seje, pa plačujejo svoje članske pri- spevke po dva, tri do štiri mesece skupaj. Kdo naj v tem slučaju ve, če bo prišel član sploh še kdaj v klub, in kdo naj ve, kako bo s poravnanjem naročnine za glasilo. Uravnava naročnine in njene kontrole je vsled tega v tej obliki zelo nepraktična, ker se naprti vsotozadevno kontrolo in odgovornost za nastali dolg posameznih delinikventov klubu. Pa tudi če bi prišlo kaj tacega v veljavo, ne bi bilo pri upravi lista s tem na korespondenci nič prihranjenega, marveč bi se izdatki še povečali, ker bi se moralo člane vedno opo-zarj'^i na poravnanje mesečnih prispevkov za list. Po drugi strani bi se zdela članarina za člane previsoka, in pbslediica bi bilo otežkočeno pridobivanje novih članov za klub. Naš klub ne verjeme, da bi taki zaključki pomagali publikaciji. Klub št. 184 je pri svoji sugestiji premalo posegel v detajle, s katerimi bi moral podpreti svoje trditve. Res je, da je treba vsakemu članu in članici poznati razmere v svoji stranki, toda dolžnost klubov je, da svoje člane in članice od časa do časa na to opozore. Naše mnenje je, da člana stranke ni nikdar tako težko pridobiti za naročnika na socialistično glasilo, kot pa nečlana. Če se nanje naredi pravi moralni pritisk, je posledica vedno ta, da se naroči, ne le za en mesec, dva, tri itd., ampak za pol leta in za vse leto. Bolj potrebno se nam zdi, da začne Proletarec izhajati v povečani obliki, ker smo prepričani, da bi bila agitacija za pridobivanje naročnikov potem ložja. KDO LASTUJE ČASOPISJE IN ZAKAJ? Kadar citate dnevno časopisje, ali citate fakte ali propagando? In čegavo propagando? Kdo oskrbljuje sirov materijal za tvoje misli? Nihče ne more staviti važnejših vprašanj od teh; prvič se nanje odgovarja v knjigi THE BRASS CHECK A Study of American Journalism By Upton Sinclair. Deveta izdaja je sedaj v tisku—skupaj 144,000 iztisov. Knjiga je polna faktov, ki jih je nemogoče zanikati. Najpohvalnejše kritike o nji so izrekli znameniti pisatelji in časnikarji, ki niso prodani meščanskemu žurnalizmu. Knjiga ima 448 strani; cena mehko vezani: posamezen iztis 60c; trije iztisi $1.50; 10 iztisov $4.50; vezana v platno, en iztis $1.20; trije iztisi $3.00; 10 iztisov $9.00; poštnina všteta. Naročila naslovite: UPTON SINCLAIR, Pasadena, Calif. Opomba: Sinclarjeve knjige ima v zalogi tudi Proletarec. WWMflWVWW Naročajte "proletarca" vašim sorodnikom in znancem v Jugoslaviji in Julijski Benečiji Naročnina za pol leta je $2.00; za celo leto $3.50. "Proletarec" je največja in najboljša jugoslovanska socialistična revija. Prinaša članke, razprave, črtice, propaga-torično, leposlovno in drugo gradivo. Vsak slovenski delavec v tej deželi bi moral biti naročnik tega lista. Naslov: proletarec 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Prečitajte naš cenik knjig, ki je pri-občen na drugem mestu v tej izdaji. V obliki revije bi mogel Proletarec izhajati le tedaj, če bi bil poleg njega kak drug večji list. Toda to je vsled gmotnih razmer absolutno nemogoče. Ker vidimo, da nam je večja oblika lista potrebna, predlaga klub št. 114 J. S. Z., naj ekseikutiva J. S. Z. podvzame takoj korake in odpre diskuzijo, ki naj gre za tem, da se razobloži prednosti in neprednosti, ki bi bile v zvezi, če dobi list večjo obliko. S tem v zvezi naj ekseskutiva—odnosno uprava lista—poda tudi finančni proračun raznih oblik. V imenu kluba št. 114 J. S. Z. L. Urbančič in H. Bujec. WASHINGTON, D. C. — Glasom sklepa socialističnega kluba št. 69 JSZ. prisustvujem tukaj manifestaciji na osvoboditev političnih jetnikov, ki jo prireja Socialistična stranka. Socialistična stranka je že delj časa nameravala prirediti tako demonstrativno manifestacijo, pri kateri naj bi sodelovalo vse organizirano ameriško delavstvo, da se osvobodi politične jetnike. Toda ker je kazal prejšnji predsednik Wilson napram političnim jetnikom, zakrknjenost, se je z zadevo odlašalo, dokler ni stopila na vladno krmilo nova politična stranka s Hardingom na čelu. To,se je zgodilo dne 13. aprila. Socialistična stranka meni, da je skrajni čas, da se osvobodi vse politične jetnike, kajti vojna je že davno končana in druge vlade, ki jih šteje ameriška vlada za mnogo manj napredne kot je ameriška, so že vse izpustile politične jetnike na svobodo. Manifestacija pa je imela namen tudi pokazati svetu, da politična stranka ameriškega delavstva ni uničena in pognana v katakombe, ampak da živi in si z vsemi sredstvi prizadeva, da osvobodi politične jetnike. Delegatje so prišli na to manifestacijo iz 41 držav Unije; med njimi so bili trade unijsti, zastopniki prosvetnih, religioznih, voj n o-veteran skih in političnih organizacij, in vsi so govorili v prilog osvoboditve političnih jetnikov. Vseh delegatov je bilo nad dve isto, zastopajočih nad dva miljona organiziranih ljudi. Delegatje so bili po večini socialističnega mišljenja. Ob 10. zjutraj dne 13. aprila se je zbrala vsa delegacija v Masonic Temple. Po otvoritvi zbora je pregledal posebni odibor poverilnice, da se je videlo, kaj kdo zastopa, nakar se je moral vsak posamezen delegat vpisati v posebno knjigo, ki bo izročena, kakor sem slišal, sodrugu Delbsu v spomin. Nato srno dobili navodila, kako odkorakamo po Pennsylvania Avenue do Kapitola, in kako mora vsak posameznik nato obiskati in govoriti s kongresnikom svojega distrikta o zadevi, radi katere se vrši demonstracija ter ga nagovarjati, na dela na vso moč za osvoboditev političnih jetnikov, ko pride tozadevna resolucija pred kongres. Dotična resolucija, ki vklučuje zahtevo osvoboditve vseh političnih jetnikov brez izjeme, je bila sprejeta po zboru v Masonic Temple soglasno in izročena sodrugu Meyer Londonu, edinemu socialističnemu kongresniku iz New Yorka, da jo predloži kongresu. Kongresnik našega distrikta v Penni je obljubil, da bo delal po svoji moči v prid političnih jetnikov, ker se mu zdi nadaljno držanje političnih jetnikov v ječi res nespametno. Toda bili so kongresniki, ki so napram političnim jetnikom tako trdovratni, kot je bil Wilson. To sem imel prilike spoznati pri kongresniku iz Washington County, Pa. Ta mož je dejal, da so bili ti ljudje nevarni deželi, in da bi ne imela domovina no- .......................11II111IIII11II.......Illllllllllllil......Illll................Mill........Ill..........MIIMIIIIIMMMI........Mili.....IIIIIMIlillJ Pomladanski koncert pevskega zbora = ob priliki petletnice v NEDELJO dne. 8. MAJA v SEVER-NAGODETOVI DVORANI (Grdina) 6021 St. Clair Ave., Cleveland, O. Program. = 7. Nastop predsednika. Opomin k petju, P. H. Satner. Mešan zbor. ™ , j ■ i Al" v P. H. Satner. Solo, Mr. Pernač, Ubcutkl, J. Aljaž. mešan zbor. Rose in the Bud. Sop. solo. Ban. Forster. Mrs. Susman. Kazen, moški četverospev, F. Gerbič. Pojejo Belaj, Frančeškin, Cedilnik, Kocjan. Lastovkam, P. H. Satner. Poje Mešan zbor. Slabo sveča je brlela, Jenko. Dvospev, Miss Koprivec, Mr. Mak. „ . . Povejte ve planine, Gerb-Rosman. ki zbor 8. Zimski dan, J. Aljaž. Poje Mešan zbor. 9. Gypsy Love, Smith-Herbert. Dvospev, Miss Josie in Mimi Milavec. 