Po pošli projoman: xa
celo !eto naprej 26 K — h
pol leta
četrt , mesec
6,60, 2,20,
V upravniitvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol lera „ 10,-,
ùetrt _ mesec
6,-. 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inaerate •prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vraCajo,' nefrankovana pixma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah at. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan, izviemti
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 87.
V Ljubljani, v sredo 17. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Mejnaroden boj.
Ob istem času je boj proti katoliški cerkvi buknil na raznih straneh. Komaj je v Avstriji med Nemci prodrla prostaška nemškoradikalna struja, ki je inscenirala ostudno gonjo : »Proč od Rima«, vzdramili so se tudi drugod sovražniki križa. V Bu-dapešti so iz univerze, katero je ustanovila katoliška cerkev, pometali znamenja krščanstva, »viteški« Mažar ni hotel zaostati za Nemcem. Na Francoskem je ob istem času ves vladni in republikanski aparat se vrgel na katoliške redove, da jih uniči, skovale so se postave, katere morajo zatreti samostane, če se bodo izvajale. In glej : Ob istem času buknejo nemiri v Španiji. Poroka kraljičine in sprejem deklice Ubao v samostan sta bili pač le pretvezi. Skrivna roka je organizirala vstajo in hujskala proti cerkvi ter le čakala priložnosti in s klicem : Doli z jezuiti! Proč s klerikalizrrom! fanatizirala zapeljane mase. Na Portugalskem ob istem času završe demonstracije. Zunanjega povoda skoro ni bilo. Da je hotela hčerka tujega človeka — bra-zilijanskega konzula v samostan, in da je stariši niso pustili — jeli to vzrok, da mora ljudstvo demonstrirati? Ne, treba je bilo le nekega povoda, da se udari, in ker drugega niso imeli, porabili so tega.
Kdo ne vidi v teh dejstvih neke zveze? Boj je povsod enak. Sedaj se razvija tu bolj, sedaj drugod, a načrt so razvidi iz njega.
Pri tej priložnosti se spominjamo besed, ki so se izgovorile na zadnjem shodu 1 r a-masonov v Parizu. Zastopnik Španskih framasonov Morayta je rekel, da se morajo framasoni raznih držav združiti ter da je republika skupna vez, ki jih naj spaja, kajti v republiki najbolj procvitajo framasonske ideje. Zato so španski framasoni republikanci.
Francoski framason Marechause je tudi povdarjal, da mora framasonstvo z internacionalno zvezo voditi boj proti samostanom, proti »babjeveretvu«. Saj izkušnja kaže, da če se izženo redovniki iz ene dežele, sprejemajo jih z odprtimi rokami njih
bratje v drugih deželah. Tako je »klerika-lizem« mednarodno združen, in ta njegova sila se da pobiti le z mednarodno zvezo framasonov, ki v raznih državah ob istem času zasnujejo preganjanje »klerikalcev», da se ne morejo nikamor rešiti. To je nova pot k »triumfu civilizacije«.
Tako framasoni med sabo. In če pogledamo evropsko bojišče, na katerem se bori krščanstvo proti liberalnemu brezverstvu — ali no vidimo, da se v resnici dela po sklopu pariških framasonov?
Sredstva so jim dobra vsa, kar jih dobe. Najboljše se da delati s papirjem, s časopisjem. A če je treb3, tedaj nastopijo ti liberalci tudi pot surove sile. S kamenji, z bombami, z noži napadajo, kier jim kaže. Če se »klerikalci» branijo, tedaj pa kličejo na pomoč državnega pravdnika in sodišče zoper »nasilne klerikalce«.
V	O p o r t u na primer so nabrali liberalci tolpo ljudi, ki je napadla samostan. Nekaj stotin kupljene druhali je začelo sa mostan ometavati s kamenjem. Redovniki so bili v smrtni nevarnosti. Da so rešijo, dobili so nekaj pušk in so vstrelili na liberalno druhal. Nato se je vnel boj na življenje in smrt. Orožniki so prišli na lice mesta in razgnali druhal. Sedaj pišejo liberalci, da so »klerikalci« napadli ljudstvo, ter one redovnike, ki niso storili nič drugega, nego da so branili svojo življenje, opisujejo kot na-silnike. Tako se dela.
V	Kadiksu v Španiji so najeli framasoni človeka, ki je položil v cerkvi d i-namitno patrono. Prišlo je mnogo ljudi v cerkev tisti čas, in zgodila bi se bila strašna nesreča, da niso opazili atentata in dinamita o pravem času odstranili. Vlada je ukazala seveda preiskavo, a — krivca ne — najde . . .
Tako-se dela dandanes. Mejnarodni boj proti cerkvi besni povsod po framasonskem navodilu: Enkrat s papirjem, drugič s kamenjem, tretjič s sodiščem, četrtič .. . z di-namitom.
Mi pristavljamo le to, da se poročila v
»Slovenskem Narodu« vedno v je-majo s framasonskimi poro čili.....
Državni zbor.
Dunaj, 16. aprila. Osemurno delo v rudnikih.
Danes se je zopet sošel soc. politični odsek, da so posvetuje o vladni predlogi glede delavne dobe v premogokopih. Ker hočem pozneje o tem vprašanju obširneje poročati, omejim se danes samo na dosedanje obravnave v soc. političnem odseku, da pojasnim stališče vlade in raznih strank nasproti temu vprašanju.
Kakor znano, imamo v Avstriji prvi splošni rudarski zakon iz I. 1854. Ta je že davno zastarel in v mnogih ozirih ne zadošča razmeram in potrebam sedanjega časa.
Zakon z dne 21. junija 1884 obsega nekatere določbe glede mladoletnih delavcev in žensk, glede nedeljskega počitka in delavne dobe. Paragraf 3. tega zakona določa delavno dobo na rudnikih na 12 ur. V zadnjem desetletju pa so mnoga rudarska podjetja brez novih zakonitih določil sama znižala delavno dobo na 10, druga tudi na 8 ur, ne vštevši uvožnjo in izvožnjo. Torej je že sedaj pri mnogih podjetjih krajša doba, negn jo zakon določa.
V zadnjih letih pa se vedno množe in odločneje ponavljajo zahteve delavcev, naj se delavna doba v rudnikih, sploh za delavce pod zemljo skrči na 8 ur. Z» to zahtevo govore etični, zdravstveni in razni drugi razlogi. Poljedelsko ministerstvo je bilo konečno prisiljeno, da se je 1. 1897. začelo resno baviti s tem vprašanjem, ki je v javnosti bilo že davno na dnevnem redu. L. 1898. jo vlada sklicala industrijski in poljedelski svet, da poizve mnenje mero-dajnih krogov glede delavne dobe. M o n -t a n i s t i č n i odsek se je izrekel proti skrajšanju delavne dobe v rudnikih sploh. Temu se ne moremo čuditi, ker je bila v odseku večina podjetnikov.
Ko pa je začetkom 1. 1900 izbruhnil v Ostravi in Karvinu znani štrajk in se razširil tudi na nekatere čeSke premogokope, se jo poslanska zbornica lotila tega vprašanja in po burnih debatah prisilila vlado, da je 17. maja 1900 zbornici predložila načrt zakona, s katerim naj bi se premenile določbe zakona z dne 21. junija 1884 glede delavne dobe v premogokopih. Ta načrt zakona se je 18. maja 1900 izročil soc. političnemu odseku v obravnavo. Dne 8. junija je bil poročevalec dovršil svoje poročilo, a še isto noč je bil državni zbor vsled češke obstrukcije odgoden in soc. politični odsek ni dovršil dela.
Vladni načrt.
