UDK 811.16+821.16.09(05) ISSN 0350-6894 (tisk - print) ISSN 1855-7570 (splet - online) SLAVISTIČNA REVIJA ČASOPIS ZA JEZIKOSLOVJE IN LITERARNE VEDE JOURNAL FOR LINGUISTICS AND LITERARY STUDIES SRL IZDAJA - ISSUED BY: SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE SRL LETNIK ^ 64 VOLUME ŠT. . NO. STR. 1-78 LJUBLJANA JANUAR-MAREC 2016 VSEBINA RAZPRAVE EopHC roCTHHOBHH HOPMAH, MHXaH^ ^pbeBHH MyXHH: O CHHTaKCHHeCKOM KOMnOHeHTe ^eKCHHeCKOH CeMaHTHKH...................................................................................................................................... 1 Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Časovno-frekvenčna analiza..........................................................................13 Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi v didaktičnem dvojezičnem slovarju za dekodiranje...............................................................................33 AHHa ^HTBHHA, Oegop YcnEHCKHH: O^HgaeMMe napagoKcti B nocnegHeM CTHXOTBOpeHHH r. P. ^ep^aBHHa «PeKa BpeMeH b CBoeM CTpeM.neHbH...»........................................................................................47 Anka M. Vučinic Gujic: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovica..........................................61 OCENE - POROČILA - ZAPISKI - GRADIVO Silvo Torkar: Zizenčeli in njegovo Zafhtitno vofhejne.....................................................................................71 Lidija Rezoničnik, Nina Zavašnik: Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov: Slovanski jeziki na stičišču kultur...................................................................................74 Slavističnarevija (http://www.srl.si)je ponujena pod licenco: Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. Izdajatelj — Issued by: Slavistično društvo Slovenije Odgovorni urednik — Executive Editor: Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani) Glavni urednik za literarne vede — Editor in Chief for Literary Studies: Vladimir Osolnik (Univerza v Ljubljani) Glavna urednica za jezikoslovje — Editor in Chief for Linguistics: Ada Vidovič Muha (Univerza v Ljubljani) Tehnična urednica — Technical Editor: Urška Perenič (Univerza v Ljubljani) Spletni urednik — Web Editor: Blaž Podlesnik (Univerza v Ljubljani) Člani — Members: Aleksandra Derganc, Miha Javornik, Irena Orel, Tomo Virk, Andreja Žele (Univerza v Ljubljani), Nina Mečkovska (Univerza v Minsku), Timothy Pogačar (Državna univerza Bowling Green), Ivo Pospišil (Masarykova univerza, Brno) Časopisni svet — Advisory Council: Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru), Janko Kos, Franc Zadravec (SAZU, Ljubljana) Naslov uredništva — Address: Slavistična revija, Aškerčeva 2/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Račun pri Slavističnem društvu Slovenije: 02083-018125980 (za SR). Naročnina velja do odpovedi. Odpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 22 €, za člane Slavističnega društva Slovenije 15,50 €, za študente 8,50 €, za inštitucije in knjigarne 33 €, za tujino 35 €. Annual subscription price: individuals 22 €; members of Slavistično društvo Slovenije 15,50 €; students 8,50 €; institutions and bookstores 33 €; outside of Slovenia 35 €. Natisnil — Printed by: Biografika Bori, Ljubljana Naklada — Circulation: 390 izvodov - 390 copies Vključenost Slavistične revije v podatkovne baze — Slavistična revija is indexed/abstracted in: Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), DOAJ, Scopus (Elsevier), EBSCO, Cabell's Directories of Publishing Opportunities, Bibliographie Linguistique (BL), European Reference Index for the Humanities (ERIH PLUS), Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals (New York), Cambridge Scientific Abstracts (CSA), Linguistic Abstracts (Uni Arizona), ProQuest Online Information Service 1 UDK 811.161.1'374:811.161.1'367 Eopuc WcmuHoem HopMan BenopyccKuH rocygapcTBeHHbin yHHBepcHTeT (Benopyccna) boris.norman@gmail.com Muxaun Wpbeeuu MyxuH ypanbCKHH (egepanbHbin yHuBepcuTeT (PoccuncKaa ®egepa^ua) mu-hi@ya.ru O CHHTAKCHHECKOM KOMnOHEHTE .nEKCHHECKOH CEMAHTHKH1 B cTaTte yTBepxgaeTca, hto b neKCHHecKoe 3HaHeHHe cnoBa BxoguT cHHTaKCHHecKHH KOMnoHeHT, K0T0pbin KoHgeHcupyeT b ce6e npegbigymue ynoTpe6neHua cnoBa u b 3HaHHTemHon Mepe npegcKa3bmaeT (npegonpegenaeT) bo3moxhocth ero ganbHenmero ncnont3OBaHHa. cb«3l neKcuHecKoro 3HaneHHa u cnHTaKcHHecKHX npu3HaK0B geMoHcTpupyeTca Ha npuMepe TaKHX pyccKux rnaronoB, KaK do6aennmb u dononnnmb, odyuamb u npenodaeamb, epamb u o6Manueamb u gp. KnroqeBbie cnoBa: rnaron, neKcunecKoe 3HaHeHue, cuHTaKcnnecKaa cTpyKTypa, npaMon o6teKT, ynpaBneHue, nparMaTuKa The article confirms that lexical meaning of a word includes syntactic component which condenses all previous uses of the word and predicts considerable possibilities of its future use. The link between the meaning and syntactic features is demonstrated on the example of Russian verbs dobavlyat' and dopolnyat' [to add], obuchat' and prepodavat' [to teach], vrat' and obmanyvat' [to deceive] and some others. Keywords: verb, lexical meaning, syntactic structure, direct object, government, pragmatics 0 HcxogHaa gna Hac rnnoTe3a 3aKnroHaeTca b tom, hto b neKcuHecKyro ceMaHTHKy cnoBa BcTpoeH cuHTaKcuHecKun K0Mn0Henr, o6o6maromun Bce ynoTpe6neHua gaHHoro cnoBa b npegbigymux KoHTCKcTax u b 3HaHuTenbHon cTcncHu npegonpegenaromun ganbHcnmuc cro ynoTpe6neHua. Hau6oncc oHCBugcH ^TOT KoMnoHCHT b cocTaBC rnaronbHoro 3HaHeHua, hto o6"bacHaeTca oco6on — opraHu3yromen — (yHKnuen rnarona b npegno^eHuu. CuHTaKcuHecKun KoMnoHCHT b npuHnunc oTpa^acT opraHu3anuro cooTBeTcTByromero (penMa, ogHaKo oh mo^ct «BbixBarbiBaTb» u3 ^T0^0 (penMa KaKuc-To gcTanu (cnoTbi), a KaKuc-To gpyruc — «He 3aMCHaTb», ocTaBnaTb b tchu. H3mchchuc (3aMCHa) cuHTaKcuHccKoro KoMnoHeHTa b kohchhom chctc cBugeTenbcTByeT o6 u3MeHeHuu neKcuHecKoro 3HaHeHua rnarona. 1 HccnegoBaHue BbinonHeHo npu noggep^Ke nporpaMMbi noBbimeHua K0HKypeHTocnoco6HocTu YpanbcKoro (egepanbHoro yHuBepcuTeTa (HoMep cornameHua 02.A03.21.0006), a TaKwe PoccuHcKoro (oHga (yHgaMeHTanbHbx nccnegoBaHnH — npoeKT N° 16-06-00340 «OTHomeHua nporaBonono^Hocra b cnoBape u gucKypce: neKcnK0^pa(nHecKnH, K0^HHTHBH0-gHCKypcHBHbiH u nnH^B0Kynb^ypono^nHecKnH acneKTb». 2 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec 1 HocuTenb a3bma ucnonb3yeT b cBoen penu to unu uHoe cnoBo c ero CHffraKCHHecKHMH HHTeH^HHMH HHTyHTHBHo u cnoHTaHHo. KaK nucan O. EcnepceH, «6onbmaa nacrb ^Tux gencTBun onpegenaeTca TeM, hto roBopa^uñ caM genan b nogo6Hbix cuTya^uax, a nocnegHee, b cbom onepegb, TeM, hto eMy npuxogunocb HeogHoKpaTHo cnbimaTb ot gpyrux» (EcnepceH 1958: 28). Ho 3agana nuHraucTa — BcKpMTb MoTHBHpoBKy ^T0^0 Bbi6opa, b tom nucne noKa3aTb, hto 3a BHemHe cuhohumhhhmmu rnaronaMu ctoht pa3Hbin «B3rnag» Ha cuTyaquro. npogon^HM ^HTaTy H3 EcnepceHa: «rpaMMamKa, TaKHM o6pa3oM, craH0BuTca nacTbro ^HHrBHcTHHecKon ncnxonorHH unu ncHXonorHHecKoñ ^HHrBHcTHKH» (TaM ®e). ygo6HMH ucxogHbin MaTepuan gna TaKoro uccnegoBaHua — cnoBapu. B HameM cnynae ochobhoh MaTepuan gna Ha6nrogeHun 6ygeT u3BneneH u3 cocTaBneHHoro nog pyKoBogcTBoM HE Ea6eHKo T b cBoeM 3HaneHuu «hto-to o6^ee», ho gocTaTOHHo nu ^T0^0 o6^ero gna Toro, hto6m noMe^aTb ux b oguH neKcuKo-ceMaHTHHecKHH Knacc? Cnmarb ux cuHoHuMaMu mo^ho TonbKo npu oneHb rpy6oM u noBepxHocTHoM nogxoge k ^aKraM a3HKa. Torga, Mo^eT 6biTb, doóaenxmb (nmo k neMy) u donomxmb (nmo neM) — ^T0 KoHBepcuBH? Cp. y ro.,3,. AnpecaHa: «XoTa_ KoHBepcuBH cny^aT gna B^ipa^eHua pa3nunun, uMero^ux ceMaHTHHecKyM npupogy, ^Tu pa3nunua cBa3aHbi ucKnronuTenbHo co cnoco6oM ocMHcneHHa roBopa^uM HeKoTopon cuTyanuu; caMa cuTya^ua, HanpuMep, cuTyanna BHurpHma-npourpHma, ocTaeTca npu ^T0M Heu3MeHHon» (AnpecaH 1974: 258). TaKon oTBeT To^e HegocTaTonHo BepeH — xoTa 6h noToMy, hto o6beMbi 3HaneHun ^Tux rnaronoB He coBnagaroT. ^T0 nerKo nogTBepguTb npuMepaMu. Mo^ho cKa3aTb doóaeumb conu e cyn, ho HeB03M0®H0 *donomumb cyn conbm. E. ro. HopMaH, M. ro. MyxuH: O CHHraKCHHecKOM KOMnoHeHTe HeKcmecKoft ceMaHTHKH 3 mo^ho CKa3aTb: doôaeumb KpacKy e pacmeop, ho Hejb3a: *dononHumb pacmeop KpacKou. mo^ho CKa3aTb: Teou cnoea doôaeunu MHe yeepemocmu, ho Hejb3a: *Teou cnoea dononHunu Mom yeepeHHocmb u t. g. H gejo He TOJbKO b tom, hto doôaenxmb — 3HaHUTejbHO 6ojee HacTOTHbiH rjiaroj, noKpbiBaromuH, ecTecTBeHHO, 6ojee mupoKHH cneKTp CHTya^HH. no gaHHbiM HauuoHajbHoro Kopnyca pyccKoro a3biKa (HKP.3), HacTOTa ynoTpe6jeHua b peHu doôaenxmb noHTu b 10 pa3 Bbime, HeM HacTOTa dononHxmb! Ecju noHTu «Brjy6b» ceMaHTHKH ^THx rjarojOB, to mm o6Hapy®uM TaM nepu^epuHHbie, ho gH$$epeH^HaïïbHbIe ceMbi, trk hjh uHaHe cooTHoca^ueca co cTpyKTypon OTpa^aeMoro $penMa. B doôaenxmb npucyTcTByeT HeaBHoe npegcraBjeHue o «pyHHOM» MaHunyjupoBaHHH (Hero HeT y dononHumb) u o HanpaBjeHHocTu gencTBHa (doôaeumb mo^ho He TOJbKO k neMy-mo, ho h eo nmo-mo); 3gecb MeHee, HeM b dononHxmb, omyTUMa ceMaHTUKa npe^uKca u t. n. Co cBoen cropoHbi, b 3HaHeHHH dononHumb ecTb ^JeMeHT 'gejaTb nojHbiM', OTcyTCTByromuH b doôaenxmb. BbiBog: dononHumb nmo neM u doôaenxmb nmo k neMy (uju nmo eo nmo) — KBa3HKOHBepcuBbi, cm. (AnpecaH 1974: 275-76). HHTepecHO, hto npu peHeBOH pegyKquu npuBegeHHbix Bbime Bbipa^eHun mm nojyHHM $pa3bi c npaMbiM gonojHeHueM, cooTBeTcTBeHHo: M dononHun emopym ^naey u M doôaeun Hoeuü pa3den (ho He «M dononHun HoeuM pa3denoM» u He «M doôaeun ko emopoü ^naee»). ^TO nognepKUBaeT ^yHKquoHaïïbHyro 3hrhhmocTb npaMoro o6ieKTa u ero HenocpegcTBeHHyro cBa3b c rjarojbHOH ceMaHTUKOH. ^JHMHHHpoBaHHMH ®e HjeH npegjo^eHua o6o3HaHaeT tot ^JeMeHT ^penMa, KOTOpMH «yXOgHT B TeHb». KaK H3BecTHO, o^epa^Ha cBepTbiBaHua cuHTaKcuHecKOH KOH^urypaquH cjy^HT cBoero poga TecTOM gja ycraHOBjeHua xapaKTepa cuHTaKcuHecKHx cBa3en: «Ham MexaHH3M HHTyuTHBHoro onpegejeHua 3aBucuMOcth b cTpyKType npegjo^eHua ocHOBMBaeTca Ha bo3mo®hocth h HanpaBjeHuu cBepTbiBaHua gaHHoro npegjo^eHua» (racnapoB 1971: 28). ^pe3BHHaHHO Ba^HO b gaHHOM njaHe npoBepuTb Hamu HHTyuTUBHbie npegcTaBjeHua gaHHbiMu MaccuBa TeKcTOB. B hrcthocth, Heo^HUMyro noMO^b MO^eT HaM OKa3aTb HKP.3. no gaHHbiM Kopnyca, nojHbiH BapuaHT KOH^urypaquH c gByMa «npaßbiMu» aKTaHTaMu dononHumb nmo neM cocTaBjaeT b pyccKux TeKcTax OKOJO 27 % OT Bcex Bxo^geHun Ha dononHumb nmo (155 cjyHaeB U3 573), b to BpeMa KaK nojHaa KOH^urypaqua doôaeumb nmo k neMy He gocTuraeT u 1 % ot Bcex 3a$HKcupoBaHHbix cjyHaeB doôaeumb nmo (42 npuMepa U3 4318) — cm. guarpaMMy 1. 4 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec K veiuy \ m flono/iHHTb Htno no6aenTb ™o flnarpaMMa 1: YnoTpe6neHue rnaronoB donomumb u doôaeumb c aKTaHTaMH b Ha^u0HanbH0M Kopnyce pyccKoro a3bma. ^TO roBopuT, no-BuguMoMy, o tom, hto ponb KocBeHHoro oôieKTa b nogoÔHbix cHTyaqHHx H3HanaflbHo «npuHu^aeTca» a3bmoM. Ho ecnu b KaKHx-To cnynaax ^Ta eguHu^ (oTpa^aromaa, HanoMHUM, nonHo^HHbm ^neMeHT pe^epeffraon cuTya^uu) nepeHocuTca b npecynno3HTHBHyro nacTb a3bmoBoro 3HaHua, to b gpyrux cnynaax oHa oTogBuraeTca b TeHb BnnoTb go nonra nonHoro HeynoMuHaHua. 2 B cBoe BpeMa b pyccKon rpaMMaTUKe aKTUBHo pa3pa6arbiBanocb noHaTue cunbHoro u cna6oro ynpaBneHua, u ga^e npegnaranucb KonuHecTBeHHbie KpuTepuu gna pasrpaHuneHua ^Tux Kareropun, cm.: (AnpecaH 1964; AnpecaH 1965; ConoHu^iH 1966 u gp.). Mbicnb o Heo6xoguMocru pa3nuHaTb «cunbHyro» u «cna6yro TparouTuBHocrb» BcrpenaeTca u b 6onee no3gHux ^y6nuKa^Hax, cm. (^®ycTu-®unu 1990: 266-67 u gp.). Ho b ^noM ^Ta ugea co BpeMeHeM 6bina norao^eHa TeHbepoBcKuM yneHueM, KoTopoe npoTuBonocTaBnaeT b cTpyKType $pa3bi «nepBbra», «BTopon» u «TpeTun» aKTaHT, a Bce BMecTe ohu npoTuBonocTaBnaMTca cupKoHcTaHTaM (o6cToaTenbcTBaM) — u ^T0^0 oKa3biBaeTca gocTaTonHo (cm.: TeHbep 1988: 121-41). npuneM rpaHu^ Me^gy «ynacrnuKaMu» rnaronbHoro gencTBua ycraHaBnuBaeTca Ha ocHoBaHuu cKopee ceMaHTKHecKux, neM ^opManbHo-rpaMMaTunecKHx KpuTepueB. Cra^eM, T. ruBoH BbicTpamaeT HeKyro uepapxuro ceMaHTHHecKHx Kareropun (TaKux, KaK «nenoBenHocrb», «^enaHue», «Komponb», «aBHocTb» u t. n.), Hanu^ue kotopmx b co3HaHuu xapaKTepu3yeT cy6ieKT b ray6uhhon cTpyKType (Givon 1984: 107). OguH u3 caMMx Ba^Hbix u pacnpocTpaHeHHbix npu3HaKoB, cny^a^ux gna oTrpaHuneHua aKraHTOB ot cupKoHcTaHToB, ^T0 KaK pa3 cTeneHb o6a3arenbHocTu nepBMx u Heo6a3aTenbHocTu Bropbix. Ee3 ynacrua aKTaHToB He Mo^eT 6biTb nocTpoeHo rpaMMarunecKH npaBunbHoe BbicKa3biBaHue (cm.: nagyneBa 2002: 191-93). PaccMoTpeHHbiH TonbKo hto Marepuan nogTBep^gaeT, hto ponb «BToporo aKraHTa» 6onee cBoncTBeHHa npaMoMy gononHeHuro, u HH^ero cTpaHHoro unu HoBoro b ^T0M HeT. HanoMHuM cnoBa, cKa3aHHbie nonBeKa Ha3ag: «.. .06braHo ynpaBnaMTca E. ro. HopMaH, M. ro. MyxuH: O CHHraKCHHecKOM KOMnoHeHTe HeKcmecKoft ceMaHTHKH 5 cunbHee, T.e. 6onbme TaroreroT k nonrocy 1, $opMbi c o6beKTHbiM 3HaneHueM, HeM ^opMbi c Heo6"beKTHbiM 3HaneHueM. !3to KacaeTca He T0nbK0 BuHurenbHoro npaMoro o6beKTa, ho u ero cuHraKcunecKux BapuamoB...» (AnpecaH 1965: 52-53). 2.1 no3Ke ^Ta ugea Hamna ce6e 0TpaKeHue u cpegu ^puH^u^0B nparMaTuKu. ®uhckuh cuHTaKcucT X. HuKyna, o6cyKgaa npo6neMy 06nuraT0pH0CTu unu $aKynbTaTuBH0CTu gononHeHun b CTpyKType $pa3bi, npuxoguT k BbiBogy, hto pemaromaa ponb b ^T0M Bonpoce npuHagneKuT nparMaruHecK0H npupoge: «Bpag nu 6bino 6bi omu6Kon yTBepKgarb, hto KaKgoe gononHeHue M0KeT 6biTb onymeHo npu cooTBeTcTByromux ycnoBuax» (Nikula 2003: 500). ^,encTBuTenbH0, K0MMyHuKaTuBHaa uHTeH^ua roBopamero u cooTBeTcTByromun K0HTeKcT MoryT no3BonuTb HenoBeKy BecbMa cB060gH0 o6oHTucb c a3biK0BbiMu npaBunaMu. Ho ecnu npuHHTb, hto roBopamun . Ho npogon^uM Ham ^KC^epuMeHT. Mo^eM nu mm, onycTuB bo (pa3e cunbHoynpaBnaeMbiH ^neMeHT, 0gH0BpeMeHH0 «noBbicuTb paHr» cna6oynpaBnaeMoro? To ecTb cKa3aTb: nempoe npenodaem uHocmpaH^aM? no-BuguM0My, ga. Ho ^T0 cpa3y ®e bhocut hobmh 0TTeH0K b 3HaHeHue rnarona npenodaeamb: ceMaHTuKa gencTBua 3gecb 3aMeHaeTca ceMaHTuKon geaTenbHocTu (nempoe npenodaem uHocmpaH^aM 3HaHuT 'neTpoB pa6oTaeT c uHocrpaH^Mu'). !3ry Mbicnb nogTBep^garor gaHHbie HKPH. CoHeTaHue rnarona npenodaeamb c (0pM0H garenbHoro nagera BcTpeHaeTca He 6onee 200 pa3 Ha 3227 cnyHaeB ynoTpe6neHua rnarona, unu npuMepHo b 6 % K0HTeKcr0B, to ecTb g0B0nbH0 pegKo. OgHaKo b npuBoguMbix 3gecb K0HTeKcTax aKTyanu3upyeTca ceMaHTuKa geaTenbHocTu, HanpuMep: Pa3Hu^a Mewdy meM, KaK mu npenodaemb cmydeHmaM u B3pocnuM nmdnM, — KonoccanbHan (H. ^,ep6aK). Hhmmu cnoBaMu, cuHTaKcunecKun K0Mn0HeHT 3HaHeHua o6Hapy®uBaeT ce6a u 3gecb. H nogo6Hbix npuMepoB b pyccK0M a3bme — orpoMHoe MHo^ectbo, cp. E. ro. HopMaH, M. ro. MyxuH: O CHHraKCHHecKOM KOMnoHeHTe HeKcmecKoft ceMaHTHKH 7 mop^oeamb neM h mop^oeamb nmo, 3aHUMambcn neM h 3aHUMambcn c KeM, dapumb nmo KOMy h dapumb K0^0 neM, nopeamb nmo KOMy h nopeamb c KeM/neM, 6opombcx 3a nmo h 6opombcx npomue ne^o, wepmeoeamb neM h wepmeoeamb nmo Ha nmo, ^meamb nmo KoMy h ^noeamb K0^0 eo nmo h t. g. CnOBapu pyccKoro a3bma b Ton HJH HHOn Mepe $HKCHpyMT ^TH pa3OTHHH. 3 CucreMa nognuHeHHbix marony aKTaHTOB h B03M0®H0cren guareTnne ckhx npe06pa30BaHun cocTaBnaeT Ba^Hyro nacTb o6men TunonoranecKon xapaKTepucTHKH a3HKa. TaK, b nuTeparype gaBHO n0Ka3aH0, nTO b aHrnuncKOM a3bme coneTaeMocTb c pa3HbiMH TunaMu cy6ieKra BonnomaeT b ce6e pacmenneHue neKcunecKon ceMaHTHKH raarona: The couple flew British Airways — ^T0 ogHO, a British Airways flew passengers — ^T0 gpyroe (cm.: Gotz-Votteler 2007: 44-45). A E. HeBHH, uccnegoBaBmaa cunraKcunecKoe noBegeHue aHrauncKnx raaronoB, cMorna ux B006me crpynnupoBaTb b neKcuKO-ceManraHecKne Knaccbi Ha ocHOBaHuu Tpex TunoB «apryMeHTHbix aJbTepHa^Hn»: MeguanbHon, KOHaTHBHon u jiOKaruBHOH (Levin 1993: 23-55). CaMH ^TH Bugbi cuHTaKcnnecKHx npe06pa30BaHun npegcTaBneHbi u b rpaMMaTHKe pyccKoro a3bma, ho neKcnnecKaa ux peanroanna c^e^H$HHHa, cp. aHrj. Peter drives a car — The car drives easily u pyc. nemp eodum Mammy — *MamuHa Me^KO eodumcx; aHrj. I watched the girl with interest — The girl was watched with interest u pyc. M cMompen Ha deeymxy c uHmepecoM — Ha deeymxy cMompem c UHmepecoM (6yKB. *fleeymKa 6hma cMompeHa c UHmepecoM) u t. n. A, cKa^eM, b cnoBeHcKOM H3HKe A. ^ene ^HKcupyeT noaBneHue paga raaronoB, gna kotophx ynoTpe6neHue c npaMbiM 06"beKT0M cBugeTenbcTByeT He npocro o «cy^eHuu coneTaeMocTHoro noja», ho o c^e^HaJH3a^HH hx ceMaHTHKH — piratizirati programe, abstinirati glasovanje, blefirati veselje, foulirati nasprotnika u t. n. (Žele 2013: 167). CBoeo6pa3ue chctcmu aKTaHTHbix cgBuroB o6Hapy®HBaeTca h npu BHxoge 3a npegenbi nuTepaiypHoro a3HKa — b nacraocru, npuMeHHTejbHO k ®apr0HH0My MaTepuany, cm. (Po3HHa 2002: 13-14). K0HenH0, Henb3a Tpe6oBaTb ot cuHTaKcunecKHx npu3HaK0B, hto6m ohh nojHocTbM h neTKO OTpa^anu neKcunecKoe 3HaneHue raarona: a3HK gja ^T0^0 cnumKOM «MaroK». run0Te3a 0 tom, nTO «cnoBa c oguHaKOBbiM unu cxogHbiM 3HaneHueM uMeroT oguHaKOBbie unu cxogHbie Ha6opbi cuHTaKcunecKHx npu3HaK0B, h Hao6opoT» (AnpecaH 1967: 26), 0Ka3anacb, oneBugHO, cnumKOM cunbHon, «MaKcuManucTcKon», 0gHaK0 o6maa ugea B3aHM006ycJ0BJeHH0CTH ceMaHTHnecKHx h cuHTaKcnnecKux npu3HaK0B ocTaeTca aKTyanbHon. Hac OHa npuHHMaeT, KaK y^e roBopunocb, Bug cuHTaKcunecKoro KOMnoHenra, BcTpoeHHoro b neKcunecKoe 3HaneHue. H npe3BbinanH0 Ba^HO, nTO ^T0T K0Mn0HeHT cooTHocuTca co cTpyKTypon ^penMa: roBopamun BonnomaeT b a3biK0B0n eguHH^ cbom TpaKTOBKy pe^epenraon CHTya^HH (cp. ugero «rpaMMaruKH gna npogyKTHBHbix peneBbix gencTBun» H. r. MunocnaBcKoro — MunocnaBcKHn 2008: 209-17). 3.1 PaccMOTpuM eme oguH npuMep H3 pyccKoro a3biKa. rnaronbi epamb u o6MaHueamb 3HanaT 'roBopuTb HenpaBgy, BBoguTb b 3a6ny®geHue'. npu stom HHTeHcuBHocTb gencTBua, npegcTaBneHHoro b rnarone epamb, cunbHee, neM tot ®e npu3HaK b raarone o6MaHueamb. HocuTenb a3MKa HHTyHTHBHO omymaeT, nTO epamb 8 Slavistična revija, letnik 63/2015, št. 4, oktober-december — «rpy6ee», ho Ha ^T0M ero noBepxHOCTHbie MeTaa3biKOBbie 3HaHua 3aKaHHuBaroTca. HeMe^aa uccnegoBarenbHu^ C. ^ëHHuHrxayc npoaHanu3upoBana 6onbmyro rpynny pyccKux «rnaronOB n^u» (o6Manueamb, o6Manueamb2, usMemmb, mamb, epamb1, epamb2 (Kneeemamb), epamb3 ($anbmueumb), Kneeemamb, 6pexamb, eudyMueamb, eyanupoeamb, myManumb, KaMyfynupoeamb) u gp. c noMO^bro Haöopa ceMaHTunecKux npu3HaKOB — thkux, khk ynacrue C0^uanbH0^0 MOMeHTa, uHCTpyMeHTanbHOCTb, OTKnoHeHue ot HopMbi, ^KC^peccuBHaa o^HKa u t. n. (Dönninghaus 1999: 143-44). B pe3ynbTare nonynunacb BecbMa cno^Haa KapTuHa, KOTopyro mo^ho ucTonKOBarb KaK ceMamunecKoe none n^u, c cy6nonaMu ge3uH$opMaquu, ge3opuem^uu, oÖMaHa khk TaKOBoro u omuÖKu. BHyTpu Ka^goro u3 hux, b CBoro onepegb, Bbigenarorca 6onee HacTHbie TeMbi, Bpoge «ucKa^arb», «KneBeTaTb», «^arnasupoBarb», «cuMynupoBarb» u t. n., npegcraBneHHbie pa3HbiMu HacraMu penu. OgHaKO Bca ïra nogpo6Haa Knaccu^uKanua coBepmaeTca b paMKax hucto ceMacuonoranecKoro aHanu3a; cuHTaKcuHecKue npu3HaKu gaHHoro Knacca cnoB ocTarorca «3a KagpoM». HHbie npu3HaKu curyaquu o6MaHa — ^nb, cnoco6, ucnonb3OBaHue «xrnpbix npueMOB u ynoBOK», o^HKa co cropoHbi Ha6nrogarena u t. n. — ynuTbiBarorca A. M. nnoTHuKOBOH, KOTopaa peKOHCTpyupyeT nogpo6Hbrä «KorHuTuBHbrä c^Hapun o6MaHa» (nnoTHuKOBa 2006: 75-79). H onaTb-TaKu mo®ho npegnono^urb, hto gaHHbie 3HaneHua thk unu uHane gon^Hbi hhhtu CBoe Bbipa^eHue b TeKCTe — Hepe3 coBOKynHOCTb cuHTaKcunecKux npu3HaKOB. 