10. Jeftejeva prisega. P. H. Satner. Poje ženski zbor. 1 1. Spak, Foester-Aškerc, Moški zbor. 12. Tiček, J. Žirovnik. Ženski četverospev: Mrs. Kalan, Erste, Bradač, Miss Grill. 13. Venček slovenskih narodnih pesmi, A. Grum. Mešan zbor. 14. Internationalle. moški zbor. Solo, dvospev, ženski zbor, spremlja orkester. Pričetek ob 7.30 zvečer ; Vodja pevskega zbora in orkestra G. Ivanush. S Š Občinstvo iz Clevelanda in okolice vabimo, da se vdeleži tega koncerta. Spored je bogat in Zarja bo tudi to pot rešila = ž svojo nalogo. Ob tej priliki praznuje pevski zbor Zarja petletnico svojega obstanka. Občinstvo naj to slavlje = = počasti z veliko vdeležbo. Vat>i odbor. = .................................................................Ill.....111111M11M111......Illlllll.......Illlll..........Illllllllllllil........ bene koristi od tega, če se jih osvobodi. Njegov sin — je dejal — se je bojeval za demokracijo, in če bi poslušal take radikalce, bi Amerika ne dobila vojne, ampak bi jo izgubila itd. Povedal sem mu ,da sem tudi jaz podpiral vojno na ta način, ker sem kupoval Liberty bonde; verjel sem, da se bije vojna v resnici za to, da bo kaj več demokracije, toda sedaj sem za to, da se izpusti može — junake, na prosto. Ti namreč niso zakrivili nič drugo, kakor da so izrazili svoje mnenje in trditev, da se vrši vojna v trgovske svrhe, in na podlagi ustave Zedinjenih držav so imeli ti ljudje pravico izraziti, kaj mislijo o vojni. To jim jamči ustava, ki govori o nedotakljivosti pravic, ki jih ima narod v svobodnem izražanju in tisku. Mož je kimal, toda kako bo glasoval — za to se ni mogel odločiti. Izgovarjal -se je, da o zadevi ni dovolj poučen. To je bil kongresnik stare šole, in ljudje v dotičnem kraju bi si ga morali zapomniti. Zvečer istega dne se je vršil velik shod, ki je trajal do pol noči. Govorilo je najmanj 10 govornikov. Nemogoče mi je popisati imena vseh govornikov, kaj šele, kaj vse je kdo govoril, kajti za to bi bilo treba napisati knjigo. Mimogrede naj omenim le nekatere, katerih imena so mi več ali manj znana. Shod je otvo-rila Mrs. Harriet Stanton Blatch, ki je v krepkih besedah povedala namen manifestacije in ustanovitve fonda za osvoboditev političnih jetnikov od strani socialistične stranke. Dejala je, da osvoboditev političnih jetnikov ne bo le pridobitev ene politične, industrial-ne ali religiozne organizacije, temveč pridobitev na svobodščinah vseh ameriških državljanov, vsega ameriškega naroda. Narodu se mora odvezati jezik, ki mu je bil zadnja leta zavezan; vstvariti je treba v Ameriki razmere, v katerih se bo dalo živeti, in da bo vsak državljan lahko govoril in izrazil svoje misli svobodno. Drugi govorniki so bili Roger Baldwin, predsednik American Liberty Union, William H. Johnston, predsednik mednarodne organizacije strojnikov Rev. John Haynes Holmes, Irwin St. John Tucker, Murray C. Bernays, (Vojni veteran), Otto Branstetter, tajnik Socialistične stranke in gdč. Hellen Todd. Obe dve ženski ste močno kritiziralo ameriške žene, ker nočejo pomagati možem v političnem boju. Miss Todd je dejala, da se žene v bolj nazadnjaških deželah, kot je Amerika bore vse drugače za družabne pravice, kot pa ameriške žene. Dejala je, da so bili v nekem mestu v Italiji na štrajku železničarji, in ko je hotela železniška družba obratovati s štrajkolomici, so se zbrale žene skupaj in preprečile obratovanje — ne s koJmi, s kamenjem ali puškami, temveč prišle so z otroci v naročju in so zasedle železniško progo, in ko so štrajko-lornci to videli, se niso upali voziti vlak dalje, ker niso hoteli pomoriti žena in nedolžnih otrok. Ameriške žene morajo porabiti svojo politično moč, ki jo imajo, za gospodarsko osvoboditev, kajti slabe gospodarske razmere tlačijo oba — moža in ženo enako. Žena mora postati bojevnica, ne pa sedeti doma v kotu in čakati, da bo bolje samo od sebe. Žena postane v družabnem političnem in industrialnem življenju lahko važen faktor, toda tega se mora najpreje zavedati. Stari vojni veteran je povdarjal, da je vse svoje življenje trobil v republikanski rog, da pa je odobraval vedno Debsovo delo, zato je sedaj za njegovo osvoboditev; sploh je za osvoboditev vseh političnih jetni- Alt ste že kedaj premišljevali, da nekdo hrani denar, katerega ste vi prislužili? Zakaj ga ne hranite sami!!! Pričnite s hranilno vlogo pri nas še danes. Pri nas boste našli točnost, uljudno občevanje in varnost. Izvršujemo vse bančne posle, sprejemamo vloge na čekovni račun, dajemo kreditne olajšave in imamo izm enjevalnico za denarne transakcije v inozemstvo. Z nami lahko občujete v slovanskih jezikih. Se priporočamo za poslovanje z našo banko. kov. Mimogrede je pohvalil Hardinga, češ, da je kot človek dobra duša. Predsednik organizacije strojnikov Johnston je dejal, da odpotuje 2. maja v Evropo na zborovanje mednarodnih trade unij in da bo gledal, da pride v mednarodni organizaciji strojnikov do sporazuma, da se v slučaju vojne prepreči v bodoče vsako izdelovanje takih predmetov, ki bi služili v vojne namene. Njegovo izvajanje je povzročilo od vseh'strani buren aplavz. Njegova organizacija — je dejal — je že sprejela resolucijo, ki prepoveduje strojnikom izde-lavati niunicijo za vojne namene. To izvajanje je vzdignilo navzoče na noge, tako da so odslej ploskali govorniku stoje. Johnston je dejal, da govori kot človek, ki je podpiral zadnjo vojino, ker je mislil, da se vrši res za demokracijo; to pravico je imel, kakor so imeli drugi pravico biti proti vojni. Zato je po njegovem prepričanju vsako preganjanje ljudi, ki imajo drugačne nazore krivično in nepostavno. Vsi ameriški državljani imajo glasom 1. dodatka ustave te pravice zajamčene. Po izkušnjah, ki jih je dobil iz zadnje vojne, sedaj več ne vrjame, da bi se moglo doseči demokracijo, dokler vlada kapitalistični sistem. Demokracijo more izvojevati edino delavski razred. Zato smatra, da so bili tisti ,ki so bili proti vojni iz principa, hrabri bojevniki za načela, ki so jih spoznali za prave. Leti so šli v ječo, da dosežejo demokracijo — tisto demokracijo, radi katere smo se mi po svojem mnenju borili na bojnem polju z bajoneti. Mi smo vojno izgubili, tisti, ki so šli v ječo, so jo moralno dobili. Pravi boritelji za demokracijo so danes v ječi. Naša dolžnost je sedaj, da jih osvobodimo in tako poravnamo vsaj delno naše napake, ki smo jih po razme- rah