Letos je vlada iznova predložila dotični načrt zakona brez vsake izpremembe. Po tem načrtu bi so delo v premogokopih od 12, oziroma 11 in 10 ur skrčilo na devet ur; ob enem pa bi bile izjemoma dovoljene daljSe delavne dobe iz tehničnih in gospodarskih ozirov. Maksimalna delavna doba bi se torej po vladnem načrtu ne določila za rudnike sploh, ampak samo za premogokope, in sicer le za delavce v jamah. Vlada se drži načela, da je deveturna delavna doba z odmorom dovolj kratka, in da smejo izjemoma obdržati tudi daljšo dobo tista podjetja, ki bi vsled znižanja delavne dobe na devet ur opešala in s časom morala propasti. — Te izjeme bi določevalo v dogovoru s podjetnikom in delavskim odborom rudarsko poglavarstvo v sporazumu z deželno vlado, v drugi instanci pa poljedelsko ministerstvo v sporazumu z ministerstvom za notranje posle. Ta določba glede izjem je v načrtu zakona tako splošna, da bi konečno izjeme postale pravilo.
Premembe v odseku.
Socijalno-politični odsek je mes. sušca izvolil pododsek in dr. Kolisc h e rja izvolil poročevalcem o tej vladni predlogi. Dr. Kolischer je sicer sostavil obširno poročilo, toda vladnega načrta ni izpremenil. V pod-odseku pa se je večina izrekla za osemurno delo, in sicer ne le v premogokopih,
LISTEK.
Med romanskimi napodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
6. Na Špansko!
Zadnje dneve pred odpotovanjem sem živel doma v nekem nemiru, pa ne zaradi skrbi, kako se mi bo godilo na ptujem, temveč iz drugega vzroka. Razglasilo se je namreč po časopisih: „I. I. odrine v kratkem na Špansko" — jaz pa le nisem hotel odriniti. Čakal sem bolj hladnega vremena, kajti pAriti se po južnih krajih v najhujši vročini meseca junija ali julija bi ne bila prijetna zabava. A znanci mi niso dali pokoja; kamor sem se prikazal, zdelo se je, da gledajo le mene, češ: Bogve, ali se je že vrnil nazaj, ali je morebiti kar doma ostal ?
V Ljubljani me sreča na Mestnem trgu prijatelj ter me pozdravi z vprašanjem:
„Si že šel, ali boš šele šel?"
„Kam?"
„No kam, na Špansko?"
Pri Ferlincu me dobi tisti Ivanov, ki vsako reč izve, in prve besede so:
A/
»S^ že bil, ali še nisi bil?"
/
„Kje?"
„No kje, na Španskem?"
Sedaj imam pa že dovolj! Kmalu bodete slišali, kje se nahajam. Dozorel mi je trden sklep, da povežem prej ko mogoče popotno culico ter da sploh nikamor ne grem več, preden se ne vrnem na Kranjsko nazaj. In — že sem v Marseillu — le pogumno naprej!
Ko mi je jud dal tistih sto frankov, sem imel precej ložje srce. Akopram nimam plačane vožje po španskih progah, dobil sem vsaj svoto povrnjeno, vozni listki se pa lahko dobijo na vsaki postaji, da je le denar.
Pri mestu A r 1 e s se prepeljemo čez reko Rodan (Rhone); vožnja gre ob lionskem zalivu naprej skozi Monpellicr, Cette in Narbonne, pozno v noč dojdemo v Perpignan, slednjič smo na prvi španski postaji P o r t b o u. Sedaj bom torej gledal deželo, ki nosi nekak poetišk značaj na sebi, deželo, katero so nam vedno slikali v skrivnostni zavesi, videl bom oni veliki polotok, ki je obdan od vseh strani z morjem ter po mogočnem zidu Pirenej ločen od Evrope. Špansko kraljestvo ima s kontinentom le dvojno železniško zvezo po suhem, to ste progi ob atlantskem in sredozemskem morju, tako daleč šc ni prišel napredek, da
bi se glasil hlaponov pisk tudi skozi Pire-neje. Vsled tega nam že izraz „špansko" pomeni neznano reč in še celo pri najbližjih sosedih Francozih se čuje pregovor: „Faire de châteaux en Espagne" (zidati zračne gradove v Španiji). Pa ne samo krajevno razmerje, še večjo razliko je vtisnila Špancem zgodovinska preteklost. Znano je, da so vladali Arabci veliko stoletij (711-1492) v teh provincijah, ki imajo vže zaradi zemljepisne lege, še bolj pa po svojih nekdanjih gospodarjih orientalski značaj. Polmesec si je zasužnil deželo 1. 711, premagavši za-padne Gote v hudi bitki pri Xeres de la Frontera v Andaluziji. Goti so izgubili v vojski svojega kralja Roderiha, in le majhen del je vbežal v severne pokrajine kantabriških gora. S tega skritega stališča so v raznih bojih napadali vsiljene Mavre, pridobivali polagoma izgubljeno posestvo nazaj, rešili krščansko vero, vzeli sovražniku zadnjo postojanko v G r a n a d i leta 1492, ter si po preteku 781 let priborili popolno svobodo.
V Portbou mc jc čakalo nekoliko sitnosti pri postajni blagajni. Vzel sem listek tretjega razreda (de la tercera) do Barcelone in vstopil v pripravljeni vlak. A tukaj vidim večjo eleganco, kakor je navadna v tretjem razredu, kmalu pride tudi sprevodnik z
opomnjo, da ima ta vlak le vozove prvega razreda (de la primera). Hitim nazaj k blagajni ter dodam še toliko, da iznaša voznina od Portbou do Barcelone 23 pesčt za primeroma kratko črto, ki se prevozi v dobrih štirih urah od 336 do 7"23 zjutraj. Lahko bi bil ostal v Portbou do poldneva in se peljal boljši kup, a ker pravijo, da je „čas denar", nisem hotel čakati.
Železnica se vedno bolj oddaljuje od morja. V nočni tmini drdrajo kolesa dalje in dalje; kako lahko bi se primerila kaka nesreča, saj ni treba posebnega vzroka, in pripeljem se v vso drugačno deželo nego jc Španija. Mala pomota, recimo nepravi signal, napačno stališče menjalnikov ali kak drug slučaj, na katerega ni nihče mislil, in potem gorje! Mcdia vita in mortc sumus — v sredi življenja smo v smrti. Toda izšlo se je brez nezgode.
Ker zaradi vnanje temote ne morem opazovati okolice, vsujem ves španski drobiž v klobuk, da se seznanim s ptujim denarjem. Poleg srebrnih peset, ki veljajo nekaj manj kot naše krone, imam največ bakrenih pe-nezev, večjim pravijo perro grandc, manjšim perro chico (veliki in mali pes). Sprevodniku, temnokožcu s črnimi brkami, sc je čudno zdelo, ko vidi toliko denarja v klobuku; morebiti je imel slutnjo, da pridem s
A /-
ampak v rudnikih sploh. Ker pa v mnogih rudnikih iz tehničnih vzrokov ni mogoče ta koj vpeljati osemurne delavne dobe, zato naj bi od dne, ko zakon stopi v veljavo, še tri leta veljala deveturna delavna doba, po preteku treh let pa sploh le oBemurna za delavce pod zemljo. Razloček mej vladno predlogo in sklepom pododseka je torej ta, da hoče vlada znižati delavno dobo na devet ur, in sicer le za premogarje v jamah, do-čim pododsek zahteva znižanje delavne dobe na osem ur za vse rudarje sploh, ki delajo pod zemljo, in dopušča deveturno delo le za prehodno dobo treh let.
Dr. Kolischer pa se ni strinjal s to iz-premembo ter je odložil poročilo, katero je potem prevzel poslanec S c h o i s w o h 1. Ta poročevalec sicer ni povsem zadovoljen s sklepom pododseka, ker zagovarja osemurno dobo, toda obravnave v odseku so danes že pokazale, da morda se ti predlogi ne dobe večine.