3ra Mbicnb nogTBep^gaeTca npuBoguMHMu uccnegoBarenbHu^H npuMepaMu. B hhcthoctu, cnegyromaa ^uTaTa u3 poMaHa M. ^ocToeBCKoro «yHu^eHHbie u 0CK0p6neHHbie» cogep^ur b ce6e yKa3aHue Ha to, hto curyaqua o6MaHa MO^eT BKnrorarb b ce6a uHCTpyMeHT: B ^emep6yp^e on, pasyMeemcx, CKopo 6u ee omucKan, nod KaKUM 6u uMeneM ona nu eopomunacb e Poccum; da deno e moM, nmo 3a^paHu^Hue e^o a^eHmu e^o nowMbiM ceudemenbcmeoM o6Manynu: yeepunu e^o, nmo ona wueem e odnoM Ka-KoM-mo 3a6pomennoM ^opo^umKe e mwnou repManuu... 3gecb nownoe ceudemenbcmeo — uHCTpyMeHT o6MaHa, nognepKuBaromun HaMepeHHbiH xapaKTep nocnegHero. OKa3biBaeTca, o6MaHbiBarb mo^ho neM-mo (c noMombro Hero-To), b to BpeMa KaK «Bparb HeM-TO» Henb3a. 06paruMca b CBa3u c ïtum BHOBb k (Prn ^CC). CnoBapb pa3HOcuT rnaronbi epamb u o6Manueamb no pa3HbiM cuHTaKcuHecKuM MogenaM. TunoBaa ceMarnuKa nepBOH u3 hux — «^enoBeK coo6maeT agpecary HTO-n. (KaKue-n. CBegeHua, u3BecTua u t. n.) o kom-, HeM-n.» (c. 195). CeMarnuKa BTopon — «^enoBeK BegeT ce6a KaKuM-n. o6pa3OM, nocrynaeT KaK-n., coBepmaeT KaKue-n. nocrynKu» (c. 235). ^eHCTBurenbHO, epamb — npeuMymecTBeHHO peneBoe gencTBue, b to BpeMa khk o6Manueamb mo^ho u nocTynKaMu, noBegeHueM. Ho o6paruM BHuMaHue Ha oco6eHHOCTu cuHTaKcuHecKoro noBegeHua gaHHbix rnaronoB. B crpyKTypy 3HaneHua o6Manueamb BCTpoeHa uH$opMa^Ha o Hanunuu y gencTBua o6ieKTa — ^T0 HenoBeK, KOToporo o6MaHbiBaroT. no gaHHbiM HKPH, u3 5238 Bxo^geHun Ha ïtot rnaron npuMepHO nonoBuHa — 2327 npuMepoB (44,4 %) — cogep^ar gononHeHue Ko^o-^mo. A rnaron epamb KOH^mpupyeT BHuMaHue Hocurena a3bma Ha chmom $aKTe n^u, BbiBoga u3 nona 3peHua HenoBeKa, KOTopbiH CTaHOBuTca 06ieKT0M (unu agpecaroM) ^T0H MaHu^yna^uu. CTarucTuKa noKa3HBaeT (cm. guarpaMMy 2): u3 E. ro. HopMaH, M. ro. MyxuH: O CHHraKCHHecKOM KOMnoHeHTe HeKcmecKoft ceMaHTHKH 9 10321 BxoxgeHuñ Ha rnaron epamb TonbKo 339 (3,3 %) peanu3ywT BaneHTHocTb c garenbHbiM nagexoM: epamb mmy (KCTaru, garenbHbiH nage® — Booöme caMbin pegKun B cucTeMe pyccKux nagexen). KOMy Koao-nmo \ m 1 OÖHaHblBaTb Bpatb ^HarpaMMa 2: YnoTpeöneHue rnaronoB oÔMamieamb u epamb c aKTaHTaMu b Ha^u0HanbH0M Kopnyce pyccKoro a3bma. CpaBHuM ecTecTBeHHoe: Hmo mu epemb? u ManoBepoaTHoe Hmo mu oÔMamieaemb? — npu HopMaTuBHoM Hmo mu Mena oÔMamieaemb? 4 Bonpocbi o cooTHomeHuu ceMaHTuKu u cuHTaKcuca, ceMaHTuKu u ^amarara — ogHu u3 KnKweBbix b coBpeMeHHon nuHraucruKe. H3BecTHbie c^e^uanucTbI no ucKyccTBeHHoMy uHTenneKTy — P. ffleHK, H. BupHÖayM u ,3®. Men — HacrauBaroT Ha HeoöxoguMocTu uHTerpanbHoro npegcTaBneHua ceMamuHecKux u nparMamHecKux 3HaHun. no ux MHeHuro, b co3HaHuu HocuTena a3bma «He cymecTByeT "cnoBapa", a ecTb TonbKo "^H^uKno^egua". HHaHe roBopa, neKcuKoH TecHo cBa3aH c npoHuMu HamuMu 3HaHHHMu u HeoTgenuM ot hux» (ffleHK, BupHÖayM, Men 1989: 33). CooTBeTcTBeHHo, Kaxgoe cnoBo penpe3eHTupyeT ^parnem MHoroo6pa3Horo HenoBenecKoro onbrra, c^oKycupoBaHHbin b naMaTu. npegcTaBneHue o toh unu uhoh ®H3HeHHon cuTya^uu ($peHM) BKnKwaeT b ce6a MHoxecTBo ^neMeHTOB, Haxoga^uxca gpyr c gpyroM b cnoxHbix oraomeHuax. H b npuBegeHHbix Bbime npuMepax mm BuguM, KaK B3rnag roBopamero Ha cuTya^uro cnocoöeH BbixBarbiBarb u3 Hee Te unu uHbie geTanu u b to ®e BpeMa 3arymeBbiBaTb, oTganaTb uHbie ^neMeHTbI ^peHMa. CuHTaKcuc ®e oKa3biBaeTca caMbiM ecTecTBeHHbiM uHcTpyMeHToM gna CTpyKTypu3a^uu cuTya^uu, ee ynopagoHuBaHua u npegcraBneHua b Buge KoHKpeTHon «KapTuHKu». ^H^uKno^egHHecKaa uH^opMaqua, kotopoh oönagaeT roBopa^uñ (3HaHua o «nonoxeHuu gen»), BbiHyxgeHHo yKnagbiBaeTca b ero peHu b npoKpycToBo no®e toh unu uhoh npeguKaTHo-aKTaHTHon cxeMbi. OöcyxgaeMaa TeMa uMeeT oTHomeHue u k oömen npoöneMaruKe KorHuTuBHon geaTenbHocTu HenoBeKa, u k Bonpocy o nocnegoBaTenbHocTu yHacraa oTgenbHbix a3MKoBMx ypoBHeñ b peHeBon geaTenbHocTu. B HegaBHeñ cBoen cTaTbe u3BecTHbiñ 10 Slavistična revija, letnik 63/2015, št. 4, oktober-december aMepuKaHCKun juHraucT (gaBHun onnoHeHT H. XoMCKoro) y. nucaj, hto cuHTaKcunecKue (rpaMMaruHecKue) crpyKTypbi a3biKa «no onpegejeHuro He MoryT HanpaMyro B3auMogeñcTBoBaTb c MbimjeHueM. <...> .eKcuKaflroaqua u juHeaproaqua ucKaxaroT cuHTaKcunecKue cTpyKiypbi, yBejunuBaa paccroaHue Mexgy humu u MbimjeHueM» 2015: 79-80). ^0^T0My npogecc nopoxgeHua TeKcTa BbicrpauBaeT npuMepHo cjegyro^uM o6pa3oM: mmcmu — ceMaHmuKa — cuHmaKcuc — $oHom¿un — seym. C Hamen tohku 3peHua, cuHTaKcunecKun KoMnoHeHT npucyTcTByeT yxe Ha «ceMamunecKoM» ypoBHe, «BHyTpu» jieKcunecKoro 3HaneHua — bo BcaKoM cjynae, Bbi6op raarojbHoro npeguKaTa npegonpegejaeT u cuHTaKcunecKHH «KocraK» 6ygymen $pa3bi. 4.1 Ha6jrogeHua Hag MaTepuajoM cjoBapen npoxogaT npoBepKy b peneBon npaKTuKe. B ^T0M njaHe 6ojbmon uHTepec npegcTaBjaroT ^aKTbi peneBbix oTKjoHeHun ot HopM ynpaBjeHua. KaK npaBujo, ^T0 He npocTo «omu6Ku», a npoaBjeHua a3biKoBon aHajoruu: u3MeHaromaaca coneTaeMocTb cBugeTejbcTByeT o tom, hto rjaroj nonagaeT b c$epy BjuaHua gpyroro raaroja, T.e. cTaHoBuTca c hum 6ju3kum no 3HaneHuro. Cp. npuMepbi u3 coBpeMeHHbix ra3eTHbix TeKcToB, Tuna csopemb aymcaüdepy, Hacnedoeamb epemuKaM, co6ecedoeamb coucKamenbHu^, Kypupoeamb nodnmeHHUMu, Haxne6ambcn c npo6neMaMu, eecmucb Ha annoducMeHmu u t. n. A bot noKa3arejbHbie guTaTbi u3 HoBeñmeñ xygoxecTBeHHon juTeparypbi: OdHa pemeun 6e3 cKaHdana Hacnedyem dpyzoü, MupHO dem cen^eHHoe npocmpaHcmeo (A. TeHuc, «6 najbgeB») — cp.: conymcmeyem uju nodpawaem dpyzoü u t. n. Bo33pu Ha Hac u Ha hux. nosoeopu k HaM bucokum Tboum ^cnepaHmo. flau 3HaK (C. Cokojob, «TpeBoxHaa KyKojKa») — cp.: o6pamucb k HaM u t. n. gonojHuTejbHbie npuMepbi u3 xygoxecTBeHHbix u ny6jugucTunecKux npou3BegeHun npuBogaTca b (HopMaH 2011). 3aKpbiBarb Ha hux rja3a KaK Ha aBHbie peneBbie onjomHocTu He no3BojaeT ux peryjapHbrä xapaKTep. Hao6opoT, ux cjegyeT TpaKToBaTb KaK npoaBjeHua xu3hu a3biKa, a uMeHHo — uHrepeHTHoro cTpeMjeHua k omuMroaguu jeKcunecKoñ cucTeMbi u oneparaBHoñ nepecTpornu ceMaHTunecKux cBa3en Mexgy cjoBaMu. 4.2 Ho o6rnyro KapTuHy B3auMogeñcTBua cuHTaKcunecKux npu3HaKoB c jeKcunecKoñ ceMamuKon rjaroja moxho nojynuTb TojbKo o6paruBmucb k cTarucTunecKon o6pa6oTKe peneBbix gaHHbix. !3tu gaHHbie «yKpynHaK>T» KapTuHy, ohu He TojbKo no3BojaroT Bepu^ugupoBarb TeopeTunecKue nojoxeHua, Kacaro^ueca cuHTaKcunecKoro KoMnoHeHTa jeKcunecKoro 3HaneHua, ho uHorga cnoco6Hbi u u3MeHuTb Hamu uHTyuTuBHbie npegcraBjeHua o nojoxeHuu gej (cm.: nepgoB 2006). ^to xe KacaeTca HocuTeja a3biKa, to oh b cBoen peneBoñ npaKTuKe exegHeBHo cTaBuT ^KC^epuMeHT, ucnbiTbiBaromuH Ha npoHHocTb cBa3u jeKcuKu u cuHTaKcuca. YnoMaHyTMe BMme oTKjoHeHua b raarojbhom ynpaBjeHuu — ^KCTpeMaïïbHbiH cjynaH, BocnpuHuMaeMbrä Ha $oHe HopMajbHo pa6oTaromux MexaHu3MoB. E. ro. HopMaH, M. ro. MyxuH: O CHHraKCHHecKOM KOMnoHeHTe HeKcmecKoft ceMaHTHKH 11 ^HTEPATyPA ro. AnPEoaH, 1964: O cunbHoM u cna6oM ynpaBneHuu (onm KonunecTBeHHoro aHanu3a). Bonpocu R3UK03nanuR 3. 32-49. --, 1965: OnbiT onucaHua 3HaneHun rnaronoB no hx cuHTaKcunecKuM npu3HaKaM (TunaM ynpaBneHua). Bonpocu R3UK03nanuR 5. 51-66. --, 1967: 3KcnepuMenmanbHoe uccnedoeanue pyccKo^o ^na^ona. MocKBa: HayKa. --, 1974: ïïeKcmecKax ceManmuKa: CunonuMunecKue cpedcmea xsuKa. MocKBa: HayKa. M. E. BEPrEntcoH, A. E. Khephk, 1981: npamaTunecKuft «^puH^u^ npuopuTeTa» u ero oTpa^eHue b rpaMMaTUKe a3biKa. H^eecmux AH CCCP: Cepux numepamy-pu u x3UKa 40/4. 343-55. E. M. Tactapob, 1971: H Kypca ne^uu no cunmaKcucy coepeMeHHo^o pyccKo^o H3UKa: npocmoe npednowenue. TapTy: TapTycKun roc. yHUBepcuTeT. ^,xycTH-®HqH, 1990: OôieKT u TparomuBHocTb. ^o^u^ecKuU ananu3 x3UKa: npomueopenueocmb u anoManbnocmb meKcma. Otb. peg. H.,3,. ApyTMHoBa. MocKBa: HayKa. O. EenEPeEH, 1958: 0unoco^ux ^paMMamuKu. MocKBa: H3g-Bo uHocTpaHHon nuT-pbi. H. r. MunocnABCKHH, 2008: KaKaa rpaMMaTuKa Hy^Ha gna o6o3HaneHua gencTBu-TenbHocTu cpegcTBaMu pyccKoro a3biKa? C nmôoebm k cnoey. Festschrift in Honour of Professor Arto Mustajoki on the Occasion of his 60th Birthday. Ed. J. Linstedt et al. Helsinki: University of Helsinki. 207-25. HKP.3 — Ha^HOHanbHbIH Kopnyc pyccKoro a3biKa. Web. E. ro. Hopmah, 2011: rnaronbHoe ynpaBneHue KaK MHoro^aKTopHbin ^eHoMeH. ffucKypc, Kynbmypa, Menmanbnocmb: KonneKmuenax M0H0^pa^ux. Otb. peg. M.ro. OnemKoB. Hu^huh Tarun: HTrCn. 242-54. --, 2012: K npo6neMe MHoro3HaHHocra: CeMaHTuKa u cuHTaKcuc rnarona ^pemumb. Urbi et Academiae. rpady u naynnoMy cooô^ecmey 1/3. CaHKT-neTep6ypr: H3g-Bo ^ane$-^pecc. 119-27. E. B. nAfly^EBA, 2002: ^,uaTe3a u guaTeranecKun cgBur. Russian Linguistics 26/2. 179-215. H. B. nEP^B, 2006: K cy^geHuaM o $aKTax pyccKoro a3HKa b cBeTe KopnycHbix gaHHHx. PyccKuu X3UK e naynnoM ocee^enuu 1. 227-45. A. M. n^oTHHKOBA, 2006: MHo^o3Ha^Hocmb pyccKo^o ^na^ona: Ko^HumueHoe mo-denupoeanue (Ha Mamepuane ^na^onoe co^uanbHUx deucmeuu u omnomenuu). EKaTepuH6ypr. prn ^CC, 2002: PyccKue ^na^onbHue npednowenux: 3KcnepuMenmanbnuU cuh-maKcunecKuu cnoeapb. nog peg. .H. r. Ea6eHKo. MocKBa: ®nuHTa. P. H. Po3hha, 2002: KaTeropuanbHbin cgBur aKTaHToB b ceMaHTunecKon gepuBa- 12 Slavistična revija, letnik 63/2015, št. 4, oktober-december ^HH. Bonpocbl H3UK03HaHUH 2. 3-15. ro. B. ConoHH^rn, 1966: O ^H$poBbIx noKa3aTe^ax, xapaKTeproyromnx «cn^y ynpaB^eHna». Bonpocu R3UK03HaHUR 2. 80-83. H. Tehlep, 1988: OcHoeu cmpyKmypHo^o cuHmaKcuca. MocKBa: nporpecc. y ^eho, 2015: Ha nyra k ^nHrancraKe, ocHOBaHHOH Ha MwmjeHHH. m3uk u Mbicm: CoepeMeHHax K0^Humu8Hax m^eucmuKa. Peg. A. A. KnöpnK n gp. MocKBa: £CK. 60-88. P. fflEHK, H. BHPHEAyM, ,3,®. Meh, 1989: K HHTe^pa^HH ceMaHTHKH H npamaTHKH. Hoeoe e sapyöewHoü m^eucmuKe. Bhü. XXIV. MocKBa: nporpecc. 32-47. Sabine Dönninghaus, 1999: Sprache und Täuschung. Wiesbaden: Harrassowitz. Thomas Givön, 1984: Syntax: A functional-typological introduction. Zv. 1. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. Katrin Götz-Votteler, 2007: Describing semantic valency. Valency: Theoretical, descriptive and cognitive issues. Ur. T. Herbst, K. Götz-Votteler. Berlin, New York: Mouton de Gruyter. 37-49. Beth Levin, 1993: English verb classes and alternations. Chicago: University Press. Henrik Nikula, 2003: Valenz und Pragmatik. Dependenz und Valenz: Ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung. Ur. V. Agel idr. Zv. 1. Berlin, New York: de Gruyter. 499-507. Andreja Žele, 2013: HeKcHKO-cuHTaKcnnecKne H3MeHeHna b coBpeMeHHOM c^OBeH-ckom a3biKe. Jezikoslovni zapiski 19/1. 161-71. Povzetek Članek potrjuje tezo, da leksikalni pomen besede vključuje skladenjsko prvino, ki v sebi združuje vse prejšnje rabe besede in v veliki meri napoveduje možnosti njene nadaljnje rabe. Povezava med leksikalnim pomenom in skladenjskimi prvinami je prikazana na primeru ruskih glagolov, kot so goöaB^HTb in gono^HHTb 'dopolnjevati', oöynarb in npenogaBarb 'poučevati', BpaTb in oÖMaHbiBarb 'varati, zavajati'. Osnovo in okvir predlagane teorije predstavljajo najnovejši dosežki leksikalne semantike (delo raziskovalnih skupin pod vodstvom J. D. Apresijana in L. G. Babenko), dela o skladenjski kompatibilnosti (H. Nikula, B. Levin idr.) in podatki iz jezikoslovne statistike. 13 UDK 82.0:616.831-073-71 Jurij Bon Laboratorij za kognitivno nevroznanost, Nevrološka klinika UKC Ljubljana jure.bon@gmail.com Urška Perenič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani urska.perenic@gmail.com EKSPERIMENTALNA UPORABA KVANTITATIVNE ELEKTROENCEFALOGRAFIJE PRI ANALIZI (LITERARNEGA) BRANJA: ČASOVNO-FREKVENČNA ANALIZA Akad. prof. dr. Francu Zadravcu ob minulem visokem jubileju. Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami (t. i. modularni model) nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. Ključne besede: EEG, možganski ritmi (beta, gama, theta), časovno-frekvenčna analiza, modeli aktiviranih stanj, [tiho] branje, jezikovna obdelava, kognitivna nevroznanost, empirična literarna znanost (ELZ) The article is the second part of the survey on the use of the electroencephalographic (EEG) methods in the analysis of (literary) reading. Contrary to prevalent cognitive theories (the so-called modular model) alternative theories supported by emerging brain imaging data presuppose the existence and simultaneous interactions of a number of different representations, supported and maintained by distributed neuronal mechanisms (the so-called activated states model). This question can also be approached by using the time-frequency analysis of EEG data which allows an insight into parallel processing by dividing time course of oscillatory electrical activity of the brain into frequency bands. Individual frequency bands are considered to be important for various aspects of cognitive mechanisms, which are also the basis of language processing in reading. Keywords: EEG, brain rhythms (beta, gamma, theta), time-frequency analysis, activated states models, [silent] reading, language processing, cognitive neuroscience, empirical literary studies (ELW) 14 Slavistična revija, letnik 63/2015, št. 4, oktober-december II 0 Možganska omrežja in ritmi električne aktivnosti Vsebina EEG zapisa razen podobnih, ponavljajočih se sprememb električne napetosti na površju glave, na katerih dinamiko vplivajo kognitivni dogodki in se merijo v mikrovoltih, omogoča tudi izračune dinamike kontinuiranih ritmov električne aktivnosti, ki se merijo v nihajih na sekundo (Hz) in se tradicionalno razvrščajo v ločene frekvenčne pasove (počasne delta in theta, srednje hitre alfa in beta ter hitre gama). (Teplan 2002) Možganski ritmi kažejo prostorske vzorce, ki so povezani z opravljanjem možganskih funkcij. Pri opravljanju kognitivnih funkcij, kakor so jezikovno procesiranje, spominski procesi in procesi pozornosti, ki so podlaga branju, spremembe znotraj posameznih frekvenčnih območij verjetno odražajo sklopitve delovanja bolj ali manj oddaljenih področij možganske skorje. Omenjeni prostorski vzorci so odvisni od vrste jezikovnega dražljaja (npr. za možgansko obdelavo pomena besede so značilni drugačni nevronski vzorci kakor za obdelavo skladenjskih in fonoloških vrst podatkov). Sodobne raziskave delovanja možganov trenutno kot najverjetnejšo podpirajo teorijo, da se dražljaji obdelujejo vzporedno v različnih področjih možganske skorje, kar pomeni, da zaznave in spoznave nastanejo tako, da se sodelujoča možganska področja med seboj za kratek čas funkcijsko povežejo (Postle 2015). Domnevajo, da je za tako povezovanje pomembna sinhronizacija ritmične (oscilirajoče) lokalne aktivnosti nevronov (D'Esposito/Postle 2015; Brežan idr. 2004). Tradicionalne teorije kognitivnih procesov so predvidevale, da možgani delujejo po principu združevanja ločenih, jasno opredeljenih specializiranih procesov (Barch 2006). Med najbolj poznanimi modularnimi modeli je Baddeleyev model delovnega spomina, ki vključuje štiri ločene procese, specializirane za različne vidike vzdrževanja informacij in manipuliranja z njimi (Repovš/Baddeley 2006).1 S pomočjo aktivnega delovnega spomina naj bi se kognitivni sistemi, kot so pozornost, zaznavanje in priprava odgovora, povezovali in prilagajali glede na pričakovano in k cilju usmerjeno vedenje. Razumevanje mehanizmov delovnega spomina in podobno kompleksnih kognitivnih procesov se v zadnjem času močno spreminja zaradi vpeljave novih slikovnih metod, s katerimi merimo možganske aktivnosti. Najpogosteje uporabljana metoda s področja strojnega učenja je multivariatna analiza vzorcev (MVPA), ki omogoča podrobnejše dekodiranje vsebine informacij v možganskih signalih. (Pereira idr. 2009) Medtem ko namreč univariatne statistične analize2 signalov zaznavajo relativne razlike v aktivnosti možganskih področij, multivariatne preučujejo celotni vzorec, ki ga 1 Fonološka zanka je sistem za kratkotrajno vzdrževanje verbalnih dražljajev, analogen sistem za vzdrževanje vidnih in prostorskih informacij se imenuje vidnoprostorska skicirka. Druga dva sistema sta namenjena kompleksnejšim procesom: v vmesnem pomnilniku se shranjujejo multimodalne informacije višjega reda, z vsemi procesi upravlja osrednji izvršitelj. Sisteme so povezovali z aktivnostjo specifičnih področij v možganih. 2 V preteklosti so univariatne analize funkcijsko magnetnoresonančnih (fMR) signalov identificirale s kognitivnimi funkcijami povezano aktivnost v delih možganske skorje in globokih področij (Wager/Smith 2003; Van Snellenberg idr. 2006). To je potrjevalo obstoj specializiranih modularnih možganskih sistemov, ki jih predvideva tudi Baddeleyev model. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 15 tvorijo vsi signali v določenem področju. V zadnjem času so multivariatne metode pokazale, da lahko z istimi procesi povezano aktivnost prepoznamo tudi v signalih iz različnih, glede na tradicionalne poglede nepričakovanih delov možganske skorje.3 (Postle 2015) Ob novih empiričnih podatkih so ponovno prišle v ospredje teorije, ki namesto modularnih in specializiranih struktur predvidevajo obstoj splošnih mehanizmov za prehodno aktiviranje variabilnih in vzporednih nevronskih omrežij. Za t. i. modele aktiviranih stanj4 je značilno, da predvidevajo splošno sposobnost možganov, da prehodno, a vzdrževano aktivirajo katerikoli (sic!) senzorični, motorični, semantični ali epizodični spominski sistem. (D'Esposito/Postle 2015) To pomeni, da je možen obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij. Usmerjena pozornost je glavni mehanizem, ki omogoča izbiro, aktivacijo in vzdrževanje različnih notranjih reprezentacij iz spominskih sistemov. Semantične informacije v delovnem spominu lahko obstajajo v eni izmed možnih stopenj aktivacije, kar je določeno z intenzivnostjo usmerjanja pozornosti nanje. Glede senzoričnih informacij predvidevajo, da se vzdržujejo prek aktivnosti istih sistemov in reprezentacij, ki so podlaga za njihovo zaznavo. (D'Esposito 2007) Empirični podatki tudi pravijo, da je vzdrževanje senzoričnih informacij povezano s selektivno aktivacijo možganskih področij, odvisno od vrste informacije. Že zgodaj po aktivaciji in vzdrževanju senzoričnih informacij pa se te povežejo tudi z motoričnimi intencami. To razlagajo s tem, da se senzorične informacije prenesejo v širše aktivni sistem, kjer obstajajo kot objekti zaznave in kot tarče potencialne motorične aktivnosti. Če upoštevamo te principe delovanja možganov, se postavlja vprašanje, koliko je sploh še upravičena delitev kognitivnih sistemov na področja pozornosti, motorične intence in vzdrževanja senzoričnih informacij. (D'Esposito/Postle 2015) 1 Časovno-frekvenčna analiza EEG podatkov EEG podatke, ki nastanejo med izvajanjem kognitivnih nalog, analiziramo na dva komplementarna načina. V prvem članku (Perenič/Bon 2015) predstavljena analiza z dogodki povezanih potencialov (ERP) nam poda celotni vpogled v časovni potek najbolj značilnih komponent povprečenega signala med določenim ponavljajočim se kognitivnim dogodkom. V tem članku predstavljena časovno-frekvenčna analiza pa prek transformacije signala z eno od matematičnih dekompozicijskih metod podaja časovno-frekvenčno matriko, v kateri lahko za isto časovno obdobje spremljamo spremembe moči in faznega zamika frekvenčno ločenih delov signala. Klasični/aditivni model nastanka ERP komponent predvideva, da te komponente predstavljajo prehodne izbruhe nevronske aktivnosti, ki so časovno poravnani na dogodke v kognitivni nalogi (Sauseng idr. 2007). Aktivnost naj bi izvirala iz enega ali več anatomsko ločenih možganskih izvorov, ki so vpleteni v izvajanje senzorič-nih in kognitivnih procesov. Vendar tak pogled na nastanek ERP valov v zadnjem času postaja vprašljiv. Časovno-frekvenčne analize so namreč pokazale, da lahko že 3 Vpletenost teh omrežij prej ni bila poznana. 4 Ti so torej mišljeni v nasprotju z modularnimi modeli. 