zagrešili. Upajmo, da marsikateri od nas, ki je podpiral zadnjo vojno, je v bodoče ne bo več podpiral, če pride. Urednik New York Daily Call je med drugim dejal, da je delavstvo samo vzrok, da je moral iti Debs in drugi v ječo, ker se premalo briga za svoje organizacije in noče biti to, kar je Debs. Kadar se bo delavstvo zavedalo svojih dolžnosti in se bo organiziralo, da postane jačje, tedaj bodo razmere drugačne in kapitalistični razred ne bo pošiljal delavskih zastopnikov v ječe. — Irwin St. John Tucker je dejal, da je že v teku vojne povedal Wilsonu, ki je trdil, da se vrši vojna radi demokracije, da laže; toda da sam ne ve tega, da res laže. Tucker si je posebno privoščil pittsburške kralje jekla, ki so mu prepovedali obdržavati shod v korist političnih jetnikov. — Glavni tajnik Socialistične stranke je dobro očrtal, kako nastajajo vojne in v čegavo korist se bijejo. Vojno ne pričakuje nihče z veseljem, niti ne gre nihče z veseljem vanjo; toda ljudje se vzlic temu nočejo zanimati, da bi vojne odpravili enkrat za vselej. Če hoče ameriško delavstvo v resnici odpraviti vojno in vse druge zle posledice, ki so vzrok sedanjega kapitalističnega sistema, tedaj se mora organizirati politično v Socialistični stranki. Kadar hočemo kaj storiti ali izvršiti, moramo imeti orodje za to, in orodje za predrugačenje sedanjega kapitalističnega sistema je Socialistična stranka, ki bije boje delavstva proti nenasitnemu molohu kapitalizmu, kjerkoli nastajajo. Teh bojev še ni konec, ampak šele začenjajo. V zadnji vojni je padlo nekaj cesarjev—toda industrialni kralji in cesarji—nič manj nevarni za demokracijo kakor kronani so še tukaj. To Znižane cene! Rojakom v Herminie in okolici, ki kupujejo svoje potrebščine pri nas, je znano, da jih nismo prodajali po tržni, nego po nakupni ceni. Sedaj, ko so cene padle od 20 in več odstotkov, smo zelo prizadeti, ker se nismo preje hoteli poslužiti prilike zahtevati tržne cene. Hoteli smo ustrečti svojim odjemalcem in to je naš namen tudi v bodoče. Tudi sedaj prodajamo razno blago po znižanih cenah in se priporočamo občinstvu za nakup potrebščin pri nas, da se iznebimo zaloge in jo nadomestimo z novo, da bomo tudi mi deležni nižjih cen in si s tem vsaj deloma nadomestimo sedanjo izgubo. V zalogi imamo vsa potrebna obuvala za moške, ženske in otrke, Vsakovrstne nogavice, blago za ženske obleke, grocerijsko blago, kuhinjsko opravo, posteljno opravo itd. Ako kake vrste blaga slučajno nimamo v zalogi, lahko naročimo za vas, kot hišno opravo in drugo, vse po znižanih, zmernih cenah. Primerjajte naše cene z drugimi, pa se boste prepričali. Družina ZORNIK " " Tel. 273 R2 HERMINIE, PA =s= J pomeni, ančič, Detroit, Mich..................................................7 M. Pavšek, Irwin, Pa..................................................................I Joseph Koenig, San Francisco, Calif..................................1 Frank Kichter, Oregon ............................................................2 Frank Udovich, Chicago, 111......................................................1 Louis Malich, Cleveland, 0......................................................3 John Oblak, Dillonvale, 0..........................................................2 Joseph Topolak, Detroit, Mich..................................................2 Frank E. Jeniker, Snnnyside, Utah ........................................1 J. E. Sprohar, Irwin, Pa..........................................................4 Ignac Musar, Clinton, Ind......................................................1 John Pooh, Somerset, Colo..........................................................] Mike Chavic, Chicago, 111..........................................................1 Anton Ocepek, Clairton, Pa......................................................4 Tovariš delavec, ki se zavedaš razreda, kateremu spadaš, stopi tudi ti v vrste agitatorjev in pomagaj razširjati in agitirati za svoje bojevno glasilo — Proletarca. Piši na upravo lista, da ti pošlje pohotne knjižice. UPRAVNIŠTVO. IZŠLA JE KNJIŽICA: "NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV." Z vprašanji in odgoovri v slovenskem ln angleškem jeziku, ki jih mora vedeti vsak prosilec pred sodnikom. (Jena 40c. Naročila sprejema tajništvo J. S. Z., 3639 W. 26th St., Chicago, ni. TISKOVNI FOND PROLETARCA. xm. IZKAZ. Irwin, Pa. — J. R. Sprohar ....................$ 4.00 Cleveland, O. — Frank Penca .....................................50 Gross, Kans. — .Tačk Loč niš k ar ................................1.00 New Cannan, Conn. — John Kristan .......................85 Cleveland, O. — Joseph Perko .....................................30 Waukegan, 111. — Martin Judnich.................................40 Canonsburg, Pa. — John Chesnik 50c; Ivana Krulc 29c; Andrew Posega 50c, skupaj ........................1.29 Detroit, Mich. — Joseph Topolak ............................2.50 Nokomis, 111. — Lucas Grosser .....................................50 James City, Pa. — Joe Petek....................................2.25 Export, Pa. — Joseiph Britz ........................................1.00 Hughes, Okla. — Joe Kogoy .........................................50 Renton, Pa. — Louis Gorsic .........................................50 Somerset. Colo. — John Poch .........................................50 Skupaj .................................$ 16.09 Zadnji izkaz ............................. 1,533.58 Skupaj .................................$1,549.67 SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klu-bovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki sim-patizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji ie moč.' — Tajnik kluba št. 27. JSZ. ANTON KARA 1161 W. 18th St. CHICAGO, ILL. Trgovina s čevlji V zalogi potrebščine za čevljarje. CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost ANTON KARA Franjo Halauš Moderna Krojaška Delavnica Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam. DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA. 1803 S. Throop St., Chicago, 111. TEL. CANAL 1395 Slov. delavska podporna zveza Ustanovljena dne 26. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 190» v državi Peno Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Olalx Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. P. D. 2, Bex 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAE, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANE PAVLOVCIfi, 634 Main St., John stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VIDRIOH, R. P. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6602 St. Olalr Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. D. 2. Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOL. Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ara., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPCIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, BI VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC-3639 W. 26th St., Chicago, m. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so aljndno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlie edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice nai se naslovljajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom* naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnji popravi. KONVENCIJA S. D. P. Z. SE BO VRŠILA KAKOR PRVOTNO DOLOČENO. Iz urada S. D. P. Z. Na vse mogoče načine sem deloval, da bi se združenje podpornih organizacij izvršilo še pred našo konvencijo. Prejel pa sem dne 22. aprila od predsednika združevalnega odbora pismo, da še ni rešeno vse delo, tikajoče se združenja. Iz navedenega vzroka se mora vršiti naša peta redna konvencija, ki prične zborovati dne 2. maja v Johns-tovvnu, Pa. Opozarjam brate delegate,, naj pridejo pravočasno na zborovanje. Z bratskim pozdravom, John Prostor, gl. predsednki. MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. Je pod nadzorstvom države Minnesote, in vaše uloge so pri nas absolutno varne POSEBNO POZORNOST DAJEMO SLOVENCEM. (VWWVWWWWWWWWWWWVWWVWi =T-'f= MAX WAIN edini zastopnik krojaških t o varen KUPPENHEIMER Zaloga obuval Bostonian in Walk-Over Shoes. Vaš kredit je dober v naši trgovini. 117 West Lake St. Chisholm, Minn. Tel. 368. V UPOŠTEVANJE ČLANSTVU SDPZ. V JOHNSTOW-XV IN OKOLIŠKIH NASELBINAH TER DELEGATOM V. REDNE KONVENCIJE S. D. P. Z. Članstvu društev štev. 1, 2, 3, 45 in 70 SDPZ., v ravnanje: Znano vam je, da se vrši peta redna konvencija naše organizacije v Johnstownu. Zborovanje prične prvi pondeljek v maju. Na člane, ki bi mogli za dobo konvencije dati kakemu delegatu stanovanje, se apelira, naj naznanijo, za koliko delegatov imajo prostor. Sporočila lahko pošljete pismeno na naslov Louis Krasna, Box 218, Conemaugh, Pa., ali pa na 634 Main St., Johnstown, Pa. Dne 24. aprila ob 9. dopoldne se vrši seja v Slov. nar. domu na Maxhum, Pa., Kdor hoče, lahko sporoči glede stanovanj ustmeno na tej seji. Delegatje, ki bi radi stanovali za časa konvencije pri kakemu svojemu ožjemu prijatelju ali sorodniku, naj to sporoče na prej omenjeni naslov, da se bo vse potrebno uredilo že pred prihodom delegatov. Prvega maja vas bomo pričakovali na kolodvora Pennsylvanije in Baltimore; vsak delegat naj ima pripet znak SDPZ. na vidnem mestu, da se bomo ložje spoznali. Priporočam, da bi delegatje dospeli sem čimveč mogoče vsaj do 6. ure zvečer 1. maja, ker bo ob 7. slavnostni sprejem v Slovenski dvorani v Cone-maughu. Toliko na znanje o tem. — Za odbor, Louis Krašna. .... Nadalje navajam članstvu SDPZ. v Johnstownu, da so izvoljeni zastopniki društev SDPZ. na seji dne 10. aprila sklenili, da se priredi dne 5. maja ob 8. zvečer v dvorani društva Sv. Alojzija v Conemaugh banket v počast delegatom. Za člane in nečlane je vstopnina $2; delegatje so vstopnine prosti. Vstopnice se dobe do 5. maja pri društvenih tajnikih in blagajnikih. Omenjeni odbor je tudi sklenil, da priredi dne 3. maja ob 7:30 zvečer veselico v Slov. delav. domu na Maxhumu. Za vsestransko zabavo in postrežbo bo preskrbljeno. Igrala bo godba na pihala. Nastopijo tudi pevski zbori. Vstopnina k tej veselici je samo 5»c; dame so vstopnine proste. Vstopnice se dobe pri društvenih tajnikih in blagajnikih ter na večer priredbe pri blagajni. Apeliramo na članstvo SDPZ. v tem okrožju, naj v obilnem številu poseti to priredbo in s tem omogoči delegatom nekaj uric v naši sredi. — Pripravljalni odbor. SEZNAM DO DNE 23. APRILA 1921 POROČNIH DELEGATOV IN ZASTOPNIKOV ZA PETO REDNO KONVENCIJO. (katera se prične dne 2. maja 1921 v Turner Hall, Johnstown, PaJ Sedež Ime in priimek Naslov štev. društva delegata. delegata. 1 Conemaugh, Pa., Aug. Samec, Bx. 7, Park Hill, Pa. 2 Moxham (Johnstown, Pa., John Zupan, R. F. D. 7, Johnstown, Pa. 3 Franklin, Pa., Louis Krašina, Box 218, Conemaugh, Pa. 4 Lloydell. Pa. Jos. Culkar, Lloydell, Pa. 6 Garrett, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik) zastopnik. 7 Claridge, Pa., Matija Regina, Clarigde, Pa. 9 Johnstown, Pa., Stefan Debelak, R F D 7, Box 55; Johnstown, Pa. 11 Dunlo, Pa. Frank Bavdek, Box 393. 13 Hostetter, Pa., Anton Zobkar, Box 104, Hostet-ter, Pa. 14 Orient, Pa., Frank Pavlovčič, 1. gl. pom. tajnik, zastopnik). 15 Sopris, Colo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 21 Mineral Kansas, Martin Oberžan, (preds. gl. por. odbora, zastopnik.) 22 LaSalle, 111., Lenard Alpner, 306—8th Ave., La-Salle, 111. an TRAMONTIN BROS. Trgovina Grocerije najboljše kakovosti. Najboljša postrežba. Kupite potrebščine pri nas, pa se boste prepričali. 129 Lake Street Chisholm, Minn. ED El A. H. O'NEIL THE I TOGGERY SHOP Modna Trgovina za Moške. ; 101 East Lake Chisholm, Minn. 23 Coketon, W. Va., Frank Kocjan, Box 272; Coke-ton W. Va. 24 Lselin, Pa., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik). 25 Rock Springs, Wyo., Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyo. 27 Diamondville, Wyo., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 29 Meadow Lands, Pa., Andrej Vidrich, (2. glav. pomožni tajnik, pooblaščenec). 30 Breezy Hill, Kans.. John Homec, R. R. 2, Box 160, Mulberry, Kansas. 32 Palisades, Colo., Martin Oberžan, (glav. preds. porotnega odbora, zastopnik). 33 Jenny Link, Ark., Mihael Pajk, Jenny Link, Ark. 34 Yukon, Pa., Anton Lavrič, Box 8, Yukon, Pa. 35 Lorain, Ohio, Mihael Virant, 1729 E. 30th St., Lorain, Ohio. 36 South Fork, Pa. Anton Rukše, South Fork, Pa. 38 Bridgeport, Ohio, Martin Koss, B. F. D. 2, Box F., Bridgeport, Ohio. 40 West Newton, Pa., Joseph Zorko, (gl. podpred-sednik, zsstopnik). 41 Cleveland, Ohio, WiUiam Sitter, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 42 Oglesby, 111. Leonard Alpner, (delegat dr. čt. 22, zastopnik). 45 Johnstown, Pa. Joseph Rovan, 103 Birch Str. Johnstown, Pa. 47 Avella, Pa., John Prostor, (gl. predsednik, zastopnik). 50 Franklin, Kansas, Anton Seljak, Franklin ,Kans. 51 Cleveland, Ohio, Frank Budič, 1008 E. 66th St., Cleveland, Ohio. 52 DeKalb, II,, Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 55 Crabtree, Pa.. Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 56 Pittsburgh, Pa., Anton Hrvat, 843 Smithton Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. 57 Wooster, O., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 60 Moon Run, Pa., Mihael Jerala, Box 217, Moon Run, Pa. 62 Cleveland, 0., Fannie Trbežnik, 6615 Bonna Ave. 64 Milwaukke, Wis. Anton Demshar, 822 Woodlawn Ave., Milwaukee, Wis. 65 Staunton, 111., Joe Vidmar, (delegat dr. št. 86, zastopnik). 