Obravnava v odseku
Danes se je sošel socijalno pol.tični odsek, da se posvetuje o raznih predlogih. Dr. Kolischer je obširno zagovarjal vladni načrt, ki določa deveturno delo vpre-mogokopih, izvzemši torej razno druge rudnike. Naglašal je sicer, da bi bil tudi za osemurno delo, ko bi načrt postal zakon. A po vladni izjavi je skoraj gotovo, da ga gosposka zbornica zavrže in delavci ostanejo pri starem. Torej bolje nekaj, nego nič.
Mladočeh dr. F o f t je govoril v istem smislu, (lasi češki poslanci niso edini v tem vprašanju. Povdarjal je tudi, da je poslanca C i n g r a predlog, ki takoj zahteva osemurno delo, le gola demonstracija.
Zavračal ga je poslanec Schuhmeier, ki je ostro prijemal vlado in podjetnike, ki se upirajo opravičeni zahtevi rudarskih delavcev.
Dr. Bennati kratko izjavi, da hoče s tovarišem Hortisem glasovati za osemurno delo.
Dr. Barnreither je za deveturno delo, toda v rudnikih sploh, in ne samo v premogokopih.
Poslanec Kink, nemško-liberalni podjetnik, bi najraje videl, da ostane vse pri starem, ker industrija že sedaj peša.
Vladni zastopnik ministerijalni svetnik Zechner v daljšem govoru naglaša, da vlada zahteva deveturno delo in ta olajšava veljaj le za premogokope, ker je tu delo mnogo nevarnejše, nego v drugih rudnikih.
S tem se je ob 1. uri obravnava končala. Ker je danes popoludne pogreb poslanca Schlesingerja, snide se odsek jutri ob 10. uri. Oglašenih je še več govornikov in skoraj gotovo tudi jutri ne bode končana glavna razprava.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. aprila.
Nova večina v parlamentu?
Krakovski „Czas" prijavlja v zadnji številki dopis z Dunaja, v katerem jeden
kakega ponočnega ropa, in bržkone je bil on vzrok, da me je v Barceloni zasledila policija.
Tu moram opomniti, da roparji v boljši ali slabši obleki še dandanes niso kaka redka prikazen v Španiji, ob vladanju kralja Karola III. (1759 -1788) jih je bilo še toliko, da jih nisi mogel razločiti od drugih ljudi. Preganjali so jih na vse načine, toda oslabela Španija ni imela toliko moči, da bi jim bila kos. Razna sredstva, s katerimi jim je mislila priti do živega, so se izkazala navadno brezvspešna, in tolovajstvo se je bujno razvijalo naprej, da je postajalo vedno bolj domače ter dobilo skoro idilično lice. Izdala se je postava, da ne sme noben možak nositi plašča ali dolge suknje, ker se pod tako obleko lahko skriva orožje. Kogar so zasačili policaji, da se ni ravnal po tej prepovedi, vgrabili so ga ter mu pristrigli škrice. Originalno sredstvo sicer, a zlu ni segalo do korenine. V starih časih pa, ko je skrbela država še manj za občno varstvo, so vstanovili meščani sami društvo „la santa hermandad" t. j. sveta bratovščina. Najeli so stražnike, ki so na velikih cestah prežali na razbojnike; sedaj ni več tako hudo, a s poštnimi vlaki se po samotnih krajih še vedno vozijo oboroženi čuvaji (guardia civil).
(Dalje prih.)
njegovih sotrudnikov priporoča nemško-češko-poljskovečino v parlamentu. Dopisnik pravi, da je nemško-češka zveza že gotova (?) stvar in bi bili torej Poljaki zelo nespametni, ko bi ne izrabili te ugodne prilike. Čehov in Poljakov bi bilo skupno 140, Nemcev nekaj več. Ta večina bi bila zanesljivo poroštvo za vse slučaje. Kajpada bi morala biti v tem slučaju na dnev. redu za sedaj le gospodarska vprašanja. — No vest je v tem smislu ako ne več vsaj dokaj prezgodaj prišla v javni svet. Da Poljaki vedno hrepene po zvezi, v kateri bi mirno delovali za svojo korist, in če se zvežejo tudi z Nemci, je znano že vsakemu politiku. Toda da bi se podali v to zvezo Čehi, katerim so Nemci povzročili že toliko neprilik, dosedaj pač ni mogoče misliti. In dalje: proti komu naj se Čehi zvežejo z Nemci ? Proti Jugoslovanom gotovo ne, Italijani in radikalni elementi pa itak ne pridejo dovolj v poštev. Iz te moke bržkone ne bo kruha in je bržkone ta večina le želja Poljakov in Nemcev. Istina pa je morda, da se vlada prizadeva sostaviti delavno večino za predloge in nagodbo proti opozicijonalnim strankam, tako nekako, kakoršen je parlamentarni položaj dosedaj. V tej večini bi pa bile vse delavne stranke in ne samo 3 zgoraj navedene.
Ministerska posvetovanja.
V ponedeljek so se pričele pri zunanjem ministru na Dunaju ministerske konference o skupnem proračunu za leto 1902, ki se predloži delegacijama v drugi polovici maja na Dunaju. Posvetovanja so so udeleževali poleg grofa Goluhovvskega skupna ministra Kallay in Krieghammer ter admiral Spaun, oba ministerska predsednika Koerber in Szell ter finančna ministra Bohm-Bavverk in Lukacs. Posvetovanje se je včeraj nadaljevalo in razprava o proračunu tudi zaključila. Ogerska ministra Szell in Kallay sta danes odpotovala v Budimpešto. Ker se posvetovanj ni udeležil tudi domobranski minister "VVelsersheimb, sklepajo listi, da v proračunu ni pričakovati nikakih presenečenj. Vprašanje glede novih topov baje še ni godno za delegacije, vsled česar skupna vlada tudi ne bo zahtevala v lu OTrhti nikukoga kredita
V proračunu se bo nahajala le neka neznatna svota za študije in predpriprave, pač pa je pričakovati večje zahteve za gradenje novih ladij in za Kino.
Gonja proti poljskim dijakom na Pruskem.
Boj proti Poljakom na Pruskem se na daljuje z vso silo na vseh koncih in krajih. Vlada in njeni organi so poskusili že vsa mogoča sredstva, pritiskalo sa je na poljsko duhovščino, na učiteljstvo, na kmečko prebivalstvo in na mladino v nižjih šolah, a vse to dosedaj ni mnogo koristilo, ker poljski živelj še vedno ni zatrt in poteptan,-kakor si ga želi vlada, in je mej Poljaki še vedno mnogo tudi svetne inteligence, ki stori svojo dolžnost v obrambo tlačenega naroda. Sedaj so se vrgla pruska oblastva tudi na to polje. Preprečiti hočejo naraščaj zavedne inteligence. Zasledujejo se vsi višji gimnazijci, ki kupujejo poljske knjige. Izdajalski izdajalec »Gazete Ostrovvske« Leit-geber je sostavil zaznamek vseh takih gimnazijcev. Sploh se zasleduje dijaštvo na vsi črti. Niti pisem ne smejo dijaki dobivati v roke, ne da bi jih prej pregledali višji organi. Več gimnazijskih ravnateljev se je zvezalo s policijo, da zasledujejo dijaštvo, s katerimi rodbinami občuje in kake liste prebira. Lelo na izprehodih so poljski dijaki pod vednim nadzorstvom. — No, upajmo, da tudi ta gonja ne bo imela zaželjenega vspeha.