16 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec v posameznih poskusih eksperimenta zaznamo specifične, z dogodkom povezane spremembe v amplitudi ali fazi EEG oscilatorne aktivnosti v posameznih frekvenčnih območjih. To pomeni, da bi ERP valovi lahko predstavljali prehodna resetiranja faznega zamika oscilacij v velikem številu ločenih nevronskih skupkov, ki sistematično nastajajo kot odgovor na dogodke v kognitivni nalogi v poskusu. (Makeig idr. 2002) Ker so fazno sinhronizirani, se obdržijo med procesom povprečenja in postanejo vidni kot ERP valovi, čeprav torej ne odražajo aktivnosti anatomsko ločenih izvorov.5 Prednost časovno-frekvenčnih analiz pred klasično ERP analizo je v tem, da zaradi ločevanja oscilatorne aktivnosti na frekvenčna območja nudijo vpogled v vzporedno potekajoče procese, s čimer se lahko bolj približamo naravi kognitivnih mehanizmov (Roach/Mathalon 2008; Luck/Vogel 2013). Oscilatorna aktivnost v možganih sicer nastane takrat, kadar veliko število vzporedno orientiranih nevronov prejme enak vhodni sinaptični signal ali generira enako ponavljajoče se zaporedje akcijskih potencialov. Takrat v zunajceličnem prostoru nastanejo ritmični potenciali lokalnega polja, ki se prenašajo preko telesnih tkiv in izgubljajo moč sorazmerno z oddaljenostjo od svojega izvora. Močnejša polja se torej prenesejo dlje kot šibkejša. Če so dovolj močna in orientirana pravokotno na skalp, jih lahko na površini glave merimo kot EEG signale. To pomeni, da EEG elektrode zaznavajo le aktivnost, ki je že sama po sebi sinhronizirana in zato močnejša od drugih virov električne aktivnosti v možganih. Dodatne podatke o sinhronizaciji nevronske aktivnosti pridobimo s časovno-frekvenčno analizo EEG signala. Izvemo lahko, katere frekvence so najmočnejše v določenih časovnih in prostorskih točkah in kako se časovno in prostorsko sinhronizirajo njihovi fazni zamiki. To da kompleksnejšo sliko sprememb moči EEG signala v povezanosti z dogodkom, ki nas zanima. (Roach/Mathalon 2008) EEG signal matematično ponazorimo kot skupek sinusnih valovanj z različnimi frekvencami, ki se prepletajo v času in imajo različne fazne zamike glede na konkretni dražljaj, ki je vplival na njihovo dinamiko. Valovanje je definirano s frekvenco, amplitudo in faznim zamikom. Z matematičnimi dekompozicijami, kot npr. z uporabo Morletove valčne funkcije, za vsako izmed točk v časovno-frekvenčnem prostoru izračunamo kompleksna števila, ki vsebujejo podatka o amplitudi in faznem zamiku. S tem pridobimo amplitudne in fazne časovno-frekvenčne matrike. Iz njih lahko izračunamo parametre, ki opisujejo moč oscilacij v frekvencah in njihovo sinhronizacijo na isti elektrodi ali med različnimi elektrodami. S tem lahko ponazorimo različne vidike dinamike električne aktivnosti nevronov in sinhronizacije v omrežju. (Roach/Mathalon 2008) 5 Alternativno razlagajo nastanek ERP valov s kombiniranim modelom, ki predvideva, da se poleg faznega resetiranja pojavijo še prehodna povečanja amplitude oscilacij, povezana z dogodki v kognitivni nalogi (Roach/Mathalon 2008). Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 17 Slika 1: EEG signal, sestavljen iz množice sinusnih valovanj z različnimi frekvencami, za katere lahko s pomočjo časovno-frekvenčne dekompozicije v vsaki časovni točki določimo velikost in fazni zamik (Roach/Mathalon 2008). Teoretični modeli električne nevronske aktivnosti ob kognitivnih nalogah predvidevajo, da nevronske reprezentacije elementov, ki se vzdržujejo v delovnem spominu, nastanejo ob dinamičnem združevanju nevronov v nevronske skupke. Združevanje bi lahko potekalo prek mehanizma kroženja signala v vzpostavljenih krožnih zankah ali pa prek lokalne sinhronizacije oscilatorne aktivnosti nevronov. (D'Esposito/Postle 2015) Sočasno, vendar ločeno vzdrževanje večjega števila elementov poteka tako, da nevroni v skupku, ki predstavlja posamezni vzdrževani element, vzdržujejo svojo povezanost s sinhronim skupinskim proženjem. To proženje pa je asinhrono glede na proženje nevronov, ki so združeni v skupke, ki predstavljajo druge elemente. Nevronski skupki nastajajo dinamično, glede na lastnosti elementa, ki ga predstavljajo. Iz računskih simulacij sledi, da aktivnost skupka postopoma upada po vsakem sinhronem proženju, zato je pomembno, da ne preteče preveč časa do naslednjega proženja, ki obnovi povezanost skupka. (Luck/Vogel 2013) Elektrofiziološke raziskave pri ljudeh in primatih kažejo, da je proženje posameznih nevronskih skupkov povezano z oscilatorno aktivnostjo v frekvenčnem območju gama (30-100 Hz), medtem ko razporejanje proženja ločenih skupkov v času omogočata oscilatorni aktivnosti theta (4-7 Hz) in alfa (8-13 Hz), ki delujeta kot nosilni frekvenci (Luck/Vogel 2013; Roux/Uhlhaas 2014). Vzpostavljanje skupnega theta-gama ali alfa-gama kodiranja informacij verjetno nastane z medfrekvenčnim sklapljanjem. Ugotovili so, da je naraščanje težavnosti kognitivnih procesov parametrično povezano z naraščanjem amplitud oscilacij v vseh frekvenčnih območjih. (Uhlhaas/ Singer 2010) Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov in procesov. Ritme theta povezujejo s procesi spomina, sinaptične plastičnosti, kognitivnega nadzora in medpodročne kortiko-kor-tikalne sinhronizacije. Ritmi alfa so podobno povezani s procesi kognitivnega nadzora in medpodročne kortiko-kortikalne sinhronizacije, pa tudi s procesi inhibicije, pozornosti in zavesti. Ritme beta povezujejo s senzoričnim filtriranjem, pozornostjo, nadzorom motoričnih aktivnosti in kortiko-kortikalno sinhronizacijo. Ritmi gama 18 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec so povezani s percepcijo, spominom, pozornostjo, zavestjo in sinaptično plastičnostjo. (Uhlhaas/Singer 2010) Kot kaže, so ritmi gama generični odraz vsebine, ki se trenutno vzdržuje v nevronskih skupkih. Pojavljajo se pri zelo različnih kognitivnih procesih, zaznamo jih lahko v vseh področjih možganske skorje in večini globokih struktur. Ritmi theta so verjetno povezani s časovnim razporejanjem elementov, v splošnem pa so bolj kot z vsebino reprezentacij povezani s kontrolnimi mehanizmi delovanja omrežij in se tako pojavljajo v čelni (frontalni) in senčni (temporalni) skorji. Ritmi alfa so pomembnejši za vidne oz. senzorimotorične procese, kjer opravljajo nalogo kontrolnih mehanizmov in podpore vzdrževanja informacij (pri verbalnih procesih to nalogo opravljajo ritmi theta). Pojavljajo se v možganski skorji, talamičnem jedru in drugih globokih strukturah. Poleg specifične vloge, ki jo imajo pri vzdrževanju elementov v vidnem delovnem spominu, je njihova splošna vloga povezana z inhibicijo za trenutno aktivnost nepomembnih možganskih področij. (Roux idr. 2012; Roux/Uhlhaas 2014) Za kognitivne procese je poleg oscilatorne aktivnosti pomembna tudi omrežna sinhronizacija lokalnih nevronskih oscilacij. Kognitivne sposobnosti se vzpostavljajo prek koordinirane aktivnosti razpršenih nevronskih procesov, vzpostavitev teh omrežij pa poteka prek povečanega sklapljanja med nevroni, ki so relevantni za določeno aktivnost, in zmanjševanja vpliva nevronskih skupkov, ki niso pomembni. (Luck/Vogel 2013) Komunikacija znotraj možganskih področij in med njimi poteka v milisekundah in omogoča prehodno združevanje razpršenih nevronskih skupkov v dinamična funkcijska omrežja (Uhlhaas 2013). Veljavnejše zaključke zaenkrat preprečuje dejstvo, da metodološka vprašanja glede analize oscilatorne aktivnosti niso povsem razrešena (Oertel-Knochel idr. 2011). Koaktivacijo nevronskih sklopov, ki so porazdeljeni v času in prostoru, pomaga razložiti Hebbovo pravilo o živčnih mrežah, ki sloni na treh predpostavkah, utemeljenih z empiričnimi dokazi (Sejnowski/Tesauro 1989). Prva predpostavka pravi, da se povezave med nevroni možganske skorje, ki so pogosto sočasno aktivni, okrepijo. Po drugi predpostavki sinaptična krepitev poteka tako med sosednjimi kot oddaljenimi nevroni možganske skorje, kar je podprto z nevroanatomskimi študijami. Tretja predpostavka pa pravi, da se bodo povezani nevroni pozneje verjetno prožili skupaj (simultano) in bodo delovali kot funkcionalna celota. 2 Možganska omrežja in jezikovne sposobnosti F. Pulvermuller postavlja Hebbovo pravilo o živčnih mrežah kot podlago jezikovni obdelavi različnih vidikov besede (leksema), kakor so npr. fonološke lastnosti besede; zaradi močnih notranjih povezav med nevroni pride pri obdelavi fonoloških informacij do aktivacije celotne skupine nevronov, močne povezave med njimi pa zagotavljajo, da se nevronski vzorec ohranja (Pulvermuller 1996: 318). Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 19 Slika 2: Skica omrežja, ki predstavlja fonološko obdelavo v možganih (prav tam). Koncept funkcijskega povezovanja možganskih omrežij je uporaben tudi za razlaganje višjih kognitivnih funkcij, ki so podlaga jezikovni obdelavi pri (literarnem) branju, saj pride do sodelovanja več kognitivnih podsistemov v možganih.6 Vendar je nemajhen problem dejstvo, da je področje takih raziskav skorajda nepregledno, zaradi česar je težko izbrati relevantnejše raziskave. Ni povsem jasno, kakšna je dejanska vloga možganskih ritmov in njihovih prostorskih vzorcev pri jezikovnem procesiranju in bralnem razumevanju. Tako kakor je mogoče različne prevladujoče frekvence oz. možganske ritme povezati z istimi kognitivnimi funkcijami, tako je mogoče istim ali podobnim vzorcem možganske aktivnosti pripisati različne kognitivne funkcije. (prim. Weiss/Muller 2012) Ilustrativen primer so v eksperimentih ugotovljena nihanja možganske aktivnosti v frekvenčnem območju beta pri obdelavi akcijskih glagolov, saj ni jasno, ali je aktivnost v omenjenem območju spodbujena predvsem s (semantično)spominskimi procesi, v katerih pride tudi do reaktivacije motoričnih reprezentacij telesnih akcij, ki so shranjene v možganih, ali gre predvsem za neposredno vključenost motoričnega podsistema in je prevladujoča frekvenca beta rezultat funkcijske sklopitve kognitivnih in motoričnih funkcij. L. W. Barsalou ob naslonitvi na A. M. Glenberga pri jezikovni obdelavi veliko vlogo pripisuje spominskim procesom. V spominu so shranjeni vzorci telesnih in mentalnih stanj, ki integrirajo vidne, slušne, motorične, afektivne idr. komponente. To pomeni, da so v spominu shranjeni vzorci oz. reprezentacije multimodalne narave. Komponente,7 ki tvorijo reprezentacije, se glede na vrsto jezikovnega dražljaja reaktivirajo avtomatično in nezavedno. (Glenberg 1997; Barsalou 2008: 617-23) To kaže ne samo na povezanost različnih vrst možganskih funkcij, ampak je svojevrsten dokaz o obstoju utelešene kognicije. (Psihološke) teorije8 utelešene kognicije 6 Sodobne raziskave odkrivajo vse večje število funkcijsko ločenih omrežij v možganih, ki najverjetneje podpirajo ločene možganske procese. Za namene naše razlage jih lahko poenostavljeno razdelimo v pet glavnih podsistemov: kognitivni (višji kognitivni procesi), vidni in senzorimotorični (integracija vidnih in drugih senzoričnih dražljajev z motoričnimi odgovori), limbični (čustveno procesiranje) in avtonomni (nadzor delovanja perifernih organov v telesu). 7 Pri obdelavi akcijskih glagolov se najprej reaktivirajo motorične komponente reprezentacij. 8 Množinska oblika zato, ker si avtorji niso enotni v tem, ali imajo telesna stanja vpliv na kognicijo. Nekateri bolj poudarjajo vlogo socialnih interakcij in okolja v spoznavnih procesih (npr. Prinz, Robbins/ Aydede). Strinjajo pa se, da je treba kognicijo pojmovati multimodalno, saj so kognitivne funkcije pod 20 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec (ang. Theories of Grounded Cognition) zavračajo tradicionalne poglede, po katerih so kognitivne funkcije neodvisne od sistemov za percepcijo (vid, sluh) in motoričnih mehanizmov, in pravijo, da so duševne simulacije telesnih in mentalnih stanj (tj. motoričnih, vizualnih, taktilnih; čustvenih, doživljajskih, miselnih), ki so del človekovega izkustva s svetom, pomembne pri oblikovanju kognitivnih mehanizmov in torej predstavljajo osnovo spoznavanja oz. védenja. Teorije asociativnih nevronskih mrež pravijo podobno glede jezikovnih sposobnosti. Besede oz. reprezentacije objektov so v možganih organizirane na način porazdeljenih nevronskih sklopov. Po nevronskem hibridnem modelu (npr. Hart idr. 2013), ki je model delovanja semantičnega spomina, prepoznavanje reprezentacij objektov predpostavlja multíplo aktivacijo več podsistemov, in sicer motoričnega, vizualnega, avditivnega in taktilnega. To pomeni, da pride do sodelovanja funkcij različnih redov. Nekateri avtorji pa v sorodnih kontekstih govorijo o multimodalnosti semantične obdelave v možganih (Stein idr. 1999) ali o kortikalni porazdeljenosti človeških zaznav, za katere so značilne funkcijske sklopitve (Hipp idr. 2011). 3 Jezikovna obdelava in hitri možganski ritmi 3.1 Beta V kontekstu jezikovne obdelave je izmed možganskih ritmov (naj)bolj zanimiv ritem beta, saj je povezan z opravljanjem višjih kognitivnih funkcij. (Za pregled gl. Weiss/Müller 2012.) 3.1.1 V prid stališča o obstoju utelešene kognicije in funkcijske povezanosti motoričnih in kognitivnih funkcij najbolj govorijo raziskave, v katerih so med procesi jezikovne obdelave in razumevanja (besed, stavkov) ugotovili sočasne spremembe v oscilatorni aktivnosti nevronov v motoričnih področjih skorje. Povezanost motoričnih in kognitivnih funkcij so eksperimentalno raziskovali pri akcijskih glagolih (premikanja, gibanja), in sicer tako pri njihovem tvorjenju kot razumevanju. Zmanjšanje moči v območju frekvenčnega pasu beta, ki je bilo predhodno ugotovljeno pri opravljanju motoričnih nalog (npr. naloga premikanja prstov), kaže, da je prišlo pri jezikovnem procesiranju akcijskih glagolov do aktivacije sistema za motoriko. (Hari idr. 1998, Babiloni idr. 2002, Singh idr. 2002; Fisher idr. 2008, Weiss/Müller 2012) Vprašanje je, v kolikšni meri gre pri s kognicijo povezani aktivaciji motoričnih funkcij za neposredno vključenost motoričnega subsistema in koliko za učinek uspešnega priklica (motoričnih reprezentacij) iz semantičnega spomina. To so skušali preveriti eksperimentalno s primerjavo možganske obdelave dveh vrst akcijskih glagolov. V časovnem oknu pribl. 250 ms po prejetem dražljaju so ugotovili razlike v nevronski aktivnosti nad motoričnimi področji. Pri skupini glagolov, ki pomenijo vplivom mehanizmov v različnih možganskih področjih. K tem teorijam lahko uvrstimo kognitivne lingvistične teorije, ki pravijo, da so abstraktni pojmi metaforično utemeljeni v utelešenem znanju oz. naših izkustvih, ki jih imamo s telesom, raznovrstnimi življenjskimi situacijami ipd. (npr. Lakoff, Johnson) Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 21 premikanje, povezano s spodnjo polovico telesa (z nogami), so opazili zgodnejšo in izrazitejšo aktivnost v tistem delu motoričnega sistema, ki uravnava gibanje nog, pri glagolih, ki se nanašajo na dejanja, povezana z govornimi organi in obraznimi mišicami (npr. govoriti), pa na stranskih elektrodah in blizu predela za uravnavanje govornih mišic. (Pulvermüller idr. 2001) Rezultati niso nujno v opreki s stališčem o (semantično)spominskih procesih v tem frekvenčnem pasu, o čemer govori tisti del teorij(e) utelešene kognicije, po katerem so glagoli oz. leksemi v možganih shranjeni na način multimodalnih reprezentacij. To bi pomenilo, da je prišlo v konkretnem primeru tudi do reaktivacije motoričnih reprezentacij telesa. 3.1.2 Rezultati druge večje skupine raziskav, ki se ukvarja z možganskimi odzivi pri obdelavi (posameznih) besed v različno širokih kontekstih, aktivnost beta ritmov povezujejo z nivojem semantike oz. prepoznavanjem in obdelavo pomenskih lastnosti besednih kategorij. Opravljanje višjih kognitivnih funkcij, kakor so iskanje, obdelava in integriranje informacij na besednopomenski in oblikoslovni ravni, prav tako povezujejo z visokofrekvenčno sinhronizacijo v območju gama. Ilustrativno je eksperimentalno merjenje možganskih odzivov pri jezikovni obdelavi oz. percepciji9 besed,10 ki so lahko vpete v stavek in pripadajo različnim besednim vrstam oz. kategorijam. Primerjalno so se ukvarjali z možganskimi odzivi pri obdelavi samostalnikov in glagolov. Zanimale so jih razlike v nevronskih vzorcih med obdelavo konkretnih in abstraktnih samostalnikov11 in preučevali so odzive pri različnih vrstah glagolov. Največje razlike v nihanjih so bile v frekvenčnih pasovih beta in gama in kažejo na to, da so hitri ritmi povezani z iskanjem in občutljivi na obdelavo semantičnih in morfoloških lastnosti besede (tj. različnih besednovrstnih kategorij). V območju pasu beta je bila višja stopnja koherence (specifična mera ujemanja aktivnosti med elektrodami) ugotovljena med obdelavo konkretnih in abstraktnih samostalnikov. Največja usklajenost je bila izmerjena na posteriornih elektrodah oz. med levo frontalno in desno posteriorno elektrodo, kar kaže na to, da je sodelovanje med možganskima poloblama (hemisferama) oz. anatomsko bolj oddaljenimi možganskimi področji intenzivnejše pri obdelavi konkretnih samostalnikov, medtem ko se obdelava abstraktnih samostalnikov odraža v lokalnejših sklopitvah nevronov.12 Dejstvo, da se pri konkreti za kratek čas funkcijsko povežejo bolj oddaljena možganska področja in pride do aktivacije več asociacijskih področij (kakor pri abstraktnih samostalnikih), je v skladu s stališčem, da je konkreta v možganih shranjena na način multimodalnih reprezentacij. Stopnja koherence v območju beta je praviloma višja tudi pri obdelavi samostalnikov nasproti glagolom, in sicer v frontalnih predelih. (Schack idr. 1999; Weiss/Müller 2003: 331-33) 9 (Psihološki) pojem percepcije je ustreznejši od pojmov obdelave in recepcije, saj zajema čutni vidik zaznavanja in dojemanja besede. Je v soglasju s stališčem o multimodalnosti reprezentacij, ki so shranjene v možganih, tako da je poudarek na njihovi čutni modalnosti. 10 Besede v vlogi dražljaja se predvajajo vizualno ali slušno. 11 Podskupino raziskav zanima, kako poteka obdelava osebnih nasproti drugim vrstam lastnih imen. 12 Pulvermuller idr. (2001) podobno ugotavlja za funkcijske/nepolnopomenske besede nasproti polno-pomenskim. 22 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec Da imajo semantične lastnosti besede in s tem povezani spominski procesi vpliv na vzorce nevronske aktivnosti v visokofrekvenčnih območjih, kaže primer jezikovne naloge, v kateri so morali preiskovanci priklicati zahtevane jezikovne podatke. Nevronska aktivnost v območju beta in usklajenost med ustreznimi predeli možganov hkrati kažeta, da je semantični spomin po možganih razpršen in so komponente reprezentacije besede shranjene v različnih predelih.13 V enem od eksperimentov sta bili na način (vizualnih) dražljajev posredovani besedi puščava in grba in preiskovanci so morali pritisniti na gumb, če so ob tem pomislili na kamelo. Če je (semantični) priklic uspel, se je to odrazilo v visokofrekvenčni sinhronizaciji v območju ritmov beta,14 in sicer v časovnem oknu pribl. 