66 Yale, Kans. Ivan Jenčič, R F D 8, Pittsburg, Kansas. 68 Clinton, Ind., Frank Bregar, Box 737, Clinton, Ind. 69 Madrid, Iowa, Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik), 70 New Derry, Pa., Joseph Zorko, (gl. podpreds.. zastopnik). 79 Bon Air, Pa., Frank Tursich, Box 153, Cone-rnaugh, Pa. 82 Ringo, Kansas, John Lekša, R. R. 4, Box 230, fii-rard, Kansas. 85 Skidmore, Kans., Sim. Repovš, R R 1, Wier, Kans. 86 Livingston, 111. Joseph Widmar, Livingston, 111, 88 Nokomis, 111. Jožef Vidmar, (delegat dr. št. 86, zastopnik). 89 Eckhart Mine, Md. Frank Kocjan, (del. dr. št. 23, zastopnik). 91 Grensburg, Pa. Alojzij Palčič, R. F. D. 7, Box 32 Grensburg, Pa. 92 Mineral, Kans., Martin Oberžan, (pred. gl. por. odbora, zastopnik). 93 Bryant, Okla. Martin Oberžan, (pred. gl. port, odbora, zastop.) 100 Forest Citv, Pa., Matija Kamin, Box 491, Forest City, Pa. 101 Midway, Pa. Martin Stropek, Box 75, Midway, Pa. 103 East Helena, Mont., Bias Novak, (glav. tajnik, pooblaščenec). 106 Bear Creek, Mont., Frank Pavlovčič, (1. glav. pomožni tajnik, zastopnik). 107 Homer City, Pa., Martin Kovač, Box 275, Homer City, Pa. 108 Chisholm, Minn., Frank Vidmar, 323 N. Poplar St., Chisholm, Minn. 109 Cherokee, Kans., Simon Repovš, Weir, Kans. i/lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIi: I THE SAPERO I I COMPANY I CHISHOLM, MINN. E Pred kratkim prejeli nove ženske I Poročne obleke Novi venci in voščene rože. E Vse cene znižane na najnižjo mogočo E E mero. — Za najboljše ženske suknje, E E obleke in obuvala se obrnite naj prvo na nas. E tihiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhhiiiiiiE Nisula Bros: CHISHOLM, MINN. Trgovina s suhim blagom, različnimi potrebščinami in čevlji Pridite k nam, če hočete najboljše blago po najnižjih cenah. Pronašli boste, da se vam bo izplačalo. 116 Willock, Pa., Anton Sotler, P. O. Box 212, Wil-lock, Pa. 117 Broughton, Pa., Michael Mali, Box 155, Broughton, Pa. 118 Fleming, Kans. Simon Repovš, Weir, Kans. 120 Gilbert, Minn., Bias Novak, (glavni tajnik, zastopnik) . 121 Little Falls, N. Y. Frank Borštnar, 226 Loomis Str., Little Falls, N. Y. 123 Springfield, 111., Joe F. Kren, 1900 E. Stuart SI., Springfield, 111. 125 Burdine, Pa. Anton Sotler, (del. dr. št. 116, zastopnik). 126 Collinwood, O. Vinko Blaško, 643 E. 160th Str., Collinwood, O. 128 Indianapolis, Ind., Louis Sasek, 913 Ketsham St., Indianapolis, Ind. 130 Eveleth, Minn., Anton Rahne, Box 173, Eveleth, Minn. 131 Calumet, Mich., Joseph Srebernjak, 511—5th St., Calumet, Mich. 134 Vandling, Pa. Matija Kamin, (del. dr. št. 100, zastopnik). 138 Somerset, Colo. Bias Novak, (gl. tajnik, zastop.) 142 Winterqnarters, Utah, Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 145 Joliet, 111., Frank Hočevar, 1120 Broadway St., Joliet, 111. 146 Penns Station, Pa., John Trbovc, Manor, Pa., 151 Dalagua, Colo., Bias Novak, (gl. taj., zastopnik). 154 Sugarite, New Mex., Martin Oberžan, (glav. predsednik porotnega odbora, zastopnik). 155 Klein, Mont. John Cadež, (delegat dr. št. 25, zastopnik. Bias Novak, tajnik. Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov. Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času. JOSIP PA VLAK, lastnik, 1814 So. Throp St. Chicago, III. Telefon Canal 5903. 11 CENIK KNJIG. Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice. Moje Življenje. (Ivan Cankar).......................85 Naša leta, (Milan Pugelj) .......................... i-00 Vladar. (Niceolo Machiavelli) .......................60 Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak)..................... Mimo življenja, Ivan Cankar) vezana v platno...... 1.20 Zapiski Tine Gramontove, (Vlad. Levstik) vez. v plat. 1.00 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00 Kmečke povesti. (Florijan Golar).....................75 Višnjeva repatica. (Vladimir Levstik), dva zvezka v dveh vezanih knjigah .......................... 3-00 Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno...................................... 1,75 Anfisa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .60 Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360 strani, broširana 90e, vezana v platno............ 1-30 Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana $1.10, vezana v platno................. 1-60 Vitez iz Rdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana v platno...................................... 1-50 Udovica, (I. E. Tomie), povest, 330 strani, broširana 90c, vezana v platno............................ 1-30 Don Correa, (G. Keller), roman .....................30 V zarje Vidove. (Oton Zupančič), poezije..............50 Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige i» brošure. Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60 Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o slovenskem jeziku ............................... Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..................50 Glavni statistički podaci države SHS. (Dr. Jože Rus) .30 Zakon biogeDezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.50 Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin Kristan) .......................................8(1 V novo deželo. (Etbin Kristan).......................30 Strahovi. (Etbin Kristan) ...........................20 V dobi klerikalizma. (Liberatus)......................20 KatoUška cerkev in socializem........................30 Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20 Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10 Zadružna prodajalna aU konsujn ......................10 O konsumnih društvih.........i.. ....................15 Razno. Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi- njenih držav .....................................40 Spoved papeža Aleksandra VI.........................20 Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921, .......... 1.00 "Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik 1920 .......................................... 7.00 Angleške knjige. 100%. (TJpton Sinclair). Povest patrijota ....................1.20 The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno................1.20 The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese ............................................................1-20 Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. PROLETAREC, 3639 W. 26th St. Chicago, 111. J. Korecek 1244 W. 18th St., CHICAGO, ILL. TRGOVINA Z ZELEZNINO in vsakovrstnim orodjem za tesarje, mizarje, krojače itd. i Naša posebnost kotli z močnim, neprodušnim pokrovom. Za vsako domačo vporabo. V njih lahko kuhate na pečeh s premogom ali pa plinom. Ako hočete dober kotel, izdelek domačih kleparjev, ga kupite pri nas. Cene so: 4 galone......