O Italiji v trontvezi je povedal te dni nekoliko misli admiral grof Canevaro, bivši zunanji minister v zadnjem liberalnem kabinetu, ki biva sedaj v Parizu. Ta mož je izjavil napram sotrud-niku »Figaro« z ozirom na obisk v Tou-lunu moj drugim tole: Zakaj ne bi mogli Francija in Italija prijateljski poravnati svojih starih prepornih zadev, vprašanje glede Tri-polisa in Marokko? To bi bilo mogoče in tudi zelo koristno. Sredozemsko morje je normalna podlaga za operacije za naravno ekspanzijsko silo velesil. Glede vprašanja, ostane li Mlija nadalje v trozvezi, pravi Canevaro: Napoved Italije, da izstopi iz tro-
zveze in ne obnovi več te pogodbe, bi sma trali v Avstriji in Nemčiji za čin sovražnosti. Ti dve velesili bi napovedali Italiji vojsko (?), predno bi mogla stopiti v novo zvezo. To bi bila neposrednja vojska. Italija ne namerava izstopiti iz trozveze in tega gotovo v Franciji ne pričakujejo. Zveze se razdružijo po sili dejstev, obrabijo se same ob sebi, kakor polagoma oblede barve pred soincem. Trozveza na jedni, dvozveza na drugi strani, Anglija jedenkrat tu, drugič tam, to razmerje je zagotovilo tridesetletni evropski mir. — Italija se torej boji posledic, predno si zagovi drugo pomoč.
Odredbe ruske naučne uprave.
Zadnje odredbe rusko naučne uprave so pokazale, da je stopil njej na čelo mož, ki hoče nekoliko resneje pretresati dijaško vprašanje, oziroma ki bo izvel nove carjeve račrte. To kaže tudi najnovejša odredba ruske naučne uprave, s katero se v toliko ugodi dijakom, da vsled zadnjih nemirov in zatvorenja višjih šol ne bodo izgubili leta ali pa morali celo ostaviti zavod, ako bodo namreč izpolnili nekatere pogoje. Odredilo se je namreč, da se v aprilu prične zopet s predavanji in se bo pri preskušnjah navadno postopalo. Ako v dosego tega namena sedanji čas do velikih počitnic ne bo zadostoval, se bodo nadaljevala predavanja in preskušnje v počitnicah. Le oni dijaki, ki se ne bi poslužili teh ugodnostij, morajo sami nositi vse posledice. Izjemoma se vrše druge preskušnje tudi v jeseni in to v posebnih ozira vrednih slučajih.
Slovstvo.
„Zora", glasilo slovensk. kat. dijaštva, prinaša v ravnokar izšlem tretjem zvezku (VII. letnik) naslednjo vsebino: J. S.: Radi-kalizem in fanatizem. F. D.: Higiena in nravnost. N. C.: Tebi ... J. H. : Nekaj o humanizmu. J. J.: Filozofija. — Glasnik: Iz slov. kat. dijaštva. — Križ na vseučilišču. — Dijaški nemiri na Ruskem. — Nemiri v Španiji in dijaštvo. — 0 ženskem gibanju na Japonskem. — Zora izhaja 5 krat na leto in stane 2 K, za dijake 1-20 K. Naročnina ea pošilja na naslov: Bogumil Remec, stud. phil., Dunaj, XVIII. The-resiengasse 38. — Somišljeniki, podpirajte »Zoro«!
Dopisi.
Iz ljutomerskega okraja, 14 apr. Ljutomerska »Deutsche Volksschule« bode kmalu razširjena v trirazrednico. Kje neki imajo otroke, saj jim jih še za dva razreda primanjkuje ! Tako sc govori v naših krajih. Toda stvar je že rešena, in mi vemo in želimo, kdo bi naj obiskoval to šolo.
Bilo je na velikonočno nedeljo popoldne. Po cesti od Ljutomera do Sv. Križa drčala je elegantna kočija. Že od daleč se je slišalo kričanje in razsajanje, da so se ljudje čudom vpraševali, kaj bi to bilo. Ljudje, ki so bili v hišah, hiteli so na cesto, da vidijo, kdo tako oskrunja naš velikonočni praznik. Iz kočije so se pa slišale razuzdane nemške pesmi in klici: »Heil und Sieg!« »Heil Deutschthum!« »Heil Deutsch-land!« in enaki izrazi. Kočija se jo tudi ustavila pri gostilni odličnega narodnjaka F. J. blizu Sv. Križa. In sedaj je bilo hajlanja čez mero. A to veselje jim je bilo nekoliko skaljeno. Zaslišal se jo krepak »živio !« In kdo ga je izgovoril? Bil je to krepak mladenič F. P. Ta se ni ustrašil petih Nemcev, ali kaj so že bili. Sedaj so pa postali ti izletniki še le prav razdraženi. Vrlemu mladeniču sta se pa še pridružila dva tovariša in vsi vkup so jim krepko odgovarjali. Ko so ti izletniki videli, da njihov »heil« nič ne pomaga, so poskušali druga sredstva. Eden je potegnil revolver, drugi nož, in s tem orožjem so grozili. V neki gostilni so brez vsakega povoda napadali dva gospoda učitelja in potem je šlo tako naprej še dalje proti severu. Za sedaj opozarjamo te ljudi, naj bodo odslej mirni, drugače priobčimo imena
Čemu naj bo torej nemška šola? Zato, da se nemški suroveži nauče kaj omike. Treba bi bilo res nemške hajlovce, med njimi celo nekatere c. kr. uradnike, potak-niti v šole, da se nauče več omike.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. apri'a.
Osebne vesti. Zaročila se je hči znane tržaške rodoljubne družine gospoda Ivana Abrama, gospica Emica A b r a m, z gospodom dr. med. Antonom Breceljem. Iskreno čestitamo! — Poročil se je gimn. učit. v Novem mestu g. Fran V a d n j a I z g. AnoFrankovič Pregl iz Radeč. —Prvi režišer slovenskega gledališča g. Adolf D o -brovolny slavil je 15. t. m. svojo poroko z gospo Alesandro Kokoškovo v Mel-niku. — Porodil seje g. Ernest Sirca, učitelj v Podgori, z gdčn. Marijo Čebular, hčerko c kr. profesorja na goriški realki. Bilo srečno! — Poveljnikom dež. orožni-škega poveljništva štev. 14 v Celovcu je imenovan major Filip Koša k, ki je bil doslej namestnik orožniškega poveljnika v Lvovu. — Umrla je v Celju gospa Charlota Sokoli pl. Reno, rojena baronica Men-gersen, stara 86 let. Bila je mati celjskega sodnika pl. Sokolla. — V Novem mestu je umrla soproga gimnazijskega profesorja dr. Agerja gospa Ivana Ager ter je bila prepeljana na Tirolsko. — V Ljutomeru je umrl polkovnik avditor v pokoju g. Gustav Časa t i. — Krajnim pomožnim učiteljem za celjski okraj sta imenovana gg. Planer Albin, dosedaj v Lembergu pri Šmarju, in Ignacij Kaffon, dosedaj v Remšniku pri Marenbergu. — Iz Sarajeva se poroča, da so ondotni Slovenci priredili lep oprostili večer finančnemu svetniku g. Fr. Oblaku, ki je po 401etnem službovanju stopil v pokoj. G. Oblak je rodom Slovenec. — Poveljnik dež. orožniškega poveljništva L-im-bert Konschegg je premeščen v Ino-most.
V dežel, zdravstveni svet kranjski
je imenoval ministerski predsednik za dobo treh let gg. vlad. svetn. dr. Alojzija pl. Va-lento, dr. Bocka, dr. Šlajmerja in dr. Schusterja.
Častni občani radeški, presvetli g. knezoškof, drž. poslanec g. dr. Šusteršič, profesor g. dr. J. Ev. Krek in gosp. vikar Smolnikar, so prejeli včeraj diplome častnih občanov. Drž. posl. g. dr. Iv. Šusteršič je prejel ob jednem z diplomo sledeče laskavo pismo: Visokočastitigospod! Bili ste do malega vedno v naši sredi, ter nas podučevali v političnih, kakor tudi v gospodarskih zadevah, nas izborno zastopali v državnem zboru, ter se v prvi vrsti potezah za blagor, korist in pravice zatiranega ljudstva. V ta namen štel si je obč. zastop radeški v dolžnost ter Vas, v zmislu, da nas še za naprej ohranite v spominu ter z jed-nako neustrašenostjo pomagate kmetu do blagostanja, v seji z dne 20. grudna m. I. imenoval svojim častnim občanom. Dokaz naše hvaležnosti naj Vam bode ta častni diplom. Občinski urad Radeče 14. apr. 1901. — Brunschmid 1. r.