1100 ms po prikazu dražljajev. Prišlo je tudi do usklajenega delovanja med suplementarnim motoričnim področjem skorje (SMA), predelom globokega možganskega jedra talamusa (pulvinar), ki je pomemben za prevajanje motoričnih in senzoričnih dražljajev v možgansko skorjo (kar je bistvenega pomena za pričetek procesa iskanja), ter zadajšnjimi in senčnimi predeli možganske skorje. Zadnje, tj. aktivacijo in povezovanje vizualnih asociacij-skih področij, je mdr. mogoče pojasniti z dejstvom, da so bili v konkretnem primeru udeležencem dražljaji predstavljeni vizualno. V nasprotnem primeru (neprepoznave dražljajev) pa so bile povezave med talamusom in skorjo izrazito oslabljene. (Hart idr. 2013) 3.1.3 Možganske ritme beta razen z obdelavo na ravni besednega pomena povezujejo z obdelavo stavčnega pomena oz. obdelavo na ravni skladnje. Bastiaansen in Hagoort (2006) visokofrekvenčno sinhronizacijo v območjih beta in gama povezujeta z višjimi kognitivnimi operacijami, ko gre za priklic (iz dolgoročnega spomina), obdelavo in povezovanje informacij tako na ravni stavčnega pomena kot strukture stavka.15 Idejo, da je na ravni možganskih procesov vendarle mogoče razlikovati med procesi na nivoju (stavčne) semantike in skladenjske obdelave (npr. Hagoort 2003), so ugotovili že v ERP raziskavah. Nekaj podobnega velja, ko govorimo o obeh vrstah obdelave v povezavi z možganskimi ritmi. Po eni strani je jasno, da se skladenjska in semantična obdelava v možganih odvijata vzporedno in v časovnem oknu nekaj sto milisekund od prezentacije dražljaja; aktivirajo se področja v levem frontalno-temporalnem območju. Po drugi strani sta semantična in skladenjska obdelava v možganih različni operaciji, kar pomeni, da možgani pri obdelavi stavka funkcijsko ločijo jezikovne operacije na teh dveh ravneh. V zvezi z jezikovnim procesiranjem na ravni stavka je govor o dveh vrstah proce -sov. Eno je obdelava na ravni (besednih) pomenov; vključuje obdelavo podatkov, ki jih dobimo na ravni leksikalne enote in so hkrati vpeti v širši kontekst stavka. Drugo 13 Med zgodnejšimi študijami k vlogi jezikovnih spominskih procesov, na katere se sklicujeta Weiss/ Müller (2003), so Rugg/Venables (1980), Schack idr. (1996; 1999; 2003), Weiss/Rappelsberger (1996, 1998), Rappelsberger idr. (1999), Volf/Razumnikova (1999), Weiss idr. (2000), Weiss/Rappelsberger (2000). 14 Prav tako theta, in sicer v časovnem oknu med 100 in 150 ms po prikazanem dražljaju (Hart idr. 2013). 15 V angleščini se za procesa semantične in skladenjske obdelave uporablja pojem unifikacije/poenote-nja, ki pomeni vzporedno obdelavo podatkov na obeh jezikovnih ravneh. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 23 je obdelava na ravni skladenjske zgradbe stavka, kjer gre za identifikacijo strukture stavka z razmerji med besedami, kar je pomembno pri pripisovanju pomena izjavi in njenem razumevanju. (Bastiaansen/Hagoort 2006) Za obe vrsti stavčnih operacij velja, da izzoveta hitre možganske ritme, vendar se ločita po nevronski sinhronizaciji v različnih frekvenčnih območjih. Velja, da so možganski ritmi beta občutljivejši na obdelavo informacij na skladenjski ravni. Natančneje, sinhronizacija v spodnjih frekvencah pasu beta (13-18 Hz/10-20 Hz) je povezana z obdelavo na ravni skladnje (t. i. skladenjsko poenotenje), obdelava na semantični ravni (t. i. semantično poenotenje) pa praviloma izzove sinhronizacijo v območju pasu gama. Vzorčen primer za ugotavljanje specifik skladenjske obdelave v možganih je jezikovna naloga, v kateri morajo preiskovanci prebrati stavke, ki so pravilni ali pa vsebujejo bodisi semantično bodisi skladenjsko napako. Do linearnega naraščanja moči ritmov beta pride v poteku stavka v skladenjsko pravilnih pogojih (in do funkcijskega povezovanja med frontalno in temporalno nameščenimi elektrodami), medtem ko je ta v stavku s semantično napako (uporaba napačne besedne kategorije) oslabljena. Če so napake v stavčni strukturi, pa pride običajno do izničenja učinka.16 Odtod je mogoče sklepati, da je aktivnost v območju pasu beta oz. beta 1 (še) bolj kakor s semantično obdelavo povezana s procesiranjem na ravni skladnje. (npr. Bastiaansen idr. 2010; Bastiaansen/Hagoort 2015) Občutljivost frekvenčnega pasu beta 1 na skladenjske lastnosti kažejo rezultati eksperimenta, v katerem so primerjali možganske odzive na primeru osebkovih in predmetnih odvisnih stavkov. Pri predmetnih odvisnikihje bila izmerjena večja stopnja koherence, in sicer tako na začetku odvisnika kakor po njegovem koncu. (Weiss/Muller 2003: 339 sl.) To je mogoče razložiti z njegovo večjo zahtevnostjo na ravni slovnične strukture, saj je odvisnik izpeljan iz predmeta v neimenovalniškem sklonu (medtem ko je pri osebkovem odvisniku vršilec dejanja vsebovan v glavnem stavku). Maguire in Abel (2013: 131 sl.) opozarjata, da meritve možganskih odzivov pri branju stavku slonijo na različnih vrstah slovničnih oz. skladenjskih napak. Na eni strani so odkloni na ravni strukture stavka, kakor je npr. napaka v besednem redu, na drugi strani so morfosintaktične napake, kakor sta npr. neujemalnost med stavčnima členoma (osebkom in povedkom), neustrezna oblika glagola v vlogi povedka ipd. Za napake besednega reda so izmerili upad moči v pasu beta (prim. tudi Bastiaansen/ Magyari/Hagoort 2010; Davidson/Indefrey 2007), in sicer najprej z latenco 200 ms levo frontalno, še enkrat pa po pribl. 600 ms centralno in desno frontalno ter tem-poralno. Nasprotno so pri napakah morfosintaktičnega tipa sicer zaznali nihanja v območju beta, vendar brez večjih sprememb; te so se pojavile v območju pasu theta (prim. tudi Davidson/Indefrey 2007). To kaže na manjšo občutljivost oz. neobčutljivost bete na to vrsto odklonov. Velja torej, da je frekvenčni pas beta občutljiv na skladenjsko obdelavo v pravilnih pogojih. Moč v območju pasu beta narašča pri pravilno tvorjenih stavkih in upada ali se izniči pri nepravilnih. 3.1.4 Z računalniškimi simulacijami so ugotovili, da so možganski ritmi beta pomembni pri funkcionalnem povezovanju anatomsko oddaljenih in multimodalnih 16 Do podobnih ugotovitev so prišli v tipu raziskav, kjer so uporabili tip jezikovne naloge, v kateri je eden od stavkov v paru vseboval semantične odklone. 24 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec področij, ki vključujejo več oddaljenih struktur in so pristojna za obdelavo časovno ločenih dogodkov. To je pomembno tudi v procesih jezikovne obdelave, kjer gre za zapletene, kontrolne (odzgoraj-navzdol) in avtomatične (odspodaj-navzgor) procese, ki pripeljejo do multimodalne integracije kortikalno porazdeljenih zaznav. (Hipp idr. 2011: 389-90, 392) V eksperiment, v katerem so dražljaj posredovali na tri načine, in sicer vizualno, na način govora in v obliki zapisa, so ugotovili povečanje koherence znotraj območja beta 1, pri čemer je prišlo do sklopitve frontalnega, parietalnega (temenskega) in vizualnega asociacijskega področja v možganih. To pomeni, da je prišlo do aktiva-cije več oddaljenih senzoričnih področij in do integracije avditornih in vizualnih informacij. Stein idr. (1999) poudarjajo, da so omenjene frekvence zaslužne za to, da pride v možganih do multimodalne semantične obdelave. Spoznanja se skladajo z ugotovitvami Lurie in več drugih raziskovalcev s konca 60. let prejšnjega stoletja. Na primeru možganskih lezij so namreč pokazali, da je parietalna možganska skorja odgovorna za semantično obdelavo in povezovanje različnih in kortikalno porazdeljenih zaznav v enoten koncept, temporalna skorja pa je pomembna pri obdelavi kompleksnih vizualnih oblik, prepoznavi objektov in vizualnih reprezentacijah. Pokazali so tudi, da je parietalno področje anatomsko povezano z drugimi (senzorič-nimi, asociacijskimi) področji, kar v bistvu kaže na njegovo vlogo pri multimodalni semantični integraciji. (Mesulam 1990 v Stein idr. 1999: 147) Vse to je bolj vezano na levo hemisfero, ki je tudi sicer pristojnejša za jezik. Ker je malo verjetno, da bo vsaka zaznava dražljaja v skorji obdelana sočasno, je logično, da so pri multimodalni semantični integraciji (vsaj) enako pomembni spominski procesi, ki so povezani s temi frekvencami. Beto 1 povezujejo s procesi, v katerih je treba primerjati stare in nove informacije, kar se pogosto dogaja v procesih jezikovne obdelave in razumevanja. Odtod sklepajo na pomen tega frekvenčnega območja pri vzdrževanju reprezentacije objektov v (vizualnem) kratkoročnem spominu. (Kopell idr. 2011) 3.2 Gama Ritmi beta so zaslužni za povezovanje več oddaljenih struktur v možganih (tj. frontalnih, parietalnih, vizualnih asociacijskih področij), kar verjetno pomeni, da je ta frekvenčna aktivnost povezana z uravnavanjem delovanja široko razporejenih omrežij (Hipp idr. 2011). To pa ne velja za ritme gama. Ti so značilni za sklopitve manjšega dosega oz. lokalnejše sklopitve, ki bolj verjetno odražajo samo vsebino procesiranja, specifične vzdrževane informacije, denimo tiste v primarni somato-senzorični skorji v parietalnih področjih. (Kopell idr. 2000; Hipp idr. 2011: 390-92.) Z vidika zahtevnosti kognitivnih nalog, ki izzovejo visokofrekvenčna valovanja, je med hitrimi ritmi pomembnejša vloga zato pripisana ritmom beta oz. nizkemu frekvenčnem območju gama (do pribl. 35 Hz). To razlagajo z dejstvom, da se zelo oddaljeni nevroni oz. njihove skupine - kar pa je značilno prav za zahtevnejše kognitivne funkcije - ne morejo povezovati v zelo visokih frekvencah, ampak so ravno zaradi oddaljenosti med njimi primernejši nekoliko počasnejši hitri ritmi. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 25 Možganski ritmi beta se v procesih jezikovne obdelave pogosto pojavljajo skupaj z gamo. Gre za obdelavo in povezovanje informacij na različnih jezikovnih ravneh (npr. Bastiaansen/Hagoort 2006; Sauseng/Klimesch 2008),17 in sicer tako na nivoju semantike (posameznih) besed kakor na nivoju obdelave stavka. V povezavi z gamo in za razliko od valovanj beta, ki se na ravni stavka povezujejo predvsem s procesi skladenjske obdelave, je poudarek na stavčnosemantičnem vidiku. Z vidika prostorskih vzorcev možganskih aktivnosti je v omenjenih procesih unifikacije oz. povezovanja jezikovnih podatkov na nivoju stavka najbolj aktivna leva inferiorna frontalna možganska vijuga (girus). (npr. Bastiaansen/ Hagoort) V skladu z ugotovitvijo, da so semantične lastnosti besede nedvomno povezane z različnimi nevronskimi vzorci, so tudi študije, ki uporabljajo različne metode beleženja možganske aktivnosti (EEG, MEG idr.) in jih zanima jezikovna obdelava besednih kategorij. Med najpogostejšimi eksperimentalnimi preverbami občutljivosti ritmov gama na pomenske lastnosti besed so primerjalno zasnovane meritve možganskih aktivnosti pri obdelavi samostalnikov in glagolov, saj so pri njihovi obdelavi in v višjih frekvencah največje spremembe v oscilatorni dinamiki (upad oz. naraščanje spektralne moči v različnih pogojih). Med bolj zanimivimi eksperimenti omenimo primerjalno merjenje možganskih ritmov pri obdelavi pravih besed nasproti t. i. nepravim oz. psevdobesedam18 ter ugotavljanje možganskih odzivov in prostorskih vzorcev v možganih pri obdelavi različnih vrst besed, ki se razlikujejo glede na pomenske lastnosti.19 Na eni strani je šlo za t. i. vizualne besede iz skupine konkretnih samostalnikov, za katere velja, da izraziteje spodbudijo vizualne asociacije, na drugi strani za akcijske glagole, ki naj bi praviloma stimulirali motorični del možganov oz. ga pripravili na izvajanje motoričnih gibov. V obeh primerih je bila spektralna moč v območju med 30 in 40 Hz povečana nad vidnimi področji skorje ali v drugem primeru nad motoričnimi področji (razen nad področjem možganov, ki je pristojno za govor). (Pulvermüller idr. 1996a) Podobne spremembe, ki potrjujejo občutljivost game na pomenske značilnosti besed, so eksperimentalno ugotovili pri obdelavi psevdobesed. Spektralna moč je bila na ustreznih področjih v možganih večja pri t. i. pravih besedah oz. je upadla pri obdelavi psevdobesed; natančneje, prišlo je do upada v nizkem območju gama med 25 in 35 Hz in nad levo hemisfero, ko so možgani psevdobesedo identificirali kot nepomenonosno enoto.20 (Pulvermüller idr. 1996a) Aktivnost v območju gama povezujejo s semantično obdelavo tudi na ravni stavka oz. stavčnih pomenov. To ugotavljajo prek lingvističnih manipulacij v stavku, kakor je uporaba besed, ki so glede na stavčni pomen neustrezne oz. nepričakovane. Ugotovili so, da semantično neustrezna beseda v stavku izzove upad v območju gama (in v nasprotju s tem povečanje moči v območju theta). Odtod sklepajo, da je povečanje v frekvenčnem pasu gama pravzaprav običajna nevronska aktivnost, po- 17 Giraudovo in Poeppla (2012) so sicer zanimala možganska nihanja glede na različne vidike govora (in ne [tihega] branja), vendar si morda ni odveč zapomniti, da so aktivnostim možganov v višjih frekvenčnih območjih, kakor sta gama in beta, prav tako pripisane zasluge za unifikacijo, tj. obdelavo in povezovanje dohodnih jezikovnih podatkov v ustreznem časovnem zaporedju. 18 Praviloma so izgovorljive, vendar nimajo nikakršnega pomena. 19 Te so pomemben kriterij pri uvrščanju k besednim vrstam. 20 Podobno pravijo tudi ERP raziskave. 26 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec vezana z jezikovno obdelavo, oz. da je aktivnost gama pričakovan in normalen odziv v pravilnih stavčnih pogojih, ko se v stavku pojavi semantično predvidljiva beseda. (Hagoort idr. 2004, Hald idr. 2006, Penolazzi idr. 2009 v Bastiaansen idr. 2010) Bastiaansen in Hagoort sta hipotezo, da semantična obdelava na ravni stavka izzove večjo aktivnost v območju gama, skladenjska obdelava pa v spodnjem območju beta in znotraj omrežij v levi frontotemporalni skorji, skušala dodatno preveriti v novejšem eksperimentu (2015). Preiskovanci so morali prebrati pravilno tvorjene stavke in stavke, ki so vsebovali skladenjsko ali pomensko napako. Potrdila sta, da pride do naraščanja moči v območju gama pri stavkih, ki ne vsebujejo semantične napake. Moč v območju pasu beta pa je bila po pričakovanjih večja v pravilnih stavčnih pogojih, ko ni bilo skladenjske napake. Rezultati na ravni obdelave stavka potrjujejo obstoj razlik v možganskih nihanjih pri semantični in skladenjski obdelavi. 4 Jezikovna obdelava in počasni možganski ritmi 4.1 Theta Če na ravni obdelave stavka velja, da semantično neustrezna beseda povzroči upad moči v območju gama, pride v enakih pogojih po pravilu do povečanja moči v frekvenčnemu pasu theta. Odtod sklepajo, da je povečanje v območju theta povezano s »popravljanjem« napak in s tem povezanim priklicem (pravih) informacij iz spomina, na kratko, z verbalnimi spominskimi procesi. Če je povečanje v območju gama normalen odziv na pravilne stavčne pogoje, potem je povečanje v območju theta prav tako običajen odziv na stavčnosemantične kršitve. Aktivnost theta poleg tega povezujejo s procesi skladenjske obdelave, pri čemer gre po eni strani za obdelavo kršitev na ravni skladnje in po drugi strani za obdelavo v povsem pravilnih pogojih. Theta ni neobčutljiva niti na semantične lastnosti na ravni (posameznih) besed. Ko gre za obdelavo stavkov,21 bi rezultate raziskav z vidika prostorskega povezovanja nevronskih skupkov v možganih lahko strnili v naslednje splošne vzorce: moč theta se poveča nad levim zatilnim (okcipitalnim) področjem, temporalno na obeh straneh in nad frontocentralnimi področji. Oscilatorna moč usklajeno narašča v bolj ali manj oddaljenih predelih možganske skorje oz. je povečanje oscilatorne aktivnosti v območju theta lahko posledica sklopitve nevronov, ki so povezani bodisi bolj lokalno bodisi gre za prostorsko oddaljena nevronska omrežja. Povečanje moči v okcipitalnih predelih povezujejo z identifikacijo oz. dekodiranjem vizualne podobe besed oz. vizualnim zaznavanjem, nad temporalnimi predeli pa s procesi priklica konkretnih (leksikalnih) pomenov oz. z verbalnimi spominskimi procesi.22 Nekoliko težje je razložiti povečanje moči frontocentralno. Po eni strani ga povezujejo z delov-nospominskimi procesi, po drugi strani pa ga omenjajo v povezavi s skladenjskimi napakami. (npr. Hald idr. 2006: 92; 98 sl.) Če upoštevamo razdelitev na dve večji skupini skladenjskih napak, kakor sta jih predlagala Maguire in Abel (2013: 132 sl.), ki se nanašajo na besedni red in na raven 21 Na podoben način kakor pri ERP raziskavah se predvajajo prek računalniškega zaslona. 22 V temporalnem režnju je tudi področje za razumevanje govora. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 27 morfosintakse, je treba v zvezi z nihanji moči v območju theta dodati, da ta ni enako občutljiva na vse napake. Občutljivejša je na drugo vrsto omenjenih napak, kjer opazimo naraščanje v časovnem obdobju pribl. 300-500 ms po prikazu dražljaja. Vendar so hkrati ugotovili, da spremembe v območju thete niso občutljive na vse morfosintaktične odklone, kakor je npr. neujemanje med osebkom in glagolom v napačnem številu, kjer pride do upada moči v območju beta. Aktivnost v območju theta zaradi njene stalne prisotnosti in naraščanja v poteku stavka, s poudarkom na prednjih predelih možganov, povezujejo z obdelavo stavka in verbalnimi spominskimi procesi. Še enkrat velja spomniti na eksperiment z odvisnimi in glavnimi stavki, kjer je naraščanje v območju theta seveda izrazitejše pri obdelavi prvih. Povečanje moči v območju theta razen s skladenjskimi kršitvami in obdelavo na ravni skladnje povezujejo s semantičnimi kršitvami v stavku. Spodbujeno je namreč z obdelavo vsebinsko neustreznih besed v stavku (kjer bi torej pričakovali drugo besedo). Razvidno je, da se valovanje v tem območju izraziteje poveča v primeru, ko se v stavku pojavi pomensko neustrezna beseda, in sicer je theta najizrazitejša nad prednjimi predeli in centralno. To kaže na njeno občutljivost na napake na ravni stavčne semantike - in s tem povezane spominske procese. (Hald idr. 2006: 99) S časovno-frekvenčno analizo so ugotovili tudi občutljivost thete na semantične lastnosti besed, kar je bil vzporedni rezultat enega od eksperimentov, v katerem so kot vhodna podatka uporabili dvoje besed (grba in puščava), ki sta bili pomensko povezani s ciljno besedo (kamela), pri čemer se je uspešnost semantičnega priklica odrazila v povečanju moči v območju theta (Hart idr. 2012). Tak rezultat napeljuje na sklep, da so bili vpleteni spominski procesi. Rečeno drugače, gre za vpletenost procesov priklica in identifikacije semantičnih tipov podatkov. Občutljivost thete na semantične lastnosti besed ponazarjajo študije, ki uporabljajo besedne pare, v katerih sta besedi bodisi tematsko in taksonomsko povezani bodisi ni med njima nobene zveze. Ugotovili so povečanje v območju theta in nad desno hemisfero spredaj v primeru, ko ena od besed v paru ni tematsko povezana z drugo, kar pojasnjujejo z večjim kognitivnim naporom pri procesiranju jezikovnih podatkov, spominskim priklicem in nasploh z verbalno spominskimi procesi, ki so pri tem na delu. (Maguire/Abel 2013: 129 sl.) 5 Kako pa je z dinamiko možganskih ritmov pri jezikovni obdelavi, ki je podlaga branju odlomkov literarnih besedil? Postavlja se več vprašanj, ki jih skušamo razrešiti. Ker predpostavljamo, da na dinamiko ritmov nihanja in s tem povezane nevronske vzorce do neke mere vpliva tudi literarnodiskurzivni kontekst, sumimo, da bo prišlo pri »kršitvah« v strukturi stavka (npr. predrugačen besedni red) ali na ravni besedne in stavčne semantike do zmanjšanja ali izničenja moči v območjih pasov beta in gama. To bi bilo mdr. mogoče razložiti z dejstvom, da naštete vrste kršitev oz. odklonov v literarnih (npr. pesemskih) besedilih niso pripoznane kot napake (besedni red je lahko narekovan s strani metrične sheme oz. ritma).23 Zanima 23 Prav tako pa bi na takšno odzivanje možganov lahko učinkovala večja frekventnost tovrstnih pojavov v literarni vrsti besedil. Zato bi utegnili posebej pomembno vlogo pri branju besedil, ki veljajo za literarna, igrati prav počasni ritmi theta, ki so razen z obdelavo odklonov na različnih jezikovnih ravneh povezani z verbalnimi spominskimi procesi. 