$ 6.00 6 " ...... 8.00 8 " ...... 10.00 10 15 25 12.00 16.00 25.00 Češke Kose, importirane iz starega kraja. Cena importirani kosi...... $2.75 češki importirani srp, kos. Klepalno kladivo in babca. Nakosišče.............. Importirane Solingerjeve angleške britve, garantirane za eno leto, kos............$4.95 Imprtirane Solingerjeve britve, posamezna 3.50 Solingarjeve poniklane škarje, kos........ 2.50 Škarje iz angleškega jekla, kos............ 1.80 Jermen za brušenje britev, kos............ 2.50 Jermen drugega izdelka za brušenje britev, kos.............................. 1.85 Stroj za striženje las, kos...............3.50 Stroj za striženje las št. 1, kos............ 1.95 Zastonj damo vsakemu, ki kupi britvo od nas en brusilni kamen. Pišite po naš cenik najboljših vsakojakih pušk. palca debelosti mehke cinkove cevi $ .45 čevelj 1/2 palca debelosti bakrene cevi.......35 " 1/2palca debelosti bakrene spojene cevi .75 kos Veliki bakreni lijaki...............65 " Obiščite našo trgvino, da vidite našo bogato zalogo železnine, orodja itd. Za naročila po pošti priložite money order ali "cashier's check". J.K0RECE1K $ .95 1.60 .35 m m, m ZASTOPNIKI PROLETARCA ARKANSAS. Jenny Lind: Frank Grilc, Box 106. CALIFORNIA. San Francisco: Joseph Koenig, 2005 Bush St. ILLINOIS. Chicago: Frank Aleš, 2124 So. Crawford Ave., Frank Zajc, 3639 W. 26th St., Fr. Udovich, 1844 So. Racine Avenue. Chas. Pogorelec, 3639 W. 26th St. Cicero: Anton Putz, 5028 W. 25th Place. Lincoln: Joseph Tičer, 628 Wichita Ave. Moline: Frank Smerdu, 2343. — 36th St. Nokomia: Ernest Krusic. Peoria: P. Franko, 206 Reynolds St. Springfield: Fr. Besjak, 1974 So. 17th St. Virden: Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W. Waukegan in No. Chicago: Frank Mivšek, 1108 Prescott St., N. Chicago. INDIANA. Clinton: J. Musar, Lock Box 441. Indianapolia: John Vivoda, 756 Haugh St.; J. Repovš, 960 N. Holmes Ave. KANSAS. Gross: John Kunstelj, Box 32. MICHIGAN. Detroit: Louis Urbancich, 648 Frederick Ave. Limestone: Jos. Knaus, Box 13. MINNESOTA. Biwabik: Alois Zakrajšek, Box 423. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun, Box 399. Ely: John Teran, Box 432. Gilbert: Jos. Antoncich, Box 455. L'lllllllliniltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ OHIO. Akron: Frank Košir, 1176 Marcy St. Barberton: Martin Železnikar, box 276. Blaine: Frank Germ, Box 31. Cleveland: L. Gorjup, 1414 E. 53rd St., A. Komar, 6710 Bliss Ave., Louis Malich, 6408 St. Clair Ave., Jacob Kocjan, 1273 E. 58th St. Collinwood: Jos. Durn, 727 E. 157th St., Mike Podboy, 1312 E. 167th St. Girard: Frank Kramar, 1022 State St. Glencoe: Nace žlemberger, L. box 12, in Anton Grden. Lisbon: Jacob Bergant, R. 2, Box 19. Maynard: Andy Zlatoper, box 22. Niles—Girard: John Kokošin, 14 Baldwin ave., Niles, O. OKLAHOMA. Hughes: Joe Kogoy, box 52. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Jack Kotar, Box 289. Avella: Frank Bregar, box 363. Conemaugh: Louis Krasna, Box 218, Dr. Boritelj, št. 1, S. D. P. Z. Dunlo: Frank Kaučič, Box 293. Export: John Frank, S. R. Box 315. Forest City: Frank Rataic, Box 685. Herminie: Anton Zornik. Irwin: J. R. Shprohar, R. 2, Box 135. Mike Paviek, R. F. D. 3, Box 74. Johnstown: John Miklich, 404 Ohio St. Lloydell: Anton Grbec, Box 35. Luzerne: John Matičič, 13 Hughes St. Martin: A. Zupančič, Box 11. Morgan: J. Kvartič, Box 453. Oakmont: John Ban, Box 355. South Fork: August Orel, Box 363. Vandling: Jos. Čebular, Box 156. W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 2, box 113. 1. MAJ JE RESNIČNI DELAVSKI PRAZNIK. Oblečite se za to priliko s pošteno izdelano obleko narejeno v delavnicah Hart Schaffner & Marx. Regal obuvala unijskega izdelka; zaloga srajc, klobukov in kap po zelo niskih cenah., MORRIS PECK modna trgovina, Ravnilo naše trgovine je kvaliteta in točna postrežba. 122 W. Lake St. Chisholm, Minn. Tel. 89. ... THE - I I PEOPLES DEPT. I STORE | prodaja raznovrstne narejene | i obleke za ženske In otroke | = Obleke za dečke; zaloga obuval po novih, = nizkih cenah. E = Ako se hočete zadovoljiti, kupujte vaše = potrebščine v E PEOPLES DEP'T STORE, § = Chisholm, Minnesota | FmiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii? W. VIRGINIA. Pierce: Anton Vidmar, box 373. Thoma«: Frank Kocjan, Box 272. Louis Bartol, box 481. WASHINGTON. Black Diamond: Frank Steblay, Box 22. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žeravec, Box 19, N. Newell St. Milwaukee: Frank Maroh, 542 So. Pierce St. West AUis: Jacob Black, 432 — 54th Ave. A. Ilovšek, 420 — 52nd Ave. Ako želi kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj se ogla-s.i, pa bomo popravili imenik. SPREMEMBA NASLOVA PRI TAJNIŠTVU J. S. Z. Tajniški urad Jugosl. socialistično zveze se na-haja od sedaj naprej na glavnem stanu Socialistične stranke 220 South Ashland Boulevard, Chicago, 111., in ne več na 3639 W. 26th Street. Tajniki klubov J. S. Z. in tisti, ki imajo s tajništvom opravka, naj naslavljajo vsa pisma takole: Jugoslav Socialist Federation, 220 So. Ashland Blvd., Chicago, III. Tajništvo J. S. Z. DETROITSKIM SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ. se vrši dne 14. maja (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvr-ščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. Organizator. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela u> privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke ce ne in poštena postrežba. (AdvJ BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island At«., Chicago, III SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za iiovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, III- Kupujte vaše potrebščine v W. F. Wise General Store, Glencoe, Ohio. Prodajamo vsakojako blago. Oglašajte priredbe vaših klubov in društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.? Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj. Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe pošljemo za 90c. Kadar... Kadar mislite na potovanje » stari kraj; kadar želite poslati svojim st» rokrajskim sorodnikom, prijatc 'jem ali znancem denar, ali kadar imate kak drug p<«el j starim krajem. obrnite se na tvrdko ZAKRAJSEK & CESAREK 70=9th AVE. NEW YORK, N. Y. JOSEPH C. WILIMOVSKY olidno blago po zmernih cenah 1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60 Najstarejša zlatarska trgovina na Blue Island Ave. HMNET^^ ZA POJASNILA PIŠITE: A. H. SKUBIC & CO., reE je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodin ske nasvete, znanstvene zanimivosti, poduene in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 na leto, za pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Priporočam svojo krojač-nico in čistilnico oblek. FRANK SPENKO, 1540 Calcutta Avenue, CLEVELAND, O. NAROČITE! Za $5.00 pošljemo sledeče knjige: Anfisa, drama v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev; cena 60c; Za staro pravdo, spisal Fran Erjavec, cena 60c; Svetovna vojna in odgovornost socializma, Et- bin Kristan, cena 60c; V novo deželo, Etbin Kristan, cena 30c; Katoliška cerkev in socializem, cena 30c; Don Correa, roman, cena 30c; Jug, zgodovinski roman, 616 strani, vezan v platno, cena $1.60; Vitez iz Rdeče hiše, zgodovinski roman, 504 strani, vezan v platno, cena $1.50; skupaj $6.00. Vse te knjige vam pošljemo za $5, poštnine prosto. Naročila pošljite Prole-tarcu. LOUIS LONCARIC Vrtamo vodnjake in popravljamo se-salke. Dela izvršujemo točno in jih garantiramo. 79th and Greenfield Aves., WEST ALLIS, WIS. Telephone West Allis 738-W. Telephone West Allis 738-W. LOWRENCE AVČIN, trgovina s pohištvom in orodjem. Cene nizke, postrežba točna. Prodajalna na 15046 Calcutta Avenue, CLEVELAND, O. STEVE STONICH, CHISHOLM, MINN. EDINA SLOVENSKA AGENTURA V AMERIKI ZA KOSE. s___ Kose, brusi, pile in klepalno orodje iz stare dežele. Imeli smo mnogo sitnosti in stroškov, predno smo' mogli, predno smo uspeli dobiti imenovane stvari iz starega kraja, kajti Jugoslavija ovira izvažanje stvari iz države, ker blaga še tam primankuje. Jeklarne, ki so izdelovale kose, le malo ali nič ne obratujejo. Edino v eni se nam je posrečilo dobiti naročilo, ker so imeli kose in druge stvari v zalogi še izza predvojnih časov in od te smo ga le s težavo ctobili v Ameriko. Vedno pazite na varnostno znamko, zasekana v kosi, ki ima podobo zvezde, ali takozvane "komet"; to so edine kose iz starega kraja, ki so izdelane iz najboljšega jekla in močne, da se ne zlomijo. Cena eni kosi je $3.75 ; ako jih naročite 6 skupaj, stane $3.25 vsaka. Cena drugim, nekoliko lažjim kosam iz starega kraja, je $2.00. Svetujemo pa, da naročite najboljše kose. četudi stanejo nekoliko več. Cena brusilnim kamnom, 50c; pile 9 palcev dolge, 65c; klepalno orodje od $1.75 do $1.60. Naslov: STEVE STONICH, CHISHOLM, MINN. Največja trgovina pohištva, železnine in kmetijske orodja. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM "GENERAL MERCHANDISE 1862-4 BLUE ISLAND AVE- CHICAGO, ILL. Zaloga vsakovrstnega blaga, spodnje obleke, čevljev, klobukov in lepotičja za ženske, raznovrstnih ur itd. Pridite in se prepričajte. Kdor izreze ta kupon In ga zaeno s tem oglasom prinese seboi, mu damo pri vsakemu nakupu 5% popusta NE PREZRITE TEGA! (3 TI SE HUDUJEŠ KAR TI PRAVIM . . . Ti se huduješ nad mojimi besedami. Rad bi da bi molčal, da bi ostalo vse pri starem, da bi se ne vznemirjal . . . Sovražiš vstajenje, rotenje; rad bi imel mir, prosperi-teto. Agitacija te vznemirja. Agitatorjem odgovarjaš pikro, zakrnje-no; s krogi jo, z vešali. Kar je tvojega je tvoje; praviš, da boš najel ljudi, da bode streljali mesto tebe, če bo potreba. Ali posestvo, na katerem si, ni tvoje® Niso tvoji mlini, železnice, telegraf, telefon; vse hiše v velikih mestih, premogovi rovi, polja na deželi in loti v mestih? Ti se me bojiš, ker me ne razume«. Nekega dne me boš razumel — in takrat boš ljubil to, kar danes zametuješ, česar se danes bojiš. Iznašel boš, da želim napačno veljavo, katero sedaj poseduješ, zamenjati s pravo; z veljavo, ki obogatuje svet, zagotovljeno veljavo slonečo na sreči in blagostanju vseh . . . Tvoje veljava potrebuje danes policije, vojaštva, sodnikov, beri-čev, obešalcev; potrebuje železnih shramb, ključavnice, puške in kanone. Dim vojnih ladij se vali po morju in ga zatemnjuje. Za varstvo svoje veljave potrošiš več kakor za vedo in prosveto. Pred kom zavaruješ svoje reči? Pred ljudstvom? Ali se ga bojiš? Latinica in cirilica. A — B - - C a A — a A 1 L — ./I JI b B — 6 5 lj Lj Jb Jb c C — U u. 1U M — M M č C — h h n N — H H Č C - H M "j Nj — H, f-b d D — X A 0 0 — o 0 dž Dž — M M P P — ri n e E — e E r R — p p f P — + s S — c C g G — r r š Š - m m gj Gj - n t T — T T h H — X X u U — y y i I — H H v V — B B .j J — j J 7. Z — 3 3 k K — K K Ž ž m >K Gotovo se bojiš svojega lastnega razreda in mene bi rad, da bi se bojeval za te! Ne, ti hočeš mir! Miljone si dal za mir; ti ki povzročaš vojne! f Največja slovanska tiskarna v Ameriki | JE Narodna Tiskarna 2142-2150 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. v.. TV/1"I tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem, Poli skem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni. J 10E1EG m o Največja slovenska zlatarska trgovina Frank Černe 6033 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške. itd. ■ Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč • lovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Piiite po cenik, kateri *e Vam pošlje brezplačno. Najboljše blago. Najnižje cene. 0 GlJ iwwwwwwwwvwvwmvvwkvmmwwww^ Za najboljšo kvaliteto DOBRIH OBLEK za moške in mladeniče obiščite našo trgovino. NA VSEH OBLEKAH ZNIŽANE CENE Vogal 18th St. in Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. Miljone! Kako si dobil to premoženje — in še sto miljonov poleg? ,Ali si jih zaslužil v potu svojega obraza, potom poštenega dela, ali morda potom svojih možganov? Si morda iznašel stroje, ki kujejo plate tvojim Nebojeseničem? Ali si morda izdelal načrt za svoje delavnice? Morda si jih zidal? Tisoče ljudi dela za te, in ti jih ne poznaš. Samo številke so ti, to vse; številke shranjene v tvojih knjigah, ki kažejo tvoje bogastvo. Te številke rode dobiček, zato so v tvojih knjigah; sicer bi jih niti ne imel v knjigah, zakaj iz ljubezni do delavcev ne uknjižuješ. PRAVE STAROKRAJ-SKE IMPORTIRA-NE KOSE, motike, klepalna orodja in brusilne Bergamo kamne. Pišite: ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, BROOKLYN, N. Y. RESTAVRACIJA MARTIN ŠORN, 6034 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Serviramo tečno hrano. Najboljša pstrežba. Tel. Princeton 1944 W. NEW YORK DRY CLEANING CO. 6220 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Čistimo, barvamo, likamo, popravljamo in predelujemo vsako vretne obleke. Ti se huduješ, kar ti pravim. Skeptičem si. Poslušaj: Tam doli na cesti in zaduhlih bajtah so se začele stvari gibati. Šum postaja glasneji in glasneji; glasneje se razlega ko pred petimi leti, glasneje ko lani in včeraj . . . Včasih je že vstal in postal jo glasan. To se je dogodilo tu in tam. Ti si bil oborožen kakor Knjig v vrednosti za $6 pošljemo samo za $5. Ci-tajte oglas na drugem mestu v tej izdaji. FRANK SKOK Naša posebnost: Fotografiranje z brzo lučjo. Developiramo slike za amateurje. Če hočete vašo sliko povečati, jo prinesite v naš studio. Portreti vseh velikosti; okvirji za slike raznih velikosti; dobite tudi druge fotografične priprave in potrebščine. 