Volivno gibanje v Ljubljani. Poroča se nam, da po Ljubljani to pot ni nič kaj posebnega navdušenja za »najinteligent-nejšega« naprednega kandidata v tretjem razredu, Jožefa Turka. To kandidaturo bi si »narodna« stranka pač lahko prihranila, saj jedenkrat že vendar mora ponehati občudovanje njegovih junaških nastopov ob »šrangi«. Mnogo se razpravlja pc Ljubljani tudi o tem, zakaj kandiduje zopet prijatelj mestnih voženj Elija Predovič v prvem razredu, kjer bi hišni posestniki ravno sedaj potrebovali kakega vsestransko sposobnega in izobraženega moža za zastopnika svojih interesov, kar pa Elija Predovič nikakor ni, ker je skoro več pri trgovini s prešiči, nego v občinskem svetu. Ljub Ijanski nemški volivci so, kakor Be zatrjuje, že odposlali na ministerstvo protest, da volitve vodi nepostavno izvoljeni Iv. Hribar. — Danes so socijalni demokratje izdali ostro pisan volivni oklic, v katerem ostro kritikujejo liberalno mestno gospodarstvo ter s tem utemeljujejo, »da je mestnemu zaBtopu potreba čvrste in ostre opozicije, ki bo razkrinkovala neljudske in protiljudske sklepe in namene nazadnjaških liberalcev«. Volivni oklic ožigosa postopanje sedanje večine v občinskem zastopu proti splošni volivni pravici v občinski svet ter pravi mej drugim: »Naš občinski svet je na strani kapitalistov in mogotcev; da je to res, pove nam dejstvo, da so liberalni gospodje
v občinskem svetu glasovali proti podr-žavljenju premogovih jam. Naš občinski za-stop je kratkoviden in nepreviden. O tem nas poduče trotoarji, mostovi, mestne kopeli in kanali. Naš liberalni občinski svet ne pozna načel jednakosti. O tem govore naj obrtniki, ki pravijo, da Be oddajajo mestna dela pod roko. Naš liberalni občinski svet ni zastopstvo ljubljanskega prebivalstva. Liberalna stranka ni napredna, ni ljudska stranka« V Ljubljani je ta volivni oklic, ki razsvetljuje kričanje magi-strato\cev: »Volite nas, volite, kajti mi smo napredni in svobodomiselni!«, vzbudil precej pozornosti. Bivši prijatelji, ki so pri vseh dosedanjih občinskih volitvah korakali zdru ieni proti nam, se bodo pač dobro poznali mej seboj!
V Toplicah pri Zagorji ob Savi se je otvrrila nedavno obrtna'šola, kakor sodimo, pod vodstvom tamošnjega zaslužnega nadučitelja gosp. Čerin-a. Oosp. Čerin službuje na topliški šoli že nad 30 let; lani je bil imenovan nadučiteljem. Bilo je več prosilcev, tudi nekdo iz Štajerske, ki bi bil izvestno prodrl, da se ni na vso moč za gospoda Cerin-a potegnil v krajnem šolskem svetu in drugih merodajnih mestih zagorski župan in okrajni šolski nadzornik gospod Mihelčič. O tem smo dobro podučeni ; zato v tem oziru priznanje gosp. županu Mihelčiču, kateri je tako odločno in vspešno nastopil za zaslužnega šolnika gosp. Cerin-a.
Obsojena je bila včeraj kmet. zadruga na Bledu na ovadbo, da je prodajala svojim članom slabo vino. Pravično bi bilo, da se tožijo in obsodijo vsi liberalni krčmarji, ki točijo za svoj dobiček še slabše vino. Zadruga je seveda uložila priziv. Vse-kako bi bilo dobro, da bi se obrtne razmere ne le pred sodiščem, ampak tudi pred drž. zborom temeljito pojasnile. Kaka vina se naj točijo, kdo je kriv, kdo naj ovaja, kdo naj toži itd. — to so vprašanja, ki jih mora drž. zbor temeljito določiti. Zadružni zakon in revizija obrtnega zakona sta nujni potrebi ljudskega blagostanja.
»Potresni list« v Ljubljani. Ljubljana je dobila nov list. S tekočim mesecem aprilom je pričel izhajati v Ljubljani list »Erdbebenwarte«. List izdaja gospod Albin B e 1 a r ter se bode lisi pečal s proučavanjem raznih potresnih pojavov, sosebno z onimi, ki se čutijo v ljubljanskem potresnem središču. ki je sedaj najinteresantnejše v Evropi.
Blisk — grom — sneg. Iz Celovca, dne 16. aprila. Danes — torek — popolu-dne je tukaj bliskalo, grmelo kakor sredi poletja, zraven pa je naletaval sneg kakor o božiču. Zagrmelo je večkrat, snežilo je do večera, in bati se je, da je težki vlažni sneg napravil škode sadnemu drevju. Včeraj bil je najlepši pomladni dan, danes smo sredi zime, če sodimo po belem snegu.— Iste naravne pojave smo imeli včeraj tudi v Ljubljani.
Lastni dom, rcgistrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Celju, razpošilja naslednji oklic: Vaše Blagorodje! Delavsko vprašanje je danes na dnevnem redu. Noben politik in nobeg državnik ne more danes odtegniti svoje pozornosti in skrbi delavskemu stanu, da so isto povzdigne in da se ietemu zagotovi človeka dostojno življenje. Ena največjih kalamitet delavskega stanu so pa navadno slaba in nezdrava stanovanja, katera fizično uničujejo delavce same ter polagajo kal hiranja in pogina njihovemu zarodu. Začela se je torej splošno obračati skrb na pripravo primernih zdravih stanovanj za delavce. Da je tudi pri nas nujno potrebno zdravih delav skih stanovanj, spoznava celo naša vlada, ter je presvetli vladar v svojem prestolnem govoru dne 4. svečana t. 1. to posebno poudarjal, rekoč, da je priprava zadostnega števila cenih, etičnim in higijeničnim zahtevam zadostujočih stanovanj za širne sloje delavskega prebivalstva živo čutena potreba, ter da vlada ne bode zamudila stopiti pred državni zbor s predlogi, kateri bi tem zahtevam prišli v okom. Potreba za zdrava stanovanja obstoji za slovenske delavce. Ali skušnje učijo nas Slovence, da se spomni vlada na nas le jako pozno, in da smo izgubljeni, ako čakamo na vladno pomoč. Za nas Slovence je v veljavi le načelo: »Pomagaj si sam, in Bog Ti bode pomagal!« To je bil tudi namen, da smo osnovali v
Celju »Lastni dom«, delavsko stavbeno zadrugo z omejeno zavezo, ki bi naj raztezala svoj delokrog po okrožjih ccljskega in ma riborskega okrožnega sodišča. — Zadruga ima namen, svojim zadružnikom-delavcem postavljati »delavske hiše« za eno obi-telj z dvema ali tremi sobami, s kuhinjo, jedilno shrambo, ter z malim vrtičem v skupnej meri 200 štirjaških sežnjev. Hiša se izroči zadružniku po vplačilu 10% zneska njene vrednosti ter proti plačilu mesečne, dogovorjene vsote za obrestovanja in amortizacije, tako, da se po doltčeni dobi let hiša popolnoma izplača in pride v neomejeno last delavca-zadružaika. Denarna sredstva zadruge so v prvi vrsti deleži zadružnikov, ki so določeni na 20 K, vendar pa sme vsakdo tudi vzeti po več deležev — po 5, 10 in še več. Da nam bode mogoče namen zadruge »Lastni dom« popolnoma doseči, da se nabere pričetna glavnica, si usojamo vabiti Vas k pristopu s prošnjo, da vzamete po več deležev ali naklonite za fond v društvene namene primeren prispovek kot dar. Priložimo pravila ter pristopni list, katerega slednjega nam izvolite vrniti podpisanega z zaznambo števila vzetih deležev. — Za posiljatev deležev in pristopnine (ki iznaša 2 K) izvolite porabiti priloženo poštno-hranilnično položnico. Pričakujemo, da bodete z ozirom na velevažen in človekoljuben namen tej zadrugi ne ie sami pristopili, ampak isto tudi priporočali v krogu svojih znancev. — V Celju, 10. aprila 1901 Dr. 1 van Dečko, odvetnik in deželni poslanec, predsednik. Ivan Krančič, mestne župnije kaplan, podpredsednik. Franjo Jošt, revizor slovenskih posojilnic, tajnik in blagajnik.