28 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec nas tudi, kaj se dogaja z dinamiko možganskih ritmov pri branju besedil, ki jih umeščamo k različnim literarnim zvrstem (lirika vs. pripovedništvo). V povezavi s tem pa se postavlja vprašanje, ali in kako se v možganski aktivnosti odražajo različni literarno-slogovni postopki in njihovo menjavanje. Eno izmed mnogih vprašanj je tudi, kako na dinamiko možganske aktivnosti vplivajo medialne značilnosti literature, ki določajo načine njenih branj (npr. klasično branje in branje z zaslona). Ponuja se nekaj zanimivih odgovorov. viRI IN LITERATURA C. Babiloni, F. Babiloni, F. Carducci, F. Concotti, G. Cocozza, C. Del Percio, D. V. Moretti, P. M. Rossini, 2002: Human cortical electroencephalography (EEG) rhythms during the observation of simple aimless movements. Neuroimage 17. 559-72. D. M. Barch, 2006: What can research on schizophrenia tell us about the cognitive neuroscience of working memory? Neuroscience 139/1. 73-84. L. W. Barsalou, 2008: Grounded cognition. Annual review of psychology 59. 617-45. M. C. M. Bastiaansen, P. Hagoort, 2006: Oscillatory neuronal dynamics during language comprehension. Progress in brain research 159. 179-96. M. C. M. Bastiaansen, L. Magyari, P. Hagoort, 2010: Syntactic unification operations are reflected in oscillatory dynamics during online sentence comprehension. Journal of cognitive neuroscience 22/7. 1333-47. M. C. M. Bastiaansen, P. Hagoort, 2015: Frequency-based segregation of syntactic and semantic unification during online sentence level language comprehension. Journal of cognitive neuroscience 27/11. 2095-107. S. Brežan, V. Rutar, V. Logar, B. Koritnik, G. Kurillo, A. Belič, T. Bajd, J. zidar, 2004: Elektroencefalografska koherenca. Psihološka obzorja 13/2. 61-69. D. J. Davidson, P. Indefrey, 2007: An inverse relation between event-related and time-frequency response in sentence processing. Brain research 1158. 81-92. M. D'Esposito, 2007: From cognitive to neural models of working memory. Philosophical transactions of the Royal Society B 362. 761-72. M. D'Esposito, B. R. Postle, 2015: The cognitive neuroscience of working memory. Annual review of psychology 66/1. 115-42. A. E. Fisher, P. L. Furlong, S. seri, P. Adjamian, C. Witton, T. Baldweg, S. Philips, R. Walsh, J. M. Houghton, N. J. Thai, 2008: Interhemispheric differences of spectral power in expressive language. International journal ofpsychophysiology 68. 111-22. A. L. Giraud, D. Poeppel, 2012: Cortical oscillations and speech processing. Nature neuroscience 15. 511-17. A. M. Glenberg, 1997: What memory is for. Behavioral and brain sciences 20. 1-55. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 29 P. Hagoort, 2003: How the brain solves the binding problem of language. Neuroimage 20. 19-29. L. A. Hald, M. Bastiaansen, P. Hagoort, 2006: EEG theta and gamma responses to semantic violations in online sentence processing. Brain & language 96/1. 90-105. J. Hari idr., N. Forss, S. Avikainen, E. Kirveskari, S. salenius, G. Rizzolatti, 1998: Activation of human primary motor cortex during action observation. The proceedings of the National academy of sciences of the U. S. A. 95. 15061-65. J. Hart, M. J. Maguire, M. Motes, R. A. Mudar, H.-S. Chiang, K. B. Womack, M. A. Kraut, 2013: Semantic memory retrieval circuit. Brain & language. 12689-98. Na spletu. J. F. Hipp, A. K. Engel, M. Siegel, 2011: Oscillatory synchronization in large-scale cortical networks predicts perception. Neuron 69. 387-96. N. Kopell, G. B. Ermentrout, M. Whittington, R. D. Traub, 2000: Gamma rhythms and beta rhythms have different synchronization properties. The proceedings of the National academy of sciences of the U. S. A. 97. 1867-72. Na spletu. N. Kopell, M. A. Whittington, M. A. Kramer, 2011: Neural assembly dynamics in the beta 1 frequency range permits short-term memory. The proceedings of the National academy of sciences of the U. S. A. 108. 3779-84. S. J. Luck, E. K. Vogel, 2013: Visual working memory capacity. Trends in cognitive sciences 17/8. 391-400. W. J. Ma, M. Husain, P. M. Bays, 2014: Changing concepts of working memory. Nature neuroscience 17/3. 347-56. M. J. Maguire, A. D. Abel, 2013: What changes in neural oscillations can reveal about developmental cognitive neuroscience. Developmental cognitive neuroscience 6. 125-36. S. Makeig, M. Westerfield, T.-P. Jung, S. Enghoff, J. Townsend, E. Courchesne, T. J. Sejnowski, 2002: Dynamic brain sources of visual evoked responses. Science 295. 690-694 V. üertel-Knöchel, R. A. Bittner, C. Knöchel, D. Prvulovic, H. Hampel, 2011: Discovery and development of integrative biological markers for schizophrenia. Progress in neurobiology 95/4. 686-702. F. Pereira, T. Mitchell, M. Borvinick, 2009: Machine learning classifiers and fMRI. NeuroImage 45/1. Na spletu. U. Perenič, J. Bon, 2015: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Z dogodkom povezani ERP valovi (Event-Related-Potentials). Slavistična revija 63/2. 135-53. B. R. Postle, 2015; The cognitive neuroscience of visual short-term memory. Current opinion in behavioral sciences 1. 40-46. F. Pulvermüller, 1996: Hebb's concept of cell assemblies and the psychophysiology of word processing. Psychophysiology 33. 317-33. 30 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec F. Pulvermuller, H. Preibl, W. Lutzenberger, N. Birnbaumer, 1996a: Brain rhythms of language. European journal of neuroscience 8. 937-41. F. Pulvermuller, 2001: Walking or talking? Brain & language 78. 143-68. G. Repovs, A. Baddeley, 2006: The multi-component model of working memory. Neuroscience 139/1. 5-21. B. J. Roach, D. H. Mathalon, 2008: Event-related EEG time-frequency analysis. Schizophrenia bulletin 34/5. 907-26. F. Roux, M. Wibral, H. M. Mohr, W. Singer, P. J. Uhlhaas, 2012: Gamma-band activity in human prefrontal cortex codes for the number of relevant items maintained in working memory. Journal of neuroscience 32/36. 12411-20. F. Roux, P. J. Uhlhaas, 2014: Working memory and neural oscillations. Trends in cognitive sciences 18/1. 16-25. V. Sakkalis, 2011: Review of advanced techniques for the estimation of brain connectivity measured with EEG/MEG. Computers in biology and medicine 41/12. 1110-17. P. Sauseng, W. Klimesch, W.R. Gruber, S. Hanslmayr, R. Freunberger, M. Doppel-mayr, 2007: Are event-related potential components generated by phase resetting of brain oscillations? Neuroscience 146/4. 1435-44. P. Sauseng, W. Klimesch, 2008: What does phase information of oscillatory brain activity tell us about cognitive processes? Neuroscience & biobehavioral reviews 32/5. 1001-13. B. Schack, A. C. N. Chen, S. Mescha, H. Witte, 1999: Instantaneous EEG coherence analysis during the Stroop task. Clinical neurophysiology 110. 1410-26. T. J. Sejnowski, G. Tesauro, 1989: The Hebb rule for synaptic plasticity. Neural models ofplasticity. Ur. J. O. Byrne, W. O. Berry. New Yorok: Academic Press. K. D. Singh, G. R. Barnes, A. Hillebrand, E. M. Forde, A. L. Williams, 2002: Task-related changes in cortical synchronization are spatially coincident with the hemodynamic response. Neuroimage 16. 103-14. J. X. Van Snellenberg, I. J. Torres, A. E. Thornton, 2006: Functional neuroimaging of working memory in schizophrenia. Neuropsychology 20/5. 497-510. A. von Stein, P. Rappelsberger, J. Sarnthein, H. Petsche, 1999: Synchronization between temporal and parietal cortex during multimodal object processing in man. Cerebral cortex 9. 137-50. M. Teplan, 2002: Fundamentals of EEG measurement. Measurement science review. Zv. 2. Na spletu. P. J. Uhlhaas, W. Singer, 2010: Abnormal neural oscillations and synchrony in schizophrenia. Nature reviews neuroscience 11/2. 100-13. P. J. Uhlhaas, 2013: Dysconnectivity, large-scale networks and neuronal dynamics in schizophrenia. Current opinion in neurobiology 23/2. 283-90. Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije 31 S. Weiss, H. M. Müller, 2003: The contribution of EEG coherence to the investigation of language. Brain & language 85. 325-43. --, 2012: Too many betas do not spoil the broth. Frontiers in psychology 3. Na spletu. Summary The article is the second part of the survey on the use of the electroencephalo-graphic (EEG) methods in the analysis of (literary) reading. Contrary to prevalent cognitive theories, which propose that the brain works according to the principle of specialized modular processes (the so-called modular model), alternative theories supported by emerging brain imaging data presuppose the existence and simultaneous interactions of a number of different representations, supported and maintained by distributed neuronal mechanisms (the so-called activated states model). This question can also be approached by using the time-frequency analysis of EEG data, which, compared to the classic ERP analysis, allows an insight into parallel processing by dividing time course of oscillatory electrical activity of the brain into frequency bands. Individual frequency bands are considered to be important for various aspects of cognitive mechanisms, which are also the basis of language processing in reading. In the context of language processing, the most interesting brain rhythm is beta, as it is related to the performance of higher-order cognitive functions. (1) In this frequency band, during the course of language processing and understanding (words, sentences), simultaneous changes in oscillatory activity of neurons in locomotor areas of the cortex can be observed, which supports the idea of materialized cognition and functional connections between locomotor and cognitive functions. (2) The beta brain rhythms are related with the processing of lexical and syntactic meanings, i.e., the processing at the syntactic level. (3) Computer simulations have also shown the importance of beta rhythms in functionally connecting anatomically distant and multimodal areas of the cortex, which is particularly important in the course of language processing. On the other hand, the gamma rhythms are more typical of the shorter-range connections. In language processing, they often appear together with the beta rhythms. Researchers have noticed the sensitivity of the gamma rhythms to the semantic features of words belonging to various parts of speech. The activity in the gamma band is also related to the processing of syntactic semantics. The slow theta rhythms are thought to reflect "corrections" of errors in the sentence, which is explained as a process of recalling the correct information from the memory, i.e., through memory processes. The theta rhythm is also sensitive to the semantic features of words and to syntactic processing. This corresponds to the finding that a parametric increase in oscillatory amplitudes in all frequency bands corresponds to the increase in difficulty of cognitive processes. 32 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec 33 UDK 811.111374=163.6 Marjeta Vrbinc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani marjeta.vrbinc@ff.uni-lj.si Alenka Vrbinc Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani alenka.vrbinc@efuni-lj.si STRUKTURNI IN VSEBINSKI VIDIKI OPOMB O RABI V DIDAKTIČNEM DVOJEZIČNEM SLOVARJU ZA DEKODIRANJE V prispevku analiziramo opombe o rabi (OR), vključene v angleško-slovenski slovar s poudarjeno didaktično komponento. Slovar vsebuje 333 OR, ki predstavljajo gradivo za analizo. V analizi se osredotočamo na jezikovni in strukturni vidik OR. V osrednjem delu analiziramo OR po besednih vrstah posamezne iztočnice in po vsebini. Rezultati kažejo, da OR najpogosteje najdemo pri samostalniških iztočnicah, sledijo glagolske iztočnice, druge besedne vrste pa le redko. Večina OR je posvečena kontrastivni problematiki, v nekaterih OR pa so obravnavane značilnosti izhodiščnega jezika (tj. angleščine). Ugotovitve, o katerih poročamo v tem prispevku, niso omejene zgolj na en jezikovni par, ampak jih lahko uporabimo univerzalno ne glede na jezikovni par. Ključne besede: kontrastivne razlike, značilnosti izhodiščnega jezika, uporabniki slovarja, potrebe uporabnikov The paper analyzes usage notes included in an English-Slovene dictionary with a strong didactic component. The dictionary contains 333 usage notes, which represent the material for this analysis. The analysis focuses on the language and structure of usage notes. In the main section of the paper, the usage notes are analyzed with regard to the part of speech and to the content of each lemma. The results show that nominal lemmata are most frequently accompanied by usage notes, followed by verbal lemmata and other parts of speech. The majority of usage notes deal with contrastive problems, while some usage notes discuss the characteristics of the source language (i.e., English). The findings of the paper are not limited to one particular language pair, but can be used universally, regardless of the languages in question. Keywords: contrastive differences, peculiarities of source language, dictionary users, users' needs 0 Uvod Najpomembnejša naloga vsakega slovarja, ne glede na to, ali gre za enojezični ali dvojezični slovar, je, da uporabnika seznani s pomenom iztočnice. V enojezičnem slovarju to funkcijo opravlja razlaga pomena, v dvojezičnem pa slovarski ustreznik. Pomembno je poudariti dejstvo, da razlaga oz. slovarski ustreznik pogosto ne zadoščata, zato je treba slovarski ali besedilni denotat še dodatno pojasniti oz. dopolniti. 34 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec V SSKJ, na primer, se leksikografi poslužujejo slovničnih in stilnih kvalifikatorjev ter pomenskih kvalifikatorskih pojasnil (Vidovič Muha 1999: 14; Gorjanc 2002: 131). Nataša Jakop (2001: 226) ugotavlja, da tipologije kvalifikatorskih pojasnil v SSKJ ni, določene so samo nekatere njihove vloge v slovarju. Glede na SSKJ2 (§ 155-59) »kvalifikatorsko pojasnilo dopolnjuje pomensko razlago; praviloma nakazuje okolje oziroma čas, v katerem pojem živi [...], ali način, po katerem je treba razumeti razlago [...]«. Poleg tega lahko kvalifikatorsko pojasnilo nadomešča pomensko razlago ali omejuje rabo na določene zveze. Dodatna možnost, ki jo imajo na voljo leksikografi za vključevanje dodatnih informacij o iztočnici, so opombe o rabi (OR), ki so neobvezna sestavina geselskega članka in jih v SSKJ in SSKJ2 ni. OR so značilne tako za enojezične slovarje za rojene govorce kot tudi za tujejezične govorce. Zlasti pomembne so v slovarjih za tujejezične govorce, saj so vsebinsko raznolike in pogosto vsebujejo nasvete o pravilni ali zaželeni rabi besede ali besedne zveze v tujem jeziku. Tudi dvojezični slovarji lahko vključujejo OR, vendar je vključevanje tovrstnih opomb v veliki meri odvisno od tradicije in stopnje leksikografske razvitosti okolja, kjer nastane določen slovar. V veliki večini dvojezičnih slovarje OR ni, v nekatere dvojezične slovarje pa so jih začeli vključevati šele pred kratkim. Vidik, ki ga moramo upoštevati pri obravnavi vključevanja OR v dvojezične slovarje, je, da imajo ti slovarji pogosto dvojno funkcijo, saj so lahko namenjeni dekodiranju in hkrati enkodiranju. V praksi seveda za posamezni jezikovni par nimamo na voljo štirih slovarjev, ki bi jih lahko uporabljali rojeni govorci obeh jezikov za dekodiranje oziroma enkodiranje. Dvojezični slovarji so zato običajno kombinacija slovarjev za enkodi-ranje in slovarjev za dekodiranje (Jacobsen idr. 1991: 2786). To pomeni, da pogosto vključujejo informacije, ki jih uporabniki ne potrebujejo za razumevanje besedila v tujem jeziku (dekodiranje), oziroma ne vključujejo informacij, ki bi jih uporabniki potrebovali za ustvarjanje besedila v tujem jeziku (enkodiranje) (Landau 2001: 307). Struktura geselskega članka lahko v slovarju do določene mere variira. Tako nekaterih komponent, vključno z OR, ne najdemo v vseh geselskih člankih, ampak samo v tistih, kjer so po mnenju leksikografov neobhodno potrebne za boljše razumevanje določene lastnosti iztočnice. Gouws in Prinsloo (2010: 501) menita, da je variabilnost strukture geselskega članka prednost, saj so mikrostrukturni elementi predstavljeni tako, da najbolj upoštevajo potrebe in sposobnosti ciljnih uporabnikov. Znotraj geselskega članka lahko najdemo OR na različnih mestih: pred semantičnim delom geselskega članka, tj. pred prvim oštevilčenim pomenom; takoj za določenim pomenom iztočnice, na katerega se nanaša; na koncu geselskega članka, kar je naj-pogosteješe mesto (Taljard idr. 2014: 698; Gouws/Prinsloo 2010: 502-05). OR, ki jih najdemo znotraj geselskega članka, so notranji elementi geselskega članka, vključevati jih moramo v skladu s strukturo slovarja, pri tem pa moramo skrajno pazljivo izbrati mesto znotraj geselskega članka, tako da je povsem razvidno, na kateri del geselskega članka se opomba nanaša (Gouws/Prinsloo 2010: 502). Po drugi strani v določenih slovarjih naletimo na tako imenovane zunanje OR, ki se osredotočajo na element, obravnavan na kakšnem drugem mestu v slovarju (npr. OR z naslovom Metaphor v MED2) (Taljard idr. 2014: 698). Vsebinsko gledano obravnavajo OR v različnih slovarjih zelo različne teme. Izbor tem je odvisen od vrste slovarja, ciljnega uporabnika in namembnosti, zato moramo Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 35 možne teme določiti že v pripravljalni fazi. Do sedaj je bilo na področju izbora tem, obravnavanih v OR, največ narejenega v angleških enojezičnih didaktičnih slovarjih, kjer najdemo vsebinsko zelo različne OR. Opombe so posledica zavedanja le-ksikografov, da tujejezični govorci potrebujejo dodatne informacije o iztočnici ali določenem pomenu iztočnice, če želijo tvoriti ustrezne in pravilne povedi v tujem jeziku (Cowie 1999: 170; Jackson 2002: 139; Atkins/Rundell 2008: 233). V različnih angleških enojezičnih didaktičnih slovarjih OR poimenujejo različno glede na obravnavano temo in glede na pristop leksikografov do OR (Atkins/Rundell 2008: 233). OR načeloma obravnavajo različne vidike slovnice, semantike, pragmatike in stilistike ter kolokacijske vzorce (Jackson 2002: 180-81; Cowie 1999: 170). Zdi se, da so nekatere teme v teh slovarjih obravnavane v OR pogosteje kot druge, kar še posebej velja za sopomenke, kolokacije in slovnične značilnosti, poleg tega pa leksikografi relativno pogosto vključujejo tudi opombe o pogostih napakah, ki jih v tujem jeziku delajo tujejezični govorci. V nekaterih slovarjih najdemo v opombah tudi podatke o razlikah med britansko in ameriško angleščino, o metaforah, o tem, kako izboljšati besedišče itd. V dvojezičnih slovarjih leksikografi s pomočjo OR uporabnike opozarjajo na razlike med pomensko sorodnimi besedami, ki mogoče niso popolnoma razvidne iz slovarskih ustreznikov, namen takšnih opomb pa je, da se uporabnik izogne nepravilni rabi (Gouws/Prinsloo 2010: 506, 507). Poleg tega opombe obravnavajo tudi primerjavo iztočnice ali enega od njenih pomenov in slovarskega ustreznika z vidika pomena, skladnje, stila, jezikovne zvrstnosti, kolokacijskih vzorcev itd. (Atkins 1996: 528). V takem primeru opombe temeljijo na podrobni kontrastivni analizi obeh jezikov, kar potrjuje tudi Whitcutova (1985: 78), ki pravi, da se tujejezični govorci spopadajo s številnimi težavami zaradi interference, tj. zaradi napačne analogije z maternim jezikom tujejezičnega govorca. Raziskava o OR, katere rezultati so predstavljeni v tem prispevku, temelji na dvojezičnem angleško-slovenskem slovarju (ASS), ki je v zaključni fazi sestavljanja. Ta slovar bo vseboval številne inovativne rešitve, ki jih obstoječi angleško-slovenski slovarji nimajo. Med novosti sodijo tudi OR, ki jih analiziramo in komentiramo v tem prispevku. OR v dvojezičnem slovarju načeloma obravnavajo teme, povezane s kontrastivnimi razlikami med izhodiščnim in ciljnim jezikom, zato je naš namen ugotoviti, ali v slovarju, ki je predmet naše raziskave, OR vključujejo kontrastivno problematiko angleščine in slovenščine (npr. slovnične in/ali pomenske značilnosti angleških iztočnic, ki se razlikujejo od ustreznikov v slovenščini), ali pa obravnavajo samo značilnosti angleščine brez primerjave s slovenščino (tj. nekontrastivne OR). 