485 52nd Ave., vogal National Av. WEST ALLIS, WIS. Telefon West Allis 366-Y. ANTON KOLENC. 6702 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. priporoča v poset svojo restavracijo in gostilno. Ser-vira tečno in okusno hrano. Prodaja smodke in cigarete. JOSEPH MILAVEC, 6110 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. RESTAVRACIJA. Okusna in zdrava jedila. Točn postrežba. KDOR JE ZMOŽEN ČI- TANJA ANGLEŠČINE, naj naroči sledeče knjige, ki jih je spisal znameniti socialistični pisatelj Upton Sinclair : 100%, povest patriota, cena $1.20; The Brass Check, študija ameriškega žurnalizma, cena mehko vezani 60c, v platno, $1.20; The Profits of Religion, razprava o izrabljanju ver za privatne interese, cena $1.20. Naročajo se pri Pro-letarcu. BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Trgovina z vsakojako žensko in otroško opravo. Dobro blago, cene nizke. FRANK BUTALA, 6410 St. Claire Ave., CLEVELAND, O. Trgovina s čevlji. S T'EVE YOCHUM, BRIVNICA 'I N BILJARDNICA. 6002 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. hajduk: s količem, s puško; oborožen za smrt — in moril si! Vrjel si, da se s mrtjo opravi in upravna vse — da postane vse tiho, kakor grob, v katerega padejo tvoje žrtve. Ampak zmotil si se, zmotil temeljito! Glej jih, kako protestirajo, rote in vznemirjajo .. . Ti dolžiš mene — agitatorja. Nikar me ne dolži, sam si kriv! Ne prihajam s slabimi rečmi, trpkimi — z rečmi, ki te zbadajo, z rečmi, ki se jih bojiš; — prihajam samo da povem resnico, da povem reči, ki jih moraš slišati, sicer oživi cesta in postane vulka-nična . . . Nastale bodo divje želje, toda ne obsojaj jih; ne dolži človeka, ki je dobil divje želje, da bi po-žgal. Sam si kriv! Ti si tisti, ki je vzel deset milj ono v in več! s katerimi bi sedaj rad kupil mir. Ti si kriv razmer kakršne so, ne pa ljudje, ki so sešteti v tvojih knjigah! Ne govorim samo zase, prijatelj. Ko priznaš samega sebe, za to kar si v resnici, in ne to kar misliš da si, potem bom jaz; nepotreben. Do tlje me pa lahko pričakuješ in srečaš kjerkoli; kajti člo- Izšla je nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poleg slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu. JOSEPH KALAN, 6220 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Trgovina z železnino in hišnimi potrebščinami. . Popolna zaloga varni-šev (olj) in barv. veštvo neče biti šteto kakor buče ali bankovci in zoperstavlja se, ko se ^a želi odstraniti od mize življenja, ki je pogrnjena za vse. Kapitalist riskira v podjetju del svojega imetja. Delavec riskira vse: Svoje zdravje in življenje. Kljub temu ima kapitalist ves dobiček, delavec pa beraško plačo. Mladost je doba veselja; za delavsko mladino je prvi korak v izkoriščanje. Starost je doba počitka ; za delavstva je to čas zadnjih in najkrutejših prevar. Telefon Canal 4340 Jugoslovanska trgovina s cvetlicami V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd. Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Med Throop in Blue Island Ave. Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico Božidar Knafl 1313 West I9th Street Chicago, 111. Cene zmerne delo trpežno in lično Pipravljamo, čistimo in likamo POZOR HERMINIE! V soboto dne 30. aprila — pripredi — Slov. Socialistični Klub 69, J. S. Z. VESELICO, ria katero vabimo tukajšno in okoliško občinstvo, da jo pose ti v obi-lem številu. Igrala bo godba na pihala iz Herminie No. 2. Veselica se vrši v dvorani društva Prostomisleci. DNE 1. MAJA ob 3. popoldne. pa bomo imeli shod ravno v tej dvorani. Govorniki bodo nastopili v slovenskem in angleškem jeziku. Agitirajte za obilno udeležbe veselice in shoda. ANTON ZORNIK, tajnik. Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu. JOE MAJCEN, Slovenska krojačnica in čistilnica oblek. 635 E. 152nd Street, CLEVELAND, O. RUDI BOŽEGLAV, 6006 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Mehke pijače in prigrizek. Smodke in cigarete. Glavni stan "štaparjev". Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Srbeče kožne bolezni so mnoeokrat neprenosljive. Pokažejo se v obliki pordečele kože, mehurjev, izteklin in kar je najneprijetnejše — ti znaki neprenehoma srbe, dražijo in povzročajo pekočo senzacijo, ki pricra bolnika, da se praska na prizadetih mesti, kar Je pa še BlabSe. Ne trpite tega. Poslužite se r Severa's ESKO (preje Severovo Mazilo za kožo) antisep-tičnego mazila za srbečo in vneto kožo in kraalo boste doseeli zaželjeno odpomoč. To mazilo vživa zaupanje pri tisočih iju" deh, ki so ea poskusili proti srbečni kožni bolezni različne vrste. Ti so iznašli v njem izvrstne uspehe — tako boste iznašli tudi vi. Na prodaj pri vsih dobrih lekarjih. • Cena 50c. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. • Mi pošiljamo denar v vse kraje Slovenije, Hrvatske, Srbije, Dalmacije, $ $ * druge dele J in Jugoslavije. ^ Vse denarne pošiljatve garantiramo. § 1 American State Bank f @ V @ 1825-1827 Blue Island Avenue, $ ® CHICAGO, ILL. ® J J. F. Štepina, pred. A. J. Krasa, blagajnik, j (g)®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«' ^^^jjBa KDO SE POSLUŽUJE UWlW PAIN-EXPELLERJA? W^J V&ifi/f Delavec se ga poslužuje, da odpomore mgftS^ svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre- /f ^p^. >/& J^Mfigf/^ tegnile pri težkem dnevnem delu. /j 5 |JE Farmer ga uporablja in noče biti brez 7lrW V. ^ mf njega. Pain-Expeller zavzema častno Jtn^jflfej^' W mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se P pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki Tovarnarški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo m druge neprilike v njegovem težavnem poklicu. •rfS&Bfe* Majnar potrebuje Pain-Expeller pri fSggm revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevralgiji ali vseh boleznih, katere osla- MK bijo telo in odvzamejo vso energijo. /L^Sj^m. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če ftgk otroci padejo ter se ranijo, zoper pike HS-*-muh in vbodljaje drugih žuželk in kjer- aBSBK^MU koli je potreba dobrega linimenta. r M Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. (S)®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. John Plhak & Co. 1151-1153 W. 18th Slreet Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke. EDINA JUGOSLOVANSKA TVORNICA SMODK NATION'S CIGAR CO. —Jos. N. Bazdaric— 1707 S. Racine Ave. Chicago, 111. __ Tel. Canal 1 400 -- Podružnica: St. Louis, Mo. Izdelujemo najboljše vrste smodke, * Nation One Shot Nature's Best Beldina Liberty T-A-P Rosa Del Lego Wedge Vprašajte za naš cenik as