Še nekaj o dr. Ferjančičevem shodu v Kamniku. Iz Kamnika se nam piše : Shod dr. Ferjančiča v Kamniku. Dne 13. aprila zvečer je imel dr. Ferjančič v Kamniku volilni shod za liberalce. Ta shod je bil naznanjen dan preje v »Slov. Narodu«. Kak drug list za ta shod ni smel zvedeti. To je kaj značilno. Gospod dr. Ferjančič, kaj pa tako tihotapite ? Klerikalcev so menda vendar ne bojite ? ! — Dasi se je za shod mtd liberalci, kakor čujemo, tudi bobnalo, je bila vdeležba kaj majhna: suma suma-rum krog trideset oseb. Klerikalci niso mogli na shod, ker so tako nazadnjaški, da „Slov. Narod" ne bero. Koliko je bilo volivcev, kdo more dognati, ker je bilo na shodu vso »zaupno«? Neki mestni volilec je za potrebno spoznal na shod pripeljati svoje tovarniške delavce, ki v mestni skupini niti volilne pravice nimajo. Torej celo liberalna vdeležba na shodu liberalnega dr. Ferjančiča je bila kaj klaverna. Tako je torej dr. Ferjančič sedel med svojimi. Kaj jim je povedal ? Dokazoval jim je, da je sedanji parlament nesposoben za delo. Po domačo bi se reklo: Če ves parlament nič ne deluje, zakaj bi dr. Ferjančič delal izjemo ? In res, mož je kar čisto pozabil povedati, ali je kaj storil za svoje volilce ali nič. Ko je imel kot kandidat dr. Ferjančič tu v Kamniku shod, takrat je našteval, kaj bo moral prihodnji poslanec za Kamnik vse storiti — o tem ni vedel sedaj n i č povedati. Na dolgo in široko je govoril o razmerah v slov. hrv. klubu, razkladal vzroke, zaradi katerih je izstopil iz kluba, ter opravičeval svoje cincanje za dr. Tavčarjem ! To je edino, kar je storil za Kamnik.
7001etnico obhaja ravnokar jedna najstarejših župnij na Spodnjem Štajerskem, sv. Jurij v Remšniku pri Mariboru. Ustanovljena je bila 1. 1201.
S Domača umetnOBt. G.Ivan Grohar je razstavil v »Mestnem Domu« dve sliki: Oltarno sliko sv. Štefana za Ribnico in portret. Prijatelji domače umetnosti so vabijo, da si ti sliki ogledajo. Oglasiti se je pri hišniku.
Naskok na Šiško. Zadnjič smo poročali, da so se Šiške resno lotili socijalni demokratje, ki hočejo dobiti moč v občinskem odboru. Od druge strani so sedaj naskočili Šiško — Nemci. Na občnem zboru tukajšnje podružnice »Schulvereina« je gosp. Plachki sprožil zahtevo, naj se dela na to, da se ustanovi v Šiški — nemška šola. Valentin Vodnik, kaj se godi s Tvojo Šiško !
»Ljubljanska meščanska godba«. Včeraj je bil napovedan prvi občni zbor novega društva »Ljubljanske meščansko godbe«.
Prišlo je premalo udeležencev in tako se občni zbor ni mogel vršiti. Pičli udeležbi je bilo krivo včerajšnjo šiiežeiiO Vreme iti prt) malo zanimanje za meščansko godbo. Nov občni zbor bo 28. t. m.
V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu so je sprejelo meseca marca 133 bolnikov, koncem febru-varija jih je ostalo 80, skupaj 213. Od teh se jih jo ozdravilo 106, zboljšalo 30, ne ozdravljeni bili so 4. Umrli so 3, in sicer eden vsled ostarelosti, edon vsled srčne hibe in eden vsled kostne gnilobe. V oskrbovanji ostalo jih je 70. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2449.
Ljubljanske novice. Potresno tresenje so včeraj ob 1 uri 25 minut zaznamovali aparati v tukajšnji opazovalnici potresa. — Konjski tat zasačen. Na živinskem sejmu 9. t. m. je prodal v Ljubljani posestnik Jožef Rebolj iz Trzina konja in postavil konja v hlev pri „figabirtu". Ko je Rebolj prišel iz gostilne, zapazil je, da je bil nek človek, katerega je poznal pod imenom Graf, hotel odpeljati njegovega konja, Graf se je Rebolja ustrašil in odpeljal konja nazaj v hlev, pač pa je pozneje iz istega hleva ukral 420 K vredno kobilo Jakoba Presetnika iz Savel j. V Krtini so sedaj v hlevu pri vulgo Grafu dobili ukradeno kobilo. — Ušla sta iz hotela „Meran" v Beljaku dva natakarska učenca Danijel Huber in Alojzij Abesko, za-pustivši v Beljaku veliko dolgov. Včeraj so ju videli na ljubljanskem kolodvoru, ko sta vzela vozne listke v Trst. — Pri novem mostu so začeli delo z železno konstrukcijo. Vreme ovira delo. — Za električno železnico so položeni železni relsi od stolnega do Ambroževega trga. — Poprave v trnovski cerkvi bodo gotove do srede junija. — Samomor Ljubljančana na Dunaju? Na Dunaju so v parku ob spomeniku Marije Terezije dobili ustreljenega nekega moža, ki je imel pri sebi vizitke z imenom: „Adolf Eigerman" in je imel v žepu nekaj vstopnic v ljubljansko nemško gledališče.
Vinski trg v Gradcu se je zaključil pretečeno nedeljo. Udeležilo se ga je tudi več spodnještajerskih vinogradarjev, posebno pozornost so zbujala raznovrstna vina g. Ser-šena iz L|utomera.
Detomor. Cerkovnik Jakob Poglajen je dobil na pokopališču v Poljanah pri Škot ji Loki mrtvo truplo novorojenega otroka ženskega spola. Otrok je bil zadavljen. Orož ništvu se je posrečilo dobiti detemorilko v osebi deklo Marijane Kisovec v Dolenji Žetini. Zaprli so tudi Jero Dolenc, ker je dejanje Marijane Kisovec prikrivala.
Na nož se je nasadil. Črevljarski pomočnik Janez Gorenc iz Velikih Vodenic se je te dni podal od črevljarskega mojstra Grubarja v Stari vasi v Imenje, občina Št. Jernej. Na poti je pal v bližini hiše Antona Šetine ter so nasadil na takozvani »kneip« nož, katerega je imel pri sebi. Nož mu je šel skozi rebra v srce. Šetina je slišal obupni klic, šel je pogledat, a Gorenc je bil že mrtev.
Razsvetljava goriškega mesta.
V	Stfji mestnega starešinstva z dno 12. t. m. je bilo sklenjeno, napraviti z dunajsko tvrdko Ganz ct Cj. pogodbo zaradi nove razsvetljave. Razsvetljava bi bila deloma električna, deloma pa plinova ali z Aurovimi svetilkami.