1 Metodologija ASS, ki ga preučujemo v tej raziskavi, vključuje 53.233 iztočnic in 16.274 po-diztočnic (tj. frazeoloških enot, vključenih v frazeološko gnezdo, in sestavljenih glagolov, vključenih v gnezdo s sestavljenimi glagoli); sodil bo v skupino obširnejših dvojezičnih angleško-slovenskih slovarjev in bo edini pedagoško in didaktično usmerjeni dvojezični slovar na Slovenskem. 36 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec Z makrostrukturnega vidika lahko ASS primerjamo z angleškimi didaktičnimi enojezičnimi slovarji, kar je razvidno tudi iz distribucije iztočnic na črko (prim. 3. poglavje). Ker se v raziskavi osredotočamo na OR, predstavlja gradivo za analizo OR celotni slovar, v katerem najdemo skupno 333 OR. Sedem OR je binarnih po strukturi. V enem tipu binarnih opomb se en del opombe nanaša na značilnosti določenega pomena iztočnice, drugi del opombe pa na značilnosti drugega pomena iste polise-mične iztočnice. V drugem tipu binarnih OR se binarna struktura opombe nanaša na isti pomen iztočnice, vendar sta obravnavani dve različni značilnosti iztočnice (prim. 3. poglavje). Kontrastivna analiza obeh tem, obravnavanih v binarnih opombah, kaže, da bi raba iztočnice ali enega od njenih pomenov predstavljala problem za rojenega govorca slovenščine, ki je ciljni uporabnik slovarja. Binarne opombe smo pri končnem številu OR v celotnem slovarju šteli samo enkrat, pri podrobnejši analizi vsebine OR pa dvakrat, in sicer glede na temo, ki jo obravnavajo. OR smo vnesli v poseben dokument skupaj z iztočnicami, pod katerimi so opombe vključene. Gradivo smo uredili po naslednjih štirih kriterijih: 1. abecedni red iztočnic, pri katerih najdemo OR, kar je logična razvrstitev z vidika leksikografske teorije, saj je slovar, ki je predmet analize, semaziološki slovar (prim. 3.2); 2. besedna vrsta iztočnice, pri kateri najdemo OR (prim. 3.3); 3. vsebina OR (prim. 3.3); 4. glede na vsebino smo OR nadalje razdelili na opombe, ki obravnavajo kontra-stivne teme, in opombe, ki obravnavajo nekontrastivne teme (prim. 3.3). Tako urejeno gradivo predstavlja osnovo za analizo. 2 Analiza opomb o rabi v ASS 2.1 Jezik in struktura Ker je ASS v prvi vrsti namenjen rojenim govorcem slovenščine, je metajezik slovenščina, kar velja tudi za OR. Materni jezik primarne ciljne skupine uporabnikov je zagotovo najustreznejši za posredovanje metajezikovnih podatkov (prim. Atkins/ Rundell 2008: 234), še posebej, če je slovar pedagoško naravnan. Če si podrobneje pogledamo jezikovni vidik OR, ugotovimo, da je jezikovni opis namerno zelo preprost. OR so kratke in jedrnate ter natančno formulirane, kar ustreza didaktični zasnovi slovarja in splošnemu uporabniku slovarja, ki ni profesionalni jezikoslovec. Uporabljena jezikoslovna terminologija je temeljna, zato se predpostavlja, da jo bo ciljni uporabnik razumel. Vse OR se začnejo s teoretično razlago določene značilnosti iztočnice ali enega od njenih pomenov, čemur sledi celostavčni primer, ki ponazarja to značilnost. Del povedi, ki prikazuje določeno značilnost, je tipografsko označen, tako da ga uporabnik nemudoma opazi. Če OR obravnava kontrastivno temo, je primer preveden v slovenščino, značilnost, ki je predmet razlage, pa je tipografsko označena tako v primeru v izhodiščnem jeziku kot tudi v prevodu v ciljni jezik. Na primer: Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 37 news ... RABA Samostalnik news je neštevni, kar pomeni, da množina ne obstaja. Če ga želimo napraviti števnega (tako kot v slovenščini), moramo uporabiti zvezo a bit/piece of ali an item of, ki jo lahko postavimo tudi v množino, in sicer three pieces/bits/items of news tri novice. Uporablja se samo z glagolom v ednini, npr. The news is never very good nowadays. Dandanes novice niso nikoli preveč dobre. Nekatere OR so sistemske opombe, v katerih je razložena določena značilnost iztočnice ali enega od njenih pomenov. Na primer, OR v geselskem članku za samostalnik government podrobno opisuje značilnosti angleških skupnih imen, tj. da jim lahko sledi glagol v ednini ali glagol v množini z razliko v pomenu, vendar je takšna raba značilna samo za britansko angleščino; v ameriški angleščini so ti samostalniki rabljeni samo z glagolom v ednini. Opis značilnosti je ponazorjen še s primeri v angleščini, ki so prevedeni v slovenščino, saj se na ta način najboljše prikažejo kon-trastivne razlike med obema jezikoma. Na primer: government sam. governments 1. vlada: government forces vladne sile 2. samo edn. vlada, vladanje: be in government vladati 3. jez. vezava, rekcija RABA Ednin-sko obliko samostalnika government lahko v prvem pomenu uporabljamo z glagolom v ednini ali v množini. Glagol v ednini uporabimo, če imamo v mislih vlado kot celoto (npr. The new government does not have popular support.), glagol v množini pa uporabimo v primeru, ko imamo v mislih posamezne člane vlade (npr. The government are planning further cuts in public spending.). Ta razlika velja samo v britanski angleščini. V ameriški angleščini edninski obliki samostalnika government lahko sledi samo glagol v ednini (npr. The government says it is committed to tax reform.). Kadar z edninsko obliko samostalnika government uporabljamo glagol v ednini, mora biti tudi zaimek, ki se nanj nanaša, v ednini (npr. The government says it is committed to tax reform.), kadar pa uporabljamo glagol v množini, mora biti tudi zaimek v množini (npr. The government have made up their minds that they're going to win.). V vseh ostalih geselskih člankih, ki obravnavajo angleška skupna imena (prim. jury spodaj), so v OR samo na kratko razložene osnovne značilnosti iztočnice, z vo-dilko pa je uporabnik slovarja napoten na iztočnico, kjer lahko dobi več informacij, tj. v geselskem članku za government. jury sam. juries 1. porota: sit on a jury biti član porote 2. žirija IDIOMI judge and jury ^ JUDGE;1 the jury is/are (still) out on sth kaj se (še) ne ve; pack a committee/jury ^ PACK2 RABA Edninsko obliko samostalnika jury lahko uporabljamo z glagolom v ednini ali v množini (prim. government). Enako so razložene tudi značilnosti samostalnikov, ki poimenujejo določene bolezni (celotno razlago najdemo v OR na koncu geselskega članka German measles), samostalnikov, ki označujejo vede (celotno razlago najdemo v OR na koncu geselskega članka acoustics), in množičnih imen1 (celotno razlago najdemo v OR na koncu geselskega članka cattle). Večina OR je strukturno in vsebinsko enostavnih, saj obravnavajo samo eno 1 Gre za podskupino množinskih samostalnikov, ki so v angleščini poimenovani nouns of multitude 'samostalniki množice'. Angleški množinski samostalniki (npr. scissors, trousers) imajo množinsko obrazilo -s in se uporabljajo tako kot njihovi ustrezniki v slovenščini (npr. škarje, hlače). Množična imena pa nimajo množinskega obrazila, vendar se kljub temu v angleščini uporabljajo kot množinski samostalniki. 38 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec temo. Sedem OR pa lahko označimo za strukturno kompleksne, saj obravnavajo po dve temi. Te OR najdemo pri naslednjih samostalnikih in zaimkih, obravnavajo pa naslednje teme: • Executive: V prvem delu OR je razložena raba v pomenu izvršilni organ; v tem pomenu je angleški samostalnik rabljen kot skupno ime. Drugi del opombe se nanaša na pomen izvršilna oblast, kjer je razloženo, da je samostalnik executive, pred katerim stoji določni člen, rabljen samo v ednini, vendar mu lahko sledi glagol v ednini ali v množini. • People: V OR je najprej razloženo, da je v pomenu narod, ljudstvo množinska oblika samostalnika peoples, medtem ko se drugi del OR nanaša na isti pomen, vendar se razlaga osredotoča na njegovo rabo kot skupno ime. • Personnel: V pomenu kadrovska služba je angleški samostalnik rabljen kot skupno ime, medtem ko se v drugem delu opombe razlaga nanaša na pomen osebje, personal; v tem pomenu se personnel lahko uporablja samo z glagolom v množini. • Politics: Ta polisemični samostalnik se v različnih pomenih uporablja različno, zato je v prvem delu OR razloženo, da se v pomenu politika uporablja z glagolom v ednini ali množini. Drugi del opombe se nanaša na pomen politično prepričanje; v tem pomenu je samostalnik možno uporabljati samo z glagolom v množini. • Staff: V OR so razložene različne rabe samostalnika v različnih pomenih. Prvi del OR se nanaša na pomena osebje, personal in štab; v teh dveh pomenih se angleški samostalnik uporablja kot skupno ime. Drugi del opombe se osre-dotoča na množinsko obliko staves, ki je značilna za samostalnik v pomenih palica in notno črtovje. • Little infew: OR, ki sledita iztočnicama less in few, sta primerljivi po strukturi in vsebini. V prvem delu obeh opomb je razložena razlika med (a) few in (a) little, v drugem delu pa pomenska razlika med a few in few v geslu za few ter razlika med a little in little v geslu za little. Vsebinsko gledano, je drugi del opombe pri obeh geslih posvečen enaki tematiki. 2.2 Iztočnice in opombe o rabi na črko Makrostruktura slovarja, ki je predmet te raziskave, je zelo podobna angleškim enojezičnim didaktičnim slovarjem. Posledično imajo črke S, P in C največ iztočnic (S - 6917, tj. 13,00 %; P - 4597, tj. 8,64 %; C - 4501, tj. 8,46 %), sledita jima B (3169, tj. 5,95 %) in T (3163, tj. 5,94 %). Med črkami z najmanjšim številom iztočnic moramo omeniti črke z manj kot 1000 iztočnicami: V (814, tj.1,53 %), J (469, tj. 0,88 %), K (397, tj. 0,75 %), Q (279, tj. 0,52 %), Y (218, tj. 0,41 %), Z (100, tj. 0,19 %) in X (19, tj. 0,04 %). Več podatkov o številu iztočnic po posameznih črkah je navedenih v tabeli 1. Največ OR najdemo pri črkah C (50, tj. 15,02 %), S (45, tj. 13,51 %) in P (30, tj. 9,01 %), ki so tudi črke z največ iztočnicami. Edina črka z velikim številom iztočnic, a relativno majhnim številom OR, je črka T (12, tj. 3,60 %). Črke z manj kot 10 OR Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 39 so: E (8, tj. 2,40 %), D, I in O (7, tj. 2,10 %), N in U (6, tj. 1,80 %), J (4, tj. 1,20 %), V in Y (3, tj. 0,90 %). Pri štirih črkah (K, Q, X in Z), ki so hkrati tudi črke z najmanjšim številom iztočnic, OR ni. Več podatkov o številu OR po posameznih črkah je navedenih v tabeli 1. ČRKA IZTOČNICE IZTOČNICE V % OR OR V % A 2393 4,50 21 6,31 B 3169 5,95 16 4,81 C 4501 8,46 50 15,02 D 2970 5,58 7 2,10 E 1684 3,16 8 2,40 F 2463 4,63 12 3,60 G 1742 3,27 14 4,21 H 2050 3,85 11 3,30 I 1831 3,44 7 2,10 J 469 0,88 4 1,20 K 397 0,75 0 0,00 L 1923 3,61 14 4,21 M 2779 5,22 20 6,01 N 1278 2,40 6 1,80 O 1426 2,68 7 2,10 P 4597 8,64 30 9,01 Q 279 0,52 0 0,00 R 2773 5,21 22 6,61 S 6917 13,00 45 13,51 T 3163 5,94 12 3,60 U 1394 2,62 6 1,80 V 814 1,53 3 0,90 W 1874 3,52 15 4,50 X 19 0,04 0 0,00 Y 218 0,41 3 0,90 Z 100 0,19 0 0,00 SKUPAJ 53.223 100 333 100 Tabela 1: Iztočnice in OR po črkah. 40 Slavistična revija, letnik 64/2016, št. 1, januar-marec 2.3 Opombe o rabi po besednih vrstah iztočnic in po vsebini Analiza besednih vrst iztočnic, pri katerih najdemo OR, kaže, da je večina opomb v geselskih člankih samostalniških iztočnic: 292 od 333 OR obravnava posebnosti angleških samostalnikov ali kontrastivne razlike med samostalnikom v angleščini in ustreznikom v slovenščini. Samostalniškim iztočnicam sledijo glagolske iztočnice s precej manj OR v primerjavi s številom opomb, ki jih najdemo pri samostalniških iztočnicah, saj je pri glagolskih iztočnicah 35 OR. Šest OR je vključenih pri iztočnicah drugih besednih vrst: tri pri zaimkih, ena pri členu, ena pri prislovu in ena pri predlogu. V nadaljevanju bomo sistematično predstavili opombe po besednih vrstah, obenem pa bomo podrobneje opisali vsebino posameznih OR. OR, vključene v ASS, obravnavajo celo vrsto tem, ki predstavljajo problem primarni ciljni skupini uporabnikov slovarja, tj. rojenim govorcem slovenščine, kot tudi sekundarni ciljni skupini, tj. rojenim govorcem angleščine (za podrobnejšo razlago gl. 4. poglavje). Teme, ki jih najdemo v OR, osvetljujejo več vidikov kontrastivnih razlik med izhodiščnim in ciljnim jezikom slovarja glede na slovnične in pomenske značilnosti angleške iztočnice in/ali enega od njenih pomenov ter glede na slovenske ustreznike. Poleg kontrastivnih razlik obravnavajo opombe tudi druge vidike angleških iztočnic, na primer pravilne oz. nepravilne oblike za množino pri nekaterih samostalnikih ali v določenih pomenih samostalnikov ter pravilne oziroma nepravilne oblike za preteklik in pretekli deležnik pri nekaterih glagolih ali nekaterih pomenih glagolov. Specifičnejše informacije o temah, obravnavanih v OR, predstavljamo v analizi besednih vrst, ki sledi. 2.3.1 Samostalniki V preučevanem slovarju najdemo pri samostalniških iztočnicah 298 opomb. Poudariti velja, da je pet od teh opomb binarnih po strukturi (prim. poglavje 3.1), zato smo jih pri analizi vsebine šteli dvakrat. Ko smo analizirali vsebino OR pri samostalniških geslih, smo identificirali naslednjih 11 tem: 1. OR, v katerih je razložena raba skupnih imen v angleščini, ki se razlikuje od rabe slovenskih ustreznikov (179 OR; npr. government, crew, garrison, ministry, parliament, troupe, workforce). 2. OR, v katerih so razložene razlike med pravilno in nepravilno tvorjeno množino angleških samostalnikov v določenem pomenu ali v določenih pomenih samostalnika (42 OR; npr. antenna, appendix, brother, craft, medium, tempo). 3. Samostalniku v angleščini sledi glagol v množini, slovenskemu ustrezniku pa glagol v ednini (25 OR; npr. arms, cattle, police, pyjamas, table manners). 4. Samostalniku v angleščini sledi glagol v ednini, slovenskemu ustrezniku pa glagol v množini (15 OR; npr. attire, interest, roadwaste, sea food, social housing). 5. Samostalnik v angleščini lahko rabimo kot neštevni samostalnik ali kot mno-žinski samostalnik (11 OR; npr. pointe, ready, research, tissue, unemployment benefit, woodland). Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 41 6. Samostalniku v angleščini lahko sledi glagol v množini ali ednini (10 OR; npr. bellows, lord, power politics, scampi). 7. Samostalniku v angleščini lahko sledi glagol v ednini ali množini, pri čemer gre za pomensko razliko (5 OR; npr. acoustics, aerobics, electronics). 8. Samostalnik v angleščini, ki poimenuje določeno bolezen, je množinski po obliki, vendar mu sledi glagol v ednini (5 OR; npr. German measles, mumps, rickets). 9. Samostalnik v angleščini je nešteven, ustreznik v slovenščini pa je števni samostalnik (4 OR; npr. advice, information, news). 10. Samostalnik, ki mu (v of-frazi) sledi drugi (ne)števni samostalnik (1 OR, tj. amount). 11. Različna izgovarjava v različnih pomenih (1 OR, tj. chamois). V kar sedmih od zgornjih enajstih vrst OR (pod točkami 1, 3, 4, 6, 7, 8, 9) se uporabnik slovarja seznani z informacijami o rabi različnih vrst samostalnikov v angleščini v nasprotju z ustrezniki v slovenščini, kar pomeni, da gre za kontrastivne teme. Samo v štirih OR (pod točkami 2, 5, 10 in 11) so razložene značilnosti angleških samostalnikov brez primerjave med obema jezikoma. 2.3.2 Glagol Glagolske iztočnice z OR niso tako številne kot samostalniške iztočnice, saj je OR, ki jih najdemo pri glagolskih iztočnicah, le 35. Analiza vsebine kaže, da so v OR pri glagolskih iztočnicah obravnavane naslednje teme: 1. Tvorba in raba dolgih in kratkih oblik določenih glagolov kot tudi tvorba ni-kalnih in vprašalnih oblik (20 OR; npr. am, are, aren't, can, dare, have, may, might). 2. Različne oblike angleških glagolov za preteklik ali pretekli deležnik v določenem pomenu ali v določenih pomenih glagola (14 OR; npr. blow, hang, shine, speed, weave). 3. Različna izgovarjava v različnih pomenih (1 OR, tj. deflate). Nobena od zgornjih OR ne obravnava kontrastivne problematike, ampak razlagajo tvorbo in rabo dolgih in kratkih oblik, tvorbo nikalnih in vprašalnih oblik in razlike v izgovarjavi. Tu lahko potegnemo vzporednico med OR, omenjeno pod točko 2 zgoraj, in OR, v kateri so razložene razlike med pravilno in nepravilno tvorjeno množino angleških samostalnikov v določenem pomenu ali v določenih pomenih samostalnika (opisano v poglavju 3.3.4, točka 2), kot tudi med OR, omenjeno pod točko 3 zgoraj, in OR, v kateri je razložena izgovarjava pri samostalniških iztočnicah (opisano v poglavju 3.3.4, točka 11). 2.3.3 Zaimek, predlog, prislov, člen Število OR, ki jih najdemo pri drugih besednih vrstah, je zanemarljivo. OR najde- 42 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec mo pri treh zaimkih (few, little, less), enem predlogu (among), enem prislovu (absolutely) in enem členu (a). Dve OR, ki ju najdemo pri zaimkih few in little, sta binarni po strukturi (prim. poglavje 3.1). Obravnavane so naslednje teme: 1. Raba zaimkov s števnimi in neštevnimi samostalniki (3 OR, tj. few, little, less). 2. Pomenska razlika med zaimkom, rabljenim z nedoločnim členom, in zaimkom, rabljenim brez nedoločnega člena (2 OR, tj. few, little). 3. Pomenska razlika med predlogoma between in among, ki ju v slovenčino prevedemo enako, tj. med (1 OR, tj. among). 4. Različna izgovarjava v različnih pomenih (1 OR, tj. absolutely). 5. Razlika med rabo a in an (1 OR, tj. a). OR, ki jih najdemo v zgoraj omenjenih geselskih člankih, obravnavajo posebnosti angleških iztočnic in se, z izjemo OR pod točko 3 zgoraj, ne osredotočajo na kontra-stivno problematiko. Vzporednico lahko potegnemo med OR, omenjeno pod točko 4 zgoraj, in OR, ki razlagajo razlike v izgovarjavi samostalniških iztočnic (obravnavano v poglavju 3.3.4, točka 11) in glagolskih iztočnic (obravnavano v poglavju 3.3.5, točka 3). 