V	ta namen kupi od magistrata za 251.890 K tvrdka Ganz et Co. sedanjo staro plinarno.
V	dobi dveh let od dneva, ko se podpiše ta pogodba, se ima izvršiti nova naprava. Pogodbo Be sklene za dobo 25 let; ako si stranki jedno leto pred potekom pogodbe ne odpovesta, traja pogodba nadaljnih 15 let in potem zopet 5 do 5 let, dokler se ne dovrši 50 let. Za tako pogodbo je glasovalo od 19 prisotnih mestnih očetov 16. Starešina B r a m o, ki je glasoval proti tej pogodbi, je baje položil svoj mandat.
Velika neprevidnost V llajdošah pri PtUjU ho streljali lantje na velikonočno nedeljo ter zabili v lesen štor dinamitno pa-trono. Štor so je s silnim treskom razletel, a eden odletelih kosov je zadel v precejšnji daljavi 12letnega Valentina Glažarja v glavo ter ga ubil.
Župana ubili so prebivalci v Ajaccio na Korsiki. V pretepu so bili ubiti še trije drugi vaščani.
Strašna Velika noč. Nekaj sličnega,
kar so Ljubljančani doživeli o Veliki noči 1. 1895, zgodilo so jo ob letošnji Veliki noči, kakor smo še na kratko omenili, v Bali na Oger.skem, Zemlja se je na veliko saboto stresla in v trenotku je bila največja hiša mesta v razvalinah. Dve uri je neprestano delovalo vojaštvo, predno jo prišlo do prve žrtve pod razvalinami. Par dni so vojaki delovali, da so izpod razvalin dvonadstropne hiše spravili vse mrtvece in ranjence. V hiši je bila tudi prodajainica. V trenotku, ko se je zemlja stresla, bilo je v prodajalnici polno oseb, ki so nakupovale potrebščine za velikonočne praznike. Hiša so je podrla nad njihovimi glavami.
Lucian Bruner, zloglasni dunajski žid, je pismeno naznanil dunajskemu županu dr. Luegerju, da je sklenil posloviti se od političnega življenja in da radi tega odlaga svoj mandat obč. svetnika. To je najpametnejše, kar je Lucian Bruner storil v svojem življenju.
Telefonska m brzojuvna poročila.
Celoveo, 17. aprila. Profesor dogmatike, o. Henrik H e g g e n družbe Jezusove, je sinoči umrl. Pogreb bo v četrtek popoludne.
Dunaj, 17. aprila. V čeških krogih se govori, da bode državni zbor zbran do srede junija in da bode še le po sklepu delegacij šel domov.
Dunaj, 17. aprila. Trdi se, da sc bodo te dni vršila posvetovanja mej Klofačevo skupino in socijainimi demokrati, kako bi se dosegla stabilna kooperacija teh dveh skupin v vprašanjih političnega napredka in soci-jalnc reforme.
Dunaj, 17. aprila. Kolinski pevci so odpotovali v Solnograd. Tu je kolinskega pevca juvelirja Wagnerja zadel mrtvoud. Bil je takoj mrtev.
Praga, 17. aprila. Predsednikom kuratorija za češko umetno galerijo je imenovan grof Karol Bouquov.
Praga, 17. aprila. Dopolnilna državnozborska volitev v okraju Smichov-Kladno mesto posl. Klofača se vrši 30. t. m. Volili bodo prejšnji volilni možje, nastopili pa kar štirji kandidatje in je pričakovati ožje volitve.
Brno, 17. aprila. Moravski Nemci so ustanovili nemški narodni svet za Moravo.
Lvov, 17. aprila. Tukajšnji listi javljajo, da bo bivši ministerski predsednik grof B a d e n i zopet nastopil v državno službo. Najprej baje postane senatu predsednik, potem pa bo namestnik v Galiciji.
Lvov, 17. aprila. „vSlovo polskie'' priobčuje iz ruskega Poljskega oklic poljskih dijakov ruskim dijakom. Poljski dijaki izražajo ruskim dijakom svoje simpatije.
Budimpešta. 17. aprila. Tukajšnji konfekcijski krojači so pričeli stavko. Stavka tudi 2000 konfekcijskih šivilj.
Beligrad, 17. aprila. Nova srbska ustava se proglasi po dosedanjih dispozicijah 19. aprila potom kraljeve proklamacije.
Pariz, 17. aprila. Za zadnje dni tega meseca se pripravlja veliko romanje mož iz cele Francije v Lurd. Računa se, da se udeleži romanja pod vodstvom asumpcionistov .SO do 100 tisoč mož, mej katerimi je priglašenih več bivših višjih častnikov.
Rim, 17. aprila. V tajnem kon-zistoriju je bil imenovan nuncij Chiesi namestnikom tajnika Ram-polle.
Genua, 17. aprila. Stavkujoči mornarji so sklenili v stavki vstra-jati. Tudi v Neaplju je pričelo stavkati mnogo mornarjev.
Berolin, 17. aprila. Iz raznih krajev prihajajo poročila o velikem snegu.
Petrograd, 17. aprila. Sv. sinoda je protestirala proti zaroki velike kneginje Helene s princem Louisem Napoleonom. Car radi tega in iz političnih vzrokov še ni dal dovoljenja-
Petrograd, 17. aprila. 80.000 delavcev stavka.
Petrograd, 17. aprila. Za l.maj bode povsod konsignirano vojaštvo, ker se je bati delavskih nemirov.
Antibes, 17. aprila. Belgijski kralj je včeraj došel sem in obiskal min. predsednika Waldeck-Rousseaua. Sestanek je bil prisrčen. Kralj je takoj nato odpotoval.
Bruselj, 17. aprila. Iz burskih krogov se poroča, da Kriiger ali kak drug član transvalske vlade tudi tedaj ne podpiše mirovne pogodbe, ko bi Buri morali odložiti orožje in se udati. S tem se hoče omogočiti prihodnji burski generaciji, da lahko znova prime za orožje.
Pietermarizbnrg, 17. aprila. Potrjujejo se vesti, da so oblasti zasledile veliko zaroto črncev, ki so hoteli zopet dobiti v Natalu nad-oblast.
London, 17. aprila. Vest o ujetju generala Frencha in njegovih 500 mož se uradno zanikuje.
Šangaj, 17. aprila. Kitajski dvor dela priprave, da odpotuje iz Singanfu v Ksiangjang. Stalni ministerski uradniki so tajno zapustili Pekin.
Umrii ho:
14. aprila. Marija Heller, zasebnica, 73 let, Flo-rijanske ulice 36, ostarelost.
16. aprila. Edvard Span, poštni asistent, 23 let, Dunajska cesta 6, jetika. — Pavla Mirtič. pekova hči, 10 mesecev, Cerkvene ulice 25, bronchitis.
V bolnišnici:
13.	aprila. Gregor Zalošan, gostač, 77 let, ostarelost. — Marija Rozman, kajžarja žena, 30 let, jetika.
14.	aprila. Anton Grum, pekovski pomočnik, 20 let, morbus Brightii acut. — Lovro Cvetnič, posestnik, 48 let, vulnus Iaurum fem paralysis cordis. — Ivana Zdrav.e, delavca žena, 27 let jetika.
Žitne cene
dne 16. aprila 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......	K	7.84	do	7-85
„ maj-junij.....		7-86	T)	7-87
» „ lesen.......		7 91	7)	7-92
Rž za pomlad.......	n	7-97	V	7-98
d 7> maj jumj.......	n	7-87	»	7-88
, „ jestn........	7)	7-05	n	7-06
Turš ca za maj junij.....	n	5 46		5-47
„ n julu-avgust .....		5-58		5-59
„ , september oktober . .		5-76		6-78
Oves za pomlad ......		6-77		6 78
, „ maj-junij......		6-88	n	6-89
n » lesen .......	7)	598	n	6--
Na budimpeštanski	borzi:			
Pšenica za april.......	K	7-51	do	7-52
, maj.......	7)	7-56	7)	7-57
„ oktober .......		7 61	v	7-63
Rž za april........		7 65		7-66
		6-63		6-64
Oves za april .......		6 60		6-61
		5-60		5-62
Koruza za maj.......		518		519
„ „ jul'j.......	7)	6-31	7)	6-32
(Effektiv.)				
Dunajski trg				
Pšenica banaška.......	K	7-70	do	8-25
, južne žel. .'..,..		7 95		8 30
Rž „ , ......		7-95	n	820
Ječmen „ „......		7-20		8-25
, ob Tisi.......		7-10		8-^5
		580	»	5-85
Cinkvant „ .......		6-76	n	7-10
Oves srednji........	n	6-80	7)	695
Fižol
8-10
10-00
Meteorologiöno porodilo.
fiSioa nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm
I

Stanja Cm opa- \ baro-sevaaja 1 metra I T mm.
Temperatura i
po Colaiiu I
VctrfTi
Nebo
IS, £ - *
16
17
9 zvee. | 73U-1 | 0-8 | si. svzh. | sneg
7. zjutr. I 730 9) I'll fr. vzh. 1 obiačno 419 2. popol.l 731-8 I 69 | si. jjzah. [pol oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 7 2 normale: 9 8 Včeraj popoldne močna nevihta, potem sneg.
Zahvalit.
396 1—1
Povodom nenadomestljive izgube našega iskrenoljubljenega sina, ozir. brata, gospoda
Frana Jagodič-a
o- kr. sodnega pristava
izrekamo najtoplejšo zahvalo za nam prijateljsko izkazano sočutje ob času njegove bolezni in smrti. Posebno pa se zahvaljujemo prečastitim gospodom duhovnikom, velespošlo-vanim gospodom uradnikom, prijateljem in slavnemu občinstvu iz Slov. Bistrice in okolice za njih obilno udeležbo pri zadnjem spremstvu; vsem gospodom pevcem iz Ptuja. Celja, Maribora, Slov. Bistrice in drugod za ginljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Istotako naša najprisrčnejša zahvala za obilno udeležbo sprevoda v Novem mestu prečastitim gospodom duhovnikom, velespoštovamm gospodom uradnikom, slav. dolenjskemu pevskemu drufitvu, kakor tudi vsem diug m udeležnikcim.
Novo mesto, duč 17. aprila 19.1.
Žalujoči ostali.
VABILO 392
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice y Vipavi,
regislr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se vrši
V četrtek «lnč 2. maja lOOl
ob 2. uri popoldne v lastni hiši v Vipavi.
Dnevni red:
1.	Poročila načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa
3.	Volitve: 8) načelstva, b) računskega preglednika in njega namestnika.
4.	Slučajnosti.
Vipava, dn6 16. aprila 1901.
Načelstvo.
Ako bi bil sklicani redni občni zbor nesklepčen, vršil se bode z istim dnevnim redom drugi občni zbor isti dan ob '/,3. uri popoldne v smislu § 33 pravil brezpogojno.
lepa meblovana soba
pri odlični rodbini, odda se pod jako ugodnimi pogoji. Na željo dobi se tudi hrana.
Več se izve v Levstikovih ulicah št. 13 III. nadstropje, desno.	382 5—3
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki EndTn
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušč ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobč se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-10
Hiša na prodaj.
V Skofji Loki na spodnjem trgu. je enonadstropna hiša štev. 66, z lepim vrtom, ravnokar moderno prezidana, iz proste roke na prodaj. V hiši je trgovina mešanega blaga in trafika; pripravna je pa tudi za vsaki drugi obrt ali za kako družino v pokoju.
Ponudbe sprejema lastnik Andrej Leskovic, Skofja Loka.	375 3-2
Naročajte ,Socijalizerrv!
Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Sprejmem s 1. majnikom 386 2 2
mlinarja
za mlin, kjer se štule meljejo, na polovico ali proti p'ači.
Avgust Terpine,
strojarski mojster v Kamniku.
380 3- 2
Šivilja
izvršuje obleke za dame po najnovejših fa-sonžh in najnižjih cenah.
Ljubljana, Breg fit. 14, II. nadstr.
Takoj sprejmem
387 3-2
vajenca
iz krščanske hiše pod ugodnimi pogoji. Franc Zrnec, pekovski mojster v Gor. Kašlju pri D. M. v Polju, pošta Zalog
4000 Conifer
(Thuja oeeidentalis)
posebno pripravne za špalir pri vilah, vrtnih hišicah, itd. v velikosti od 50 do 150 cm proda po skrajno nizki ceni 36i 4-4
Anton Lap,
vrtnar v Kamniku (Kranjsko).
9-
za gospode brez verige, popolno novo, in eno za dame, proda za polovično ceno L Habat v Zagorju ob Savi. 383 5-3
Leopold Tratnik
tpasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2T
se priporoča prečastiti du-ho\ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvi! v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
| cerkvenega a orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
strance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih predmetov.
Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	133 30—17
jj t" a j erska ROÖ	A		(359 pfUfcvrelec 'ETOVNOZNANA ravilna voda.
KISELMODA ¿0flip^LML?i J; OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva 2d			
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 3S135-2

Najprimerneje priložnostno 3£ 35 3? < 3t 3C K darilo za mladino so
Pomladni glasi
ki 80 jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po 1 K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, bro-irani po 60, 50, ozir. 40 h.
Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču.

$
X2
GC
rt o
c: >
rt <x> -o
rt i= •o 'l= rt JZ 03

Zaloga „Styria„Helikal", „Austria" in „Stefanie '-koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
ve^iÄtffoS: »MJH^FHistyriä*
znano veliko izbero vsakovrstne zititonine in srebrnine v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Be3teck) in naiboljše šivalne stroje \so to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 28
Vabim na obilni obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec
Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplačno ni poštnine prosto ..................................... i.............
-o o ■o
-1
<
C/5 -a -t
"S" 3
SU
CO (D
O CL
Ü?
"ŠL
3
2L p
I > u ii a j 8 k a borza.
Dni 17. aprila.
Skopni državni dolg v notab.....98-40
Skupni državni dolg t srebru...... 98 05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 85
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . 97-50
Ogerska zlata renta 4°/„........117-70
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..... 92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1682-—
Kreditne delnice, 160 gld.......701 75
London vista ....... . . 240 22
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drt. velj.117-621/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23 51 19 09 90-50 11-32
Dni 16. aprila.
3-2°/„ državne srečke i. 1X6-1. 250 gld.. . 67„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 fcron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6n/0 . . .
182 -169-50 207 -95 35 141- — 258--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107" -
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-26
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—•—
? » južne železnice 3°/0	347 —
. > južne železnice 5°/,, .	122 75
> > dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld........399 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	400 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 50
Ogerskega > „ » 5 » .	25 75
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....17—
Rudolfove srečke, 10 gld.	58- —
Salmova srečke, 40 gld. . *..........204 —
St. Genois srečke, 40 gld................234 -
Waldnteinove sroeke, 20 gld..............389 —
Ljubljanske srečke...............58 75
Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. . .	28150
Akcije Ferdiuandove se v. telez., 1000 gl. «t. v. .	6225 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . ,	860 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102 50
Splošna avstrijska jtavbinika družba . . .	160 —
Montanska družba avstr. plan............483-60
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	461-—
Papirnih ruuljev 100 ...........253 75
Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebatiju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a i * v r i i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška tiriuoa
„ji: E SI C u i
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strabaigasse 2. lil I IHIIIIIIIIf llllill111.......................

JSJT Pojasnila TMS v vseh gospodarskih in Intnčnih atvarok,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrednasUlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga
obrestovanja pri popolni varnosti nuloženih (i ). u t n i c. 'SJtk