3 Diskusija S podrobno analizo vsebine OR, ki so vključene v ASS, ugotavljamo, da opombe povečini obravnavajo kontrastivne razlike, zaradi katerih tudi na višji stopnji učenja tujega jezika relativno pogosto prihaja do napak. Znanje materinščine močno vpliva na rabo tujega jezika, zaradi česar bi morali v celotnem procesu učenja in poučevanja tujega jezika veliko pozornost namenjati kontrastivnim razlikam. Poudariti velja, da v dvojezičnem slovarju veliko kontrastivnih problemov rešimo že s slovarskimi ustrezniki in/ali ustrezno izbranim ponazarjalnim gradivom, pri čemer dodatna razlaga razlik ni potrebna. V primerih, kjer se razlik ne da zadovoljivo prikazati na tak način, jih je potrebno dodatno razložiti, to razlago pa podkrepiti s primeri; v večini primerov to lahko naredimo le z OR. V razpravi o OR bomo argumentirali potrebo po razlagi kontrastivnih razlik, ki obstajajo med dvema jezikoma, pri čemer se bomo omejili na razlike med angleščino in slovenščino, jezikovnim parom v ASS. Analiza OR je pokazala, da, številčno gledano, največ OR obravnava problematiko števnosti, zato najdemo največ OR ravno pri samostalniških geslih, kar seveda ne pomeni, da so OR, ki obravnavajo druge teme, drugotnega pomena. Skupna imena in množična imena sta skupini angleških samostalnikov, ki se slovnično razlikujejo od slovenskih ustreznikov. V skupini skupnih imen se slovnična značilnost izraža tudi v pomenu, saj se ta spremeni, če samostalniku sledi glagol v ednini - v tem primeru se pomen samostalnika nanaša na skupino kot celoto - ali glagol v množini - v tem primeru se pomen samostalnik nanaša na posamezne člane, ki sestavljajo skupino. Ta razlika je značilna samo za britansko angleščino, raba v ameriški angleščini pa je enaka kot v slovenščini, zaradi česar je OR s stališča ameriške angleščine nepotrebna. Razlog za vključitev informacij o različni rabi in Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 43 posledično različnem pomenu v britanski angleščini je, da je tujejezični govorec angleščine, ki uporablja ASS, seznanjen z variantnostjo angleščine. Množična imena so še ena kategorija angleških samostalnikov, kjer je OR potrebna, saj predstavljajo resen problem rojenim govorcem slovenščine. Raba v slovenščini se razlikuje od rabe v angleščini: v angleščini množičnim imenom sledi glagol v množini (police are ...), medtem ko so njihovi ustrezniki v slovenščini množinski po pomenu, rabijo pa se edninsko, kar pomeni, da je glagol, ki sledi samostalniku, v ednini (policijaje ... in ne *policija so ...). Enako velja za vse druge samostalnike, ki jim v angleščini sledi glagol v množini, medtem ko njihovim slovenskim slovarskim ustreznikom sledi glagol v ednini. Posledica je, da je razlaga kontrastivne razlike nujno potrebna, če želijo leksikografi opozoriti na pravilno rabo teh samostalnikov v angleščini, kajti ravno v tej skupini samostalnikov je napačna raba zaradi vpliva slovenščine zelo pogosta. Podobna ugotovitev velja tudi za OR pri geslih za angleške samostalnike, ki jim sledi glagol v ednini, medtem ko so njihovi slovenski ustrezniki rabljeni z glagolom v množini; za uporabnika slovarja so enako pomembne tudi OR pri angleških samostalnikih, ki jim sledi glagol v množini ali ednini, slovenskim ustreznikom pa sledi samo glagol v ednini. Več angleških samostalnikov, kot so acoustics, aerobics, aerodynamics, electronics in geopolitics, lahko uporabljamo z glagolom v ednini ali glagolom v množini, pri čemer obstaja pomenska razlika: če so rabljeni z glagolom v ednini, se uporabljajo za poimenovanje veje znanosti, če pa so rabljeni z glagolom v množini, se nanašajo na značilnost, tipično za to vejo znanosti. Ker v slovenščini taka razlika ne obstaja, potrebuje uporabnik slovarja podrobnejšo razlago: slovarski ustreznik je v tem pogledu nezadosten, saj sta oba pomena iztočnice v angleščini v slovenščini prevedena enako. Podobno je tudi pri poimenovanjih določenih bolezni, ki so v angleščini množinske po obliki in edninske po pomenu (npr. German measles, measles, mumps, rickets, shingles) ter lahko predstavljajo problem za tujejezičnega govorca. Tujejezični govorci angleščine si lahko obliko na -s razlagajo kot množinsko obliko samostalnika, zato obstaja velika verjetnost, da bodo te samostalnike napačno uporabljali z glagolom v množini; to je razlog za dodatno razlago, ki je možna samo v obliki OR. Podobno je tudi pri samostalnikih, ki so lahko rabljeni kot neštevni ali kot množinski samostalniki (npr. pointe, prompting, research, tissue, wage, waste) in niso problematični z vidika dekodiranja, težave pa se lahko pojavijo pri enkodira-nju, ker so ustrezniki v slovenščini števni samostalniki. Tujejezični govorec, ki se je naučil, da se v angleščini pred števnim samostalnikom v ednini rabi nedoločni člen, bo zelo verjetno isto pravilo uporabil tudi pri samostalnikih iz te skupine, če ne bo opozorjen na njihove specifične značilnosti. Z vidika rojenega govorca slovenščine so zelo problematični tudi nekateri angleški neštevni samostalniki (npr. advice, information, news), katerih slovenski ustre-zniki so števni samostalniki. Velika verjetnost je, da jih bo tujejezični govorec rabil v množini (npr. *advices, informations) oziroma bo njihovo edninsko obliko rabil z nedoločnim členom (npr. *an advice, *a news). Glede na to, da imajo ti samostalniki v slovarju dva ustreznika v slovenščini - enega v ednini in drugega v množini (npr. advice - nasvet, nasveti) - uporabnik na podlagi ustreznikov ne dobi potrebnih informacij o rabi. OR je zato nujna, kajti le z njeno pomočjo lahko razložimo, kako se 44 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec samostalnik v ednini pravilno uporablja, poleg tega pa razložimo tudi možnosti, ki jih imamo na voljo za izražanje množinskega pomena. Poleg OR, ki se dotikajo kontrastivne problematike, so v nekaterih opombah razložene značilnosti, ki so tipične samo za angleščino, pri čemer ni vzporednic med angleščino in slovenščino. V tem kontekstu moramo omeniti OR, ki jih najdemo v samostalniških ali glagolskih geselskih člankih, obravnavajo pa razlike v rabi pravilnih in nepravilnih oblik v različnih pomenih polisemičnih iztočnic. Politika slovarja glede vključevanja neiztočničnih osnovnih oblik je, da so v slovarju navedene vse oblike ne glede na to, ali so pravilne ali nepravilne. Najdemo jih na začetku geselske-ga članka tik za izgovarjavo. Vendar pa je včasih nujno, da zaradi pomenskih razlik vključimo podrobnejše informacije o rabi pravilnih ali nepravilnih oblik. OR se tudi v tem primeru zdijo najustreznejši način razlage, ali moramo v določenem pomenu uporabiti pravilno ali nepravilno obliko samostalnika ali glagola, ali pa obe. Samo tri OR opozarjajo uporabnika na razlike v izgovarjavi polisemične iztočnice v različnih pomenih. Podobno kot pri prej omenjenih razlikah v rabi pravilnih in nepravilnih oblik samostalnikov in glagolov lahko tudi značilnosti izgovarjave, ki so obravnavane v okviru OR, označimo kot uporabniku prijazno metodo, s katero mu razložimo, da se iztočnica v določenem pomenu izgovarja na določen način. Druge OR, ki obravnavajo določene vidike angleščine, npr. raba nedoločnega člena, kratke oblike določenih glagolov, zaimki, ki jim sledi števni ali neštevni samostalnik, so direktni način vključevanja slovničnih informacij, s katerim uporabnik dobi celotnejšo sliko o pravilni rabi iztočnice. Zlasti koristne so pri enkodiranju. 4 Zaključek OR so v prvi vrsti značilne za enojezične slovarje za tujejezične govorce, vendar jih najdemo tudi v slovarjih za rojene govorce. V zadnjem času postajajo pomembna slovarska komponenta tudi v dvojezičnih slovarjih, v katere OR tradicionalno niso vključene. Z leksikografskega vidika predstavljajo sredstvo, ki ga uporabljajo leksi-kografi za razlago tem, relevantnih za uporabnike, ki jim je slovar namenjen, a jih ni mogoče obravnavati v noben drugem delu geselskega članka. V OR leksikografi razlagajo teme, ki lahko ciljnim uporabnikom slovarja povzročajo težave, kar potrjujeta tudi Atkinsova in Rundell (2008: 233). V dvojezičnih slovarjih gre predvsem za teme, ki se nanašajo na kontrastivne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom ali na značilnosti izhodiščnega jezika, na katere mora biti tujejezični govorec še posebej pozoren, ko govori v tujem jeziku ali ustvarja besedilo v tujem jeziku. Ne glede na vrsto slovarja je danes prihodnost slovarjev v elektronskih slovarjih, kjer ni več prostorskih omejitev, značilnih za tiskane slovarje. Zato lahko leksikografi vključujejo čedalje večje število najrazličnejših informacij in razlagajo različne probleme, za katere lahko predvidevajo, da bodo povzročali ciljnim uporabnikom težave pri rabi. Tako dobijo uporabniki slovarja potrebne informacije o jeziku oz. jezikih. Kljub temu, da OR niso obvezna sestavina geselskega članka v dvojezičnih slovarjih, so brez dvoma koristen element, ki omogoča leksikografom vključevanje informacij, ki ne sodijo v nobeno drugo slovarsko komponento. Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi 45 Raziskava, katere rezultati so predstavljeni v tem prispevku, temelji na analizi OR, vključenih v ASS, tj. slovar, katerega izhodiščni jezik je angleščina, ciljni jezik pa slovenščina. Zato se OR, ki obravnavajo kontrastivne razlike, osredotočajo na razlike med jezikoma, obravnavanima v tem slovarju. Obravnava kontrastivnih razlik med izhodiščnim in ciljnim jezikom bi morala v katerem koli dvojezičnem slovarju temeljiti na enakih premisah, kar pomeni, da ugotovitve, o katerih poročamo v tem prispevku, niso omejene zgolj na en jezikovni par, ampak jih lahko uporabimo univerzalno ne glede na jezikovni par. Seveda so pri tem potrebne določene prilagoditve in modifikacije, ki izvirajo iz značilnosti jezikovnega para, obravnavanega v določenem slovarju. VlRI IN LITERATURA Beryl T. Sue Atkins, 1996: Bilingual dictionaries: Past, present and future. Proceedings of the 7th EURALEX International Congress. Ur. M. Gellerstam, J. Järborg, S.-G. Malmgren, K. Noren, L. Rogström, C. Röjder Papmehl. Göteborg: Novum Grafiska AB. 515-46. Beryl T. Sue Atkins, Michael Rundell, 2008: The Oxford guide to practical lexicography. Oxford: University Press. Anthony Paul Cowie, 1999: English dictionary for foreign learners: A history. Oxford: University Press. Vojko Gorianc, 2002: Objektiviziran pogled na jezik in Slovenski pravopis. Ur. B. Krakar Vogel. Ustvarjalnost Slovencev po svetu: Zbornik predavanj. Ljubljana: FF. 225-28. Rufus H. Gouws, Danie J. Prinsloo, 2010: Thinking out of the box - perspectives on the use of lexicographic text boxes. Proceedings of the XIV EURALEX International Congress. Ur. A. Dykstra, T. Schoonheim. Leeuwarden/Ljouwert: Fryske Akademy - Afük. 501-11. Howard Jackson, 2002: Lexicography: An introduction. London, New York: Rou-tledge. Jane Rosenkilde Iacobsen, James Manley, Viggo Hj0rnager Pedersen, 1991: Examples in the bilingual dictionary. Dictionaries: An International Encyclopedia of Lexicography. Ur. F. J. Hausmann idr. Berlin: de Gruyter. 2782-89. Nataša Iakop, 2001: Pomenska kvalifikatorska pojasnila s pozivno vlogo v SSKJ: Grožnja, svarilo. Jezikoslovni zapiski 7/1-2. 225-41. Sidney I. Landau, 2001: Dictionaries: The art and craft of lexicography. 2. izd. Cambridge: University Press. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014. 2. izd. Ljubljana: ZRC SAZU. Michael Rundell (ur.), 2007: Macmillan English dictionary for advanced learners. 2. izd. Oxford: Macmillan Education. (MED2) 46 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec Elsabe Taljard, Danie J. Prinsloo, Rufus H. Gouws, 2014: Text boxes as lexicographic device in LSP dictionaries. Proceedings of the XVIEURALEX International Congress: The user in focus. Ur. A. Abel, C. Vettori, N. Ralli. Bolzano: Institute for Specialised Communication and Multilingualism. 697-705. Ada Vidovič Muha, 1999: Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja (Poudarek na komunikacijskem vidiku Slovarja slovenskega knjižnega jezika). Zbornik predavanj. Ur. E. Kržišnik, M. Lokar. Ljubljana: FF. 7-26. Janet Whitcut, 1985: Usage notes in dictionaries: The needs of the learner and the native speaker. Dictionaries, lexicography and language learning. Ur. R. Ilson. Oxford, New York: Pergamon Press. 75-80. Summary Although mainly characteristic of monolingual learner's dictionaries, usage notes are also found in dictionaries intended for native speakers and are becoming an increasingly important dictionary component of bilingual dictionaries. The paper analyzes usage notes included in an English-Slovene dictionary with a strong didactic component. Although this is a primarily decoding dictionary, the usage notes increase its utility, since they contain the information necessary for encoding purposes. The dictionary contains 333 usage notes, which represent the material for this analysis. The material was arranged according to four criteria: alphabetical arrangement of the lemmata equipped with usage notes; part of speech of the lemma equipped with a usage note; content of usage notes; usage notes dealing with contrastive topics and those discussing non-contrastive topics. The analysis focuses on the language and structure of usage notes and reports on the results concerning the number of lemmata and usage notes for each letter of the alphabet. In the main section of the paper, the usage notes are analyzed with regard to the part of speech and to the content of each lemma. The results show that nominal lemmata are most frequently accompanied by usage notes (292 lemmata), followed by verbal lemmata (35 lemmata) and other parts of speech (pronoun - 3 lemmata; article, adverb, preposition - 1 lemma each). The majority of usage notes deal with contrastive problems, while some usage notes discuss the characteristics of the source language (i.e., English). The system of discussing contrastive differences between the source and the target languages of any bilingual dictionary should be based on the same premises. That means that the findings of this paper are not limited to one particular language pair, but can be used universally, regardless of the languages in question, as long as certain adaptations and modifications are made that take into account specific features of the language pair treated in a dictionary. 47 UDK 821.161.09-1Derzavin G. Anna flumema Ha^n0HanbH0-nccneg0BaTenbCKnH yHuBepcnreT Bbicmaa fflKona ^K0H0MnKn annalivina@gmail.com 0edop YcnencKuu hhcthtyt cnaBaH0BegeHua PAH; Ha^n0HanbH0-nccneg0BaTenbCKnH yHuBepcnreT Bbicmaa fflKona ^K0H0MnKn fjodor.uspenskij@gmail.com O^H^AEMME nAPAflOKCM B nOCHEflHEM CTHXOTBOPEHHH r. P. flEP^ABHHA «PEKA BPEMEH B CBOEM CTPEMHEHbH...»1 B pa6oTe geMoHcTpupyeTca cBA3b cTpyKTypbi u cogepxaHua nocnegHero ctuxotbo-peHHA raBpuuna flepxaBum c ^opMynoft, Bocxoga^eft k Tpygy repogoTa. 3Ta ^opMyna perynapHo ynoTpe6nanacb, c ogHoft cTopoHbi, b HcTopuorpa^unecKux u gugaKTunecKux coHHHeHHflx u, c gpyroft cTopoHbi, b ropugunecKux TeKcTax CpegHeBeKoBba u paHHero Ho-Boro BpeMeHu. Oco6eHHo ycToftHuBoft oHa 0Ka3anacb b 3aBe^aHuax, hto u o6birpbiBaeTca m»T0M b cTuxoTBopeHuu «PeKa BpeMeH». KaroqeBwe caoBa: pyccKaa m^ua, cpegHeBeKoBaa ucTopuorpa^ua, HacTHbift aKT, apeHra, nuTepaTypHaa ^opMyna The paper demonstrates the connection between the structure and the content of the last poem of Gabriel Derzhavin and its formula dating back to the works of Herodotus. This formula was used on a regular basis in historiographical and didactic works as well as in legal texts of the Middle Ages and the early Modern period. It was especially consistently used in wills, which is highlighted in Derzhavin's poem Reka vremen ("Time's river"). Keywords: Russian poetry, medieval historiography, act in private form, arenga, literary formula npegcMepTHbie ctpoku raBpuuna P0MaH0Buna flep^aBnHa 6binu, KaK u3BecT-ho, BnepHe 3anncaHM um 8 urona 1816 r. Ha acnugHoft gocKe n b ganbHeftmeM, y^e npn ^y6nnKa^nn, nonynunu Ha3BaHue «nocnegHue ctuxu flep^aBuHa»: PeKa BpeMeH b cBoeM cTpeMneHbu Yhocut Bce gena nrogeft H TonuT b nponacTu 3a6BeHba Hapogbi, napcTBa u napeft. A ecnu hto u ocTaeTca ^pe3 3ByKu nupbi u Tpy6bi, To BeHHocTu xepnoM noxpeTca H o6^eft He yftgeT cygb6bi! (rpoT III: 235-36) 1 B gaHHoft HayHHoft pa6oTe nc^0nb30BaHU pe3ynbTaTbi npoeKTa «O6^ee u oco6eHHoe b guHaMuKe KynbTypHoro u nonmuHecKoro pa3Bmua Ha BocToKe u 3anage EBponbi b X — XVII bb.», BbinonHeHHoro b paMKax nporpaMMb ^yHgaMeHTanbHbix HCcnegoBaHHH HHY b 2016 rogy. 48 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec Cthxh ^TH, KOTOpbie no cnoBaM 6nu3Kux ,3,epxaBHHy nrogeH, oh co6upan-ca Ha3BaTb «Ha TneHHocTb», npaKTunecKH cpa3y BocnpuHHManucb 6nuxaftmHM OKpyxeHueM ^o^Ta KaK 3aBemaHue, b npaMOM, a He b nepeHOCHOM CMHrae. Mexgy TeM, ecnu nogoHTH k geny c tohkh 3peHua cyry6O ^aKTorpa^unecKoft unu gaxe 6uorpa$HHecKoft, to MOxeT BO3HHKHyTb xenaHue OTKa3aTbca ot poMaHTunecKoro cTepeOTHna, Korga nocnegHue o6HapyxeHHbie ctpokh HenpeMeHHO nogBogaT HTor BceMy xu3HeHHOMy nyTH aBTopa. B caMOM gene, ^o^T 6bin 6oneH, ho ecnu BepuTb MeMyapucTaM, hh oh caM, hh ero 6nu3Kue coBceM He oxuganu cTonb cKopoH koh-hhhm, a hto KacaeTca o6pa3Horo cTpoa cTuxoTBopeHua, to nonra Kaxgaa cTpoKa, B3aTaa b OTgenbHocTH, BnonHe TunuHHa gna ero TBopnecTBa b pa3Hbie rogbi. Eme 3. rpoT (III: 236) b cbohx KOMMeHTapuax OTMenan, HanpuMep, hto cTpoKa u eenno-cmu xepnoM noxpemcx — ^TO npaMaa aBTO^HTaTa H3 ogbi «Ha cMepTb Hapbim-KHHa» (1799 r.).2 TeM He MeHee, mm xoTenu 6m nognepKHyTb, hto coBpeMeHHHKH 6binu coBep-meHHO npaBbi, u gepxaBHHcKHH TeKcT ono3HaeTca KaK 3aBe^anue He TonbKO b MeTa^opunecKOM cMbicne, He TonbKO no o6cToaTenbcTBaM ero HanucaHua, ho h no cymecTBeHHenmuM cTpyKTypHbiM napaMeTpaM. Oh aBnaeT co6oH He hto HHoe, KaK ^o^THHecKyro pennuKy Hpe3BbinaHHO ycTOHHUBOH u BecbMa gpeBHeH ^opMynbi. ,3,na KOHTpacTHoro conocTaBneHua npuBegeM HecKonbKO TeKcTOB, HanucaHHbix npu6nu3HTenbHO 3a ceMb cToneTHH go ,3,epxaBHHa b TaKux BecbMa yganeHHbix gpyr ot gpyra KynbrypHbix ^HTpax, KaK Bu3aHTua u AHrnua. B XII BeKe BH3aHTHHcKaa ^peBHa AHHa KoMHHHa cocTaBnaeT xu3HeonucaHue cBoero o^a HMnepaTopa AneKcea u b KanecTBe npeaM6ynbi, npu3BaHHOH o6iac-HHTb, 3aneM OHa ^TO genaeT, AHHa roBopuT: noTOK BpeMeHH b cBoeM HeygepxHMOM h bchhom TeneHHH BneneT 3a co6oH Bce cymee. Oh BBepraeT b nyHHHy 3a6BeHHa KaK He3HaHHTenbHbie co6biTHa, TaK h BenHKHe, gocTOHHbie naMaTH; TyMaHHoe, KaK roBopHTca b TparegHH, oh genaeT aBHHM, a oneBHgHoe cKpHBaeT. OgHaKO ucTopunecKoe noBecTBOBaHHe cnyxHT HagexHon 3amHToH ot noTOKa BpeMeHH h KaK 6m cgepxHBaeT ero HeygepxHMoe TeneHHe; oho B6upaeT b ce6a to, o neM coxpaHHnacb naMaTb, h He gaeT 3TOMy noru6HyTb b rny6HHax 3a6BeHHa. ^TO oco3Hana a, AHHa, gonb gapcTBeHHbix pogHTenen, AneKcea h HpHHbi, poxgeHHaa h BcKopMneHHaa b nop^upe. 3 He TonbKO He nyxga rpaMOTe, ho gocKOHanbHO roynuna snnHHcKyro penb, He npeHe6perna puTopuKon, BHHMaTenbHO nponna Tpygbi ApucTOTena h guanoru nnaTOHa h yKpenuna cboh yM 3HaHHeM neTbipex HayK [...] H bot a pemuna b 3TOM coHHHeHHH noBegaTb o geaHHax cBoero OTga, h6o HeT ocHOBaHHH o6ohth hx MonnaHHeM h gaTb noTOKy BpeMeHH yBnenb hx b Mope 3a6BeHHa [...] Begb gaxe caMbie 3HaHHTenLHHe gena Hcne3aroT bo MpaKe MonnaHHa, ecnu hx He coxpaHaeT gna naMaTH HcTopunecKoe noBecTBOBaHHe (AHHa KoMHHHa: 53). 3anagHoeBponeHcKaa ucTopuorpa^HHecKaa Tpag^ua b ^TO BpeMa nepexuBa-eT nepuog, KOTopbift HepegKO Ha3biBaroT Bo3poxgeHueM XII BeKa, ucTopua boc-npuHHMaeTca aBTopaMH gaHHOH ^^oxH KaK nacTb nuTepaTypH, npu3BaHHOH He 2 3Ta oga co3ByHHa HHTepecyromeMy Hac craxoTBopeHHro He ogHoH TonbKO crpoKoft Bce eennocmu xep.no noxpem (rpoT II: 306). B HeH, b cymHocTH, BcTpenarorca Bce Te xe mothbm — noTOK BpeMeHH, MHMoneTHOcTb nrogcKHx gen h T.n. He cTonb OTHeTnHBO 3ByHHT numb TeMa HenpeogonHMocTH 3a6BeHHa. AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 49 xojbKo npenogHecxu nuxaxenro MopanbHbiñ ypoK, ho u pa3Bjenb ero. H b xom, u b gpyroM eBponeñcKue aBxopM cnegoBanu 3a aHxuHHHMu o6pa3^Mu. npaKxune-CKu b xy ®e nopy, Korga Ha khu®hom rpenecKoM a3brne 6bina cocxaBjeHa ucxopua Ahhm Komhuhoh, cpegu nponux naxuHoa3biHHbix xeKCxoB b AHrjuu 6bina 3anu-caHa «Khu^u^ enucKona ^xeJbBOJbga», nponor k Koxopoñ HanuHaexca cnegyro-muM o6pa3oM: nocKojbKy 3HaHue npomjoro MoxeT oKyTaTbca tlmoh HeBegeHua u nog BJuaHueM U3MeHaromuxca o6cToaTejbCTB ycKojMHyTb U3 HejoBenecKoñ naMaTU, npujUHHo B3aTb Ha ce6a Tpyg npegaTb nucbMoM to, hto gocToñHo 6mtl 3anucaHHMM, u6o to, hto Morjo 6m 6mtl npegaHo 3a6BeHuro, He 6ygb oho 3anucaHo, Tenept MoxeT 6mtl coxpaHeHo b naMaTU. H nocKojjbKy mm Bugeju, KaK BMgyMKU u Hejenunti a3MHHUKoB 6mju U3joxeHH co Bceñ yneHocTbro, yKpameHM, TaK cKa3aTb, nBeTaMU puTopuKU, nogKpenjeHH cujjoru3MaMU u apryMeHTaMU, b ruMHa3uax u mKojax ny6jUHHo paccMoTpeHH u xBaje6Ho npoBo3rjameHM, mm nocnuTaju Heo6xoguMMM, hto6m cjoBa u geaHua cBaTMx 6tmu 3anucaHM u, 6ygynu 3anucaHM, nocjyxuju cjaBe u nonuTaHuro XpucTa... (3ojoTapëB 2008: 163) BbiHjeHUM cpa3y ®e cxaHgapxHyro puxopunecKyro aHxuxe3y, Koxopaa npucyx-cxByex KaK b npuBegeHHbix cpegHeBeKoBbix xeKCxax, xaK u y ^ep^aBUHa. nepeg HaMu, c ogHoñ cxopoHM, 6bicxpoxenHoe BpeMa, npuHocamee u yHocamee, co3garomee u ry6amee, u c gpyroñ cxopoHM, Kyjbxypa, HeKoe KyjbxypHoe y Me h ue, npoxuBocxoamee ^xoMy Bceno®uparomeMy noxoKy, u cnoco6Hoe c no-Mombro ^o^3uu, ucxopuu, nucbMeHHoñ penu uju nepegaromuxca U3 ycx b ycxa cbu-gexejbCKux noKa3aHuñ coxpaHuxb HaBcerga penb uju co6bixue. OgHaKo b aHrjuncKon ucxopuorpa^unecKoñ xpa^u^uu ^xo^o BpeMeHu mo®-ho o6Hapy®uxb naMaxHUK, rge unrepecyromaa Hac $opMyja cogep®ux u xpexuñ ^JeMeHx, Koxoporo mm He o6Hapy®uM hu y KoMHUHoñ, hu y ^xeJbBOJbga. Penb ugex o6 «Hcxopuu aHrnoB» TeHpuxa XaHxuHrgoHCKoro, co3gaHHoñ b xom ®e cxo-jexuu. Bo Bxopoñ Bepcuu ero xpyga Bce xpu ocHoBHbie nacxu KHuru — nponor, ucxopunecKoe noBecxBoBaHue u ^^uJO^ — 3aKaHnuBaroxca ceHxeH^uaMu, pa3Bu-BaromuMu xeMy contemptus mundi. npu ^xoM b VIII KHure ero «Hcxopuu» mm HaxoguM pa3BepHyxoe paccy®geHue Ha ^xy xeMy, b KoxopoM mo®ho Ha6jrogaxb Bce xpu onopHMx ^JeMeHxa gep®aBUHCKoro xeKCxa — BpeMa, HeMegjeHHo yHocamee nrogcKue cnoBa u gena, naMaxb, npoxuBocxoamaa BpeMeHu, u BenHocxb KaK 3a6BeHue, no®uparomee xo, hto yganocb coxpaHuxb naMaxu: H6o, hto 6m mm hu gejaju, hto 6m hu roBopuju, KaK tojlko 3to cgejaHo uju cKa3aHo, oho yMupaeT. npaBga, hto naMaTb o HeM, KaK u naMaTb o6 yMepmux, eme ®UBeT HeKoTopoe BpeMa, ho Korga u oHa ucne3aeT, 3to nogo6Ho BTopoñ cMepTU, KoTopoñ nojHocTbro yHUHToxaroTca Bce Hamu geja u penu. rge to, hto a cgejaj Bnepa? rge to, hto a cKa3aj? npeBpaTUjocb b huhto. rge to, hto a cKa3aj u cgejaj b npomjoM rogy? Ero norjoTUja BenHaa cMepTb 3a6BeHua (reHpux XaHTUHrgoHCKUñ, kh. VIII: 445).3 Hgea «Bxopoñ CMepxu», npoxuBocxoameñ coxpaHHocxu cjob u co6Mxuñ, 6ojb- 3 y reHpuxa UHTepecyromaa Hac Tpuaga noaBjjaeTca b cBoeo6pa3HoM o6paMjeHUu neTBepToro KoMnoHeHTa, o KoTopoM HaM eme npegcTouT ynoMaHyTb Hu®e. 50 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec muHCTBy uccjegoBaTejen reHpuxa XaHTuHrgoHCKoro Ka3ajacb HacT0JbK0 Heo®u-gaHH0H B ycTax xpoHucTa, nen Tpyg HanpaBjeH uMeHHo Ha to, hto6m npeogojeTb ^T0 0K0HHaTejbH0e 3a6BeHue, hto ohu roBopaT o c^e^u$uHecK0M «aHTuucTopu3-Me», npucymeM ^T0My aBTopy, HecK0JbK0 MeHbme o6pamaa BHuMaHue Ha $op-MyjbHyro npupogy ^T0H ceHTeH^uu. Pa3yMeeTca, b npeaM6yjax u ^^uJ0^ax k ucTopuorpa$uHecKUM conuHeHuaM K0HCTpy^ua u3 gByx onopHMx ^JeMeHT0B, rge 6m oTCTauBajacb cn0C06H0CTb KyjbTypH0H Tpa^u^uu coxpaHaTb naMaTb o npomj0M, 0Ka3MBaeTca Kyga 60-jee pacnpocTpaHeHH0H. B cpegHeBeK0BMx conuHeHuax gaHHoro Tuna mm o6Hapy-®uBaeM egBa ju He Bce K0Mn0HeHTM Toro ajjeropunecKoro paga, kotopmh nepe3 MHoro CTojeTun npoaBuTca b npegcMepTH0M CTuxoTBopeHuu ,3,ep®aBUHa. O6pa3 Tpy6w, HanpuMep, 0Ka3MBaeTca BnojHe ycTonnuBbiM cuMBojunecKUM o6o3Hane-HueM, noHTu ^M6JeM0H ucTopuonucaHua, K0Topoe npucyTCTByeT b C00TBeTCTBy-M^ux BBogHMx ^opMyjax. TaK, B03Bpamaacb Ha BU3aHTUHCKyro noHBy, mm Haxo-guM cjegyM^ee ero Bonjo^eHue y ucTopuKa Hukutm XoHuaTa: ucxopua Moxex 6hxl Ha3BaHa xaK^e h CBoero poga khhtoh xubhx, h 3ByHHon xpy6on, Koxopaa KaK 6m h3 Moruj BocKpemaex gaBHo yxe yMepmux h BHCxaBjaex hx Ha Bug BcaKoMy xejaro^eMy (HuKuxa XoHuax, I, kh. 1, rj. 1: 15). Pa3yMeeTca, penb hh bo KoeM cjynae He ugeT 0 tom, hto ^ep^aBUH Henocpeg-CTBeHHo opueHTupoBajca Ha KaKon-ju6o u3 ynoMaHyTMx 3gecb cpegHeBeK0BMx naMaTHUK0B, CKopee Bcero, oh u He 3Haj 06 ux cymecTB0BaHuu, pyccKun ^o^T u cpegHeBeK0BHe ucTopuKu nonpocTy 3agencTByroT ogHy u Ty ®e ^opMyjbHyro pu-TopunecKyM CTpyKTypy, opueHTupyMTca Ha HeKun o6mun, CTaHgapTHbin np0T0-Tun, npegcTaBjeHHHH orpoMHbiM K0JunecTB0M nucbMeHHMx TeKCT0B, C03gaHHMx b pa3Hoe BpeMa.4 KaK BugHo u3 npuBegeHHMx npuMepoB, y®e b XII BeKe TaKoro poga $opMyja coxpaHHocTu 6brna BecbMa np0HH0 yKopeHeHa b juTepaTypHon Tpagu^uu, ee npo-ucxo^geHue CBa3MBaj0Cb c aHTUHHon rpenecKon Tpareguen u c aHTUHHon ucT0-puorpa^uen, no 0TH0meHUM k kotopmm cpegHeBeK0Bbin aBTop omymaeT cbom npeeMCTBeHH0CTb uju np0TUB0n0CTaBjeHH0CTb. B TeKCTe Komhuhoh noaBjeHue $opMyjH He b nocjegHMM onepegb 06ycj0BjeH0 CTpeMjeHueM npogeM0HCTpu-poBaTb cbom BKjMHeHHocTb b aHTUHHyM Tpa,^u^uK>, npuHagje^HocTb K Hen — co6cTBeHH0 ee no3HaHuaM b puTopuKe u aHTUHHbix aBTopax nocBa^eH nacca®, HenocpegcTBeHHo cjegyromun 3a uHTepecyromen Hac npeaM6yjon. He MeHee no-Ka3aTejeH u gyx C0peBH0BaHua, geKjapupyeMHH aBTopoM «Khu^u^i enucKona ^TeJbB0Jbga», kotophh, oTBepraa a3binecKue BMgyMKu aHTUHHocTu, ®ejaeT, hto-6m noxBaja CBaTMM 6brna Bbipa^eHa c n0M0^bro Tex ®e puTopunecKux cpegcTB, HT0 ucnojb30Bajucb b naHerupunecKux conuHeHuax goxpucTuaHCKon gpeBHocTu. 4 Ha cxogcxBo nocjegHero cxuxoxBopeHua ^ep^aBUHa h npeaM6yjjM k «AneKcnage» o6paxuj BHHMaHHe O. PoHeH b CBoen cxaxbe «Ocun MaHgejbmxaM» (PoHeH 1992: 530), ogHaKo aBxop, no-BuguMoMy, Haxogacb nog BnenaxjieHHeM bhcokoh cxeneHH 6jh30cth gByx 3xhx xeKCxoB h He nogo3peBaa o cy^ecxB0BaHHH MH0®ecxBa gpyrnx npeaM6yj, He MeHee cxogHux c npoH3BegeHueM ^ep^aBHHa, npunucaj axy 6jH3ocxb npaM0My B03gencxBHro BH3aHXHHCKon xpoHHKH Ha axox o6pa3HHK pyccKon n033HH. AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 51 Crporo roBopa, b gaHH0M cnynae nepeg HaMH He 3aBemaHua, a CKopee 6uo-rpa^HH yMepmnx, ogHaKo Ta ®e caMaa pHTopunecKaa $opMyna npucyTCTByeT h b aBTo6norpa$HHecKHx npeaM6ynax k 3aBemaHuaM KaK TaK0BbiM, cogep^a^HM HMymecTBeHHbie pacnopa^eHua. Hago oTMeTHTb, hto XII BeK KaK b BH3aHTHH, TaK h b 3anagH0H EBpone 6bin oTMeneH B3pbiB0M nonynapHocTH nogo6Horo poga npeaM6yn, xoTa caMH no ce6e ohh ropa3go CTapme, h xopomo ^HKcupyroTca, Ha-npuMep, b nancKux nocnaHuax, y^e c VIII BeKa. ConuHeHue Komhhhoh HHTepecHo TeM, hto HenocpegcTBeHHo oTcbinaeT Hac k toh KynbTypHon c$epe, rge TaKoro poga ceHTeH^HH 3apo®ganucb. Tparegua, o kotopoh oHa ynoMHHaeT, ^T0, no Bcen BHgHMocTH, «AaKc» Co^oKna, TaM mm HaxogHM CBoero poga npoTOTHn, cogep^amuñ no KpaHHen Mepe ogHy H3 nacTeñ Hamen 6ygymeñ ycT0HHHB0H KoHcTpy^uu: Eer BpeMeHH b HecMeTHbix gHen Teneme Ha cBeT BHBoguT KpomeHHHH 3apogbim H cBeTa geTH^ xopoHHT b TbMe. 3apoKoB HeT gna cMepTHbix; BpeMa tohht H KnaTBH cTpamHon u ynopcTBa cuny.5 (Colora: cTpoKH 645-49, nep. O. O. 3enuHcKoro) rpenecKHe TparegHH (h He b nocnegHroro onepegb TeKcTbi Co^oKna), Boo6me roBopa, ganu o6unbHbiH ypo^an TaKoro poga $opMyn, kotopmm cy^geHa 6bina noToM npe3BMHaHHo gonraa ®H3Hb. B hx Hegpax BbiKpucTannrooBbiBanocb He TonbKo peneHHe o BcenornamaromeM BpeMeHH, ho h TaKue, HanpuMep, cTaHgapTHbie KoHTpacTHbie xapaKTepncTHKH npaBHTena, KaK Munocmueuu k dpysbXM, cypoeuu k epa^aM, e dnu Mupa KpomKuu KaK a^He^, na eoune xpocmnbiü KaK Mee h t. n.6 OgHaKo Kyga 6ónbmyro ponb gna pe^e^^HH ^TOH ^opMynbi cbirpan tot $aKT, hto ogHH H3 paHHHx ee o6pa3^B nogapun BceM nocnegyro^HM ucropuorpa^aM h nucaTenaM He kto hhoh, KaK «0Te^ hctophh» repogoT. HanoMHHM nepBbie ctpokh, oTKpbiBaromue nepByro KHury ero hctophh, «Knuo»: repogoT H3 ranuKapHacca co6pan u 3anucan 3th cBegeHua, hto6hi npomegmue co6biTua c TeneHHeM BpeMeHH He npumnu b 3a6BeHue u BenuKue u yguBneHua gocTonHbie geaHua KaK 3nnuH0B, TaK h BapBapoB He ocTanucb b 6e3BecTHocTH (repogoT: 11).7 5 Aíai; anav0' ó |iaKpói; KávapíS^nToi; xpóvoi; ipúei t' aSnXa Kai (pavévxa Kpúnxexai- koúk éox' aeXnTov oijSév, áXX' áXíoKeTai x® Seivói; opKoi; xai nepioKeXeíi; ^pevei;. 6 TaK, Megea b ogHouMeHHon TparegHH EBpunuga roBopuT, hto oHa «cypoBa k cbohm BparaM, h go6pa k gpy3baM», b penax ®e AaKca, HanpHMep, mm HaxogHM ogHo H3 MHoronucneHH^ix BHgoH3MeHeHHH 3toh K0HCTpyK^HH: «E^e ogHy HayKy a H3BneK // Mbi h Bpara numb b Mepy HeHaBHgeTb // ^on^HH h noMHHTb, hto h b HeM mh gpyra // Co BpeMeHeM, 6HTb Mo^eT, o6peTeM, — // H gpyry b Mepy goBepaTb none3Ho: // Hac HepoBeH, H3MeHHT oh» (Co^oKn: crpoKH 678-82). B anoxy CpegHeBeKoBba mh HaxogHM 3Ty K0HCTpyK^Hro b BenuKoM MHo^ecTBe nHTeparypHbix TeKcToB, ot «necHH o PonaHge» go ucnaHgcKux car. 06 aHTHHHbix KopHax 3T0H ^opMyn^i cm.: Jones 1962: 91-103, o ee pacnpocTpaHeHHH b cpegHeBeK0B0H EBpone cp.: ycneHcKHH 2004. 7 BpoSóTou AXiKapvnooéo^ ioTopín^ ánóSe^i^ ^8e, ró^ ^^Te Tá yevó^eva ávSprónrav Tra xpóv® é^íTn^a yévnTai, ^^Te épya ^eyá^a Te Kai Sra^aoTá, Tá ^ev ^X^noi Tá 8e pappápoioi ánoSexPévTa, áK^ea yévnTai, Tá Te aXXa Kai 8i' ^v aÍTÍnv énoXé^noav áXX^Xoioi. 52 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec KaK HeTpygHo y6eguTbca, npegcraBneHHbiH 3gecb BapuaHT cogep^HT b g0CTar0HH0 0THeTnuB0M Buge u puTopune ckhh ^neMeHT, CBa3aHHbiH co cn0C06H0CTbro BpeMeHu yHocuTb co6biTua, genaTb ux gocToaHueM 3a6BeHHa, u B03M0®H0CTb c n0M0^bM KynbTypHoro yMeHua, npe^ge Bcero, 3anucu, np0TUB0CT0aTb ^T0My 3a6BeHuro. Hhmmu cnoBaMu, 3gecb y®e npegcTaBneHbi Te onopHbie K0Mn0HeHTbi, K0T0pbie eCTb KaK y BU3aHTUHCK0H npUH^CCbl AhHM KoMHUHoH, TaK U B CTUX0TB0peHUU ^.ep^aBUHa. TaKUM 06pa30M, ecnu go cux nop mm roBopunu g0B0nbH0 o6mo o BecbMa n0HTeHH0M B03pacTe ^T0H ^opMynbi, to Tenepb mm Mo^eM cKa3aTb T0HHee: 0Ha po^gaeTca npuMepHo gBe c nonoBUHon Tbicanu neT. Bo3mo®ho, npaBga, HT0 u repogoT y^e BapbupoBan nen-T0 6onee paHHun o6pa3e^ ogHaKo TpygHo ycoMHUTbca, hto uHTepecyromaa Hac eBponencKaa (b caM0M mup0K0M CMbicne ^T0^0 cnoBa) Tpagu^ua ee ynoTpe6neHua BocxoguT uMeHHo k ^T0My Kpyry aBTopuTeTHbx TeKCT0B V b. go h3. nognepKHeM oneBugHoe: ynoMaHyTbie 3gecb $opMynb — goxpucTuaHCKue, ho ecnu 3aHUMaTbca ux cpegHeBeK0B0H ucTopuen, to b ^T0 y^e Hpe3BbinaHH0 TpygHo noBepuTb, HacT0nbK0 ohu accuMunupoBaHbi xpucTuaHCK0H Tpagu^ueH u yKopeHeHbi b Hen. noneMy, ogHaKo, mm Ha3MBaeM $unoco$CKyro ceHTeH^uro o 6biCTp0TenH0CTu xoga BpeMeHu, kotopmh CMbiBaeT Bce co6biTua, ynpa3gHaeT KnaTBbi u goroBopbi, $opMynoH? ^eno b Tom, HT0 g0CTaT0HH0 paH0 ee Bocnpou3BegeHue u Tupa^upoBaHue pac-npegenaeTca KaK 6m no gByM pycnaM. C ogHon CTopoHbi, 0Ha ocTaeTca go CTar0HH0 nonynapHon b o6nacTu bmcokoh puTopuKu u npogon^aeT cymecTB0BaTb b npe-aM6ynax, HanpuMep, k ucTopunecKUM unu gugaKTunecKUM conuHeHuaM. TaK, ee mo^ho HaHTu u b ucTopunecKux conuHeHuax VI b., HanpuMep, y HoaHHa Enu-$aHUHCKoro (Ioannes Ephianiensis: 376). C gpyron CTopoHbi, 0Ha cnycKaeTca u b 6onee hu3kuh ®aHp nucbMeHHbix TeKCT0B, a UMeHHo — b genoBbie goKy MeHTM, npeBpa^aacb b CTaHgapTHyro apeHry b pa3Horo Tuna aKTax. nyTb ee b o$u^uanbHbIe goKyMeHTbi mo^ho cxeMaranecKu HaMeTUTb cnegyro^uM 06pa30M: U3 aHTUHHoro ucTopuorpa$unecKoro conuHeHua — b npeaM6yny k puMCK0My unu BU3aHTUHCK0My CBogy 3aK0H0B, a orryga b cpegHeBeK0BMH ny6nuHHbin aKT u b nacTH0npaB0Bbie TeKCTbi. 3gecb 0Ha b ^noM CBoguTca k cnegyromeMy ycn0BH0My uHBapuaHTy: *ece d ena nwdcKue meopxmcx eo epeMeHu, u Heo6pamuMoe meneHue epeMeHu cmupaem ux u3 naMxmu, ecnu ohu He 6ydym Haece^^a 3aKpenneHbi cnoeaMu ceudemeneü unu nucbMeHHo. BnponeM, Heo6xoguM0 ynuTbiBaTb, hto Ha 6yMare unu Ha nepraMeHTe 0Ha npegcTaBneHa HecKonbKUMu gecaTKaMu pa3nuHHbix Bepcun. B goKyMeHTe CMbicn TaKon npeaM6ynM HaxoguT caMoe K0HKpeTH0e u caMoe npu3eMneHHoe BonnomeHue. 3gecb o6iacHaeTca, 3aneM, co6cTBeHH0, $uKCupo-BaTb genoBbie 0TH0meHua Ha nucbMe — n0T0K BpeMeHu yHUHTo^aeT Bce o6ema-Hua u g0r0B0peHH0CTu, Bce, hto CBepmunocb, «a ecnu hto u ocTaeTca», to 3anucb, n0cneg0BaTenbH0CTb 6yKB, HaHeceHHaa Ha nepraMeHT. Hu gna paHHero CpegHe-BeK0Bba, hu gna 6onee no3gHero BpeMeHu Henb3a CTporo orpaHUHUTb Kpyr nacT-HMx g0KyMeHT0B, b K0T0pMx BCTpenaeTca uHTepecyM^aa Hac apeHra: 0Ha ecTb b AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 53 goroBopax 06 o6MeHe cynpyroB npeg6panHbiMu gapaMu, OTnycKax Ha CBo6ogy, ho caMbie MHoronucneHHbie npuMepbi apeHr BcTpenaroTca b TeKCTax, ^uKcupyromux gapeHue ^pkbh unu nepegany ^pkbh npaB Ha nonb3oBaHue HMymecTBoM, u, ko-HenHo xe, b 3aBemaHuax. O6binHo b apeHrax ynoMHHaroTca u noKa3aHua cBugeTenen, npaBga, b BH3aH-thhckhx pexe, neM b nponux. .nro6onbiTHo, nTo Hama apeHra u ee pacnpocTpaHe-Hue b xpucTuaHCKoM Mupe MoxeT cnyxuTb Bbipa3HTenbHbiM HHguKaTopoM gByx npaBoBbix TpagH^HH — Ton, gna KoTopon 6onee Bcero aBTopuTeTHbi nucbMeHHbie CBugeTe^bCTBa u ccbinKu Ha nucbMeHHbie hctohhhkh, h gpyron, acco^HHpyromen-ca, HanpuMep, co CKaHgHHaBCKHM CeBepoM, rge b nepByro onepegb BaxHbi noKa-3aHua xhbhx oneBug^B u nopynuTenbcTBa cocegen, npuneM bhcoko KoTupyroT-ca u ^nonKu ycTHbix cBugeTenbcTB, nepegaBaeMbix u3 noKoneHua b noKoneHue. OgHaKo TunonorunecKaa gH$$epeH^Ha^Ha TaKux TpagH^Hn — ^T0 oTgenbHaa, gocTaTonHo o6mupHaa TeMa. ynoMHHaHue o CeBepHon EBpone 3gecb HecnynanHo. B TeneHue npuMepHo naTu cToneTun Hama $opMyna no6egoHocHo pacnpocTpaHaeTca no BceMy eBpo-nencKoMy xpucTuaHcKoMy Mupy, ot Hranuu go HopBeruu u HcnaHguu. BbiTb mo-xeT, HecnynanHo, nTo ee «3onoTon BeK» npuxoguTca Ha BTopyro nonoBHHy XII — nepByro nonoBHHy XIII b., pac^eT Hamen ^opMynbi b goKyMeHTax numb cnerKa 3ana3gHBaeT no oTHomeHuro k BcnbimKe ee nonynapHocTu b «bhcokoh nuTepaType», b ucTopuorpa^unecKux conuHeHuax.8 B goKyMeHTax oHa nepBoHananbHo cymecTByeT Ha rpenecKoM unu Ha naTbrau, noToM b HeKoTopbx MecTHHx TpagH^Hax HanuHaeT nepeBoguTbca Ha Ha^H0Hanb-HHe a3HKu. He6e3HHTepecHo, nTo ogHa u3 paHHux nonbrroK TaKoro nepeBoga 6bina npegnpuHaTa He rge-Hu6ygb, a Ha Pycu, xoTa Ha npocTpaHcTBe Pax Orthodoxa apeHra 6bina Kyga MeHee pa3BHTa, neM b Pax Latina. TeM He MeHee, mh o6Hapyxu-BaeM ee, b He cnumKoM, npaBga, u3amHoM Buge, b CMoneHcKon rpaMoTe 1229 r.: ^to ca giert no BipeMbHeMb to wngeTo no BipbMbHeMb npHKa3aHo 6oygiTe go6pbiMt nrogiMt a nro6o rpaMoToro oyTBipgaTb... (Cr, cnncoK A, roTnaHgcKaa pegaKnna 1229 r.) B ^Ty xe ^^oxy BcTpenaroTca, HanpuMep, oTgenbHbie nepeBogbi unrepecyromen Hac apeHru u Ha cpegHeHH®HeHeMe^KHn (neTpyxuH 2012: 482).9 ,3,na cpaBHeHua npuBegeM ogHy u3 cTaHgapTHbix Bepcun Hamen apeHru, 3anu-caHHyro b koh^ XV b. Ha genoBoM a3bme BenuKoro KHaxecTBa .HuToBcKoro: Kagbi 6h ynnrnn nrogcKin KoTopbin xt ct npnpoxeHba cBoero KoHnaroTbca nepe3t TBepgocTH nncToBt k BinHocTH He nprnegeHbi h cnymHHM cBigeTnraoM ko npnmnoro nacy BigoMocTH He 6binH 6h goKoHnaHH, cKa3nna 6h BcaKin pinn ct nacoMt cTapocTb, 8 O cygb6e pa3Hoo6pa3Hbix apeHr cm. nogpo6Hee: Fichtenau 1957: passim. 9 Wenn dy czyt sache ist der vorgenclicheit, alle ding sich us der czyt voraldernn und daz alder ouch vorgessenheit inbrynget, had menschliche fursichtikeit mit geczugnissen der brive gelossen czu offinbaren den nachkomeden, daz von eynem alleyne durch syner vorgenclichkeit willen mit menshlichen stymen yn nicht mochte geoffinbard warden (Helbig/Weinrich 1968: 242) — «nocKonbKy BpeMa ecrb Bemb npexogamaa, Bce npegMeTbi co BpeMeHeM BeTmaror h cTapocTb TaKxe npHHocHT 3a6BeHHe, nrogcKoe noneneHHe nepe3 goKyMeHTanbHbie cBHgeTenbcTBa H3Bemaror noToMKoB o tom, nro ogHH nenoBeK, BBHgy ero 6peHHocTH, He Mor 6bi coo6^HTb c noMombro ronoca» (nepeBog n. B. neTpyxHHa).. 54 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec a gna Toro BLicoKiH KHaxaTa pagoro ycTaBHnu: a6ti 6e3pagcTBoMt h HeBcTaBHHHocTbro, piHeMt KoTopLiext ca HMyTt HanoToMt giaTH, mKogLi 6li He 6Lino, ynoxunu Ha to TBepgocTH nucToBt, cBigeT^raa yKnagaroHH 3HaMa Hxt6Li to 6Lino b4hho (A3P, I: N° 165; cp. TaKxe: .HeoHToBHH, t. I/2: N° 680). npuBegeHHHe 3gecb tckcth HecKonbKo oTnuHaroTca gpyr ot gpyra, ho ^TH pa3nuHua o6ycnoBneHLi He cTonbKo xpoHonoruHecKoö gucTaHuuen Mexgy hhmh, cKonbKo TeM, hto b caMux ^opMynax TaKoro poga 3anoxeHo Tpe6oBaHue BapuaTHB -hocth.10 Boo6me roBopa, b cBa3u c ^THM Tpe6oBaHueM Bo3HuKaeT Bonpoc, KaKoBLi KoHKpeTHMe ^yHKUHH nogo6HLix Bapbupyromuxca u npu ^T0M noBToparomuxca apeHr b goKyMeHTe. C ogHon cTopoHL, ux ponb 3gecb oTnacTH cpogHH toh, hto ohh urparoT b, yc-noBHo roBopa, blicokoh nuTeparype, y Komhhhoh unu KaKoro-To HHoro xpoHucTa unu $unoco$a. Ohh npu3BaHLi nogHepKHyTb o6pa3oBaHHocTb cocTaBHTena TeKcTa h ero BKnroHeHHocTb b Tpaguuuro genonpou3BogcTBa. ^0^T0My gna npegcTaBHTe-na pa3BHTOH KaHuenapuu, Haxogucb oHa b repMaHuu unu b nonbme, cnoco6HocTb BapbupoBaTb, Bugou3MeHaTb apeHry aBnaeTca genoM npecraxa, geMoHCTpauuen BLiyHKH h gocTaToHHo H3ompeHHoro BnageHua puTopuHecKHMu TexHHKaMH. Ho npu ^T0M ^opMyna Bcerga ocTaeTca ^opMynon, u BcaHecKoe BapbupoBaHue oKa3Li-BaeTca BLimuBaHueM no 3apaHee oHeHb xecTKo 3agaHHon KaHBe.11 C ^THM cBa3aHa gpyraa, He MeHee cymecTBeHHaa ^yHKuua apeHru b genoBoM TeKcTe. OHa npu3BaHa ygocToBepuTb, hto nepeg HaMH He npocTo HeKaa 3anucb, a goKyMeHT, cocTaBneHHLin b HagnexameM MecTe u HagnexamuM HenoBeKoM, npomegmuM cooTBeTcTByromyro mKony, a cTano 6LiTb u cogepxaHue ero npomno gonxHMH KoHTponb h oTBeHaeT Tpe6oBaHuaM BceM ropuguHecKon npaKTHKH. B cooTBeTcTBuu c ^T0H TeHgeHuuen oguH h tot xe BapuaHT apeHru MoxeT 6LiTb 6e3 KaKoro-nu6o H3MeHeHua noBTopeH, HanpuMep, b nonbcKon Ma3oBeuKon KaHuena-puu b HecKonbKux gecaTKax gomegmux go Hac goKyMeHToB. C TaKon tohkh 3peHua, cogepxaTenbHaa cTopoHa TeKcTa Hamen npeaM6ynLi Boo6me b 3HaHHTenbHon cTeneHH HHBenupyeTca. OHa urpaeT ponb Hero-To Bpo-ge rpu^a unu o^uuuanbHoro 6naHKa yHpexgeHua, KoTopLie yxe b cuny cBoero npucyTcTBua npugaroT BceMy HanucaHHoMy ganee oco6lih, o^uuuanbHLiH cTaTyc. OgHaKo Heo6xoguMo oTMeTHTb, hto nogo6Haa $unoco$cKaa apeHra Bce-TaKH hh-Korga, no-BuguMoMy, He BLipoxgaeTca nonHocTbro b hhcto opHaMeHTanbHyro ygo- 10 Moxho npHBecTH 3gecb pag BapuaHToB 3Toro ^opMynbHoro TeKcTa, BcTpeHaromeroca b KaH^napuax BenHKon h Manon nonbmu XIII — HaHana XIV cToneTHa, h Tex, hto ml HaxogHM b HeMe^KHx KaH^napuax h b noco6uu no ars dictandi y ^ygonb^a H3 XunbgecxanMa: Que geruntur in tempore ne simul labuntur cum tempore, et de gestis hominum etiam laudabilibus de facili emergit dura calumpnia, nisi causa memoriae oblivia rerum per scripti memoriam auferatur (Rockinger 1863: 381); Que geruntur in tempore ne labantur cum tempore poni solent in lingua testium vel vivacis littere memoria conseruari quatinies sic hominiscalumpria possit aliquatenies dertari, que plerumque solet benefactis novercari (KDM, II: N° 401, 1280 r.); Ne ea qui geruntur in tempore cum lapsi temporis labantur solent poni in linguarum testimonia et scripti memoria perhennari (KDW, I: N° 305). B ^noM xe, KonHHecTBo goKyMeHToB, ige TaKaa apeHra to BocnpoH3BogHTca 6e3 H3MeHeHHn, to BapbHpyeTca b npegenax gByx-Tpex cnoB, to o6peTaeT cymecTBeHHo o6HoBneHHyro c^opMy, nonpocTy He noggaeTca HcHHcneHHro. 11 O pacnpocTpaHeHHH stoh apeHru Ha PycH h b ^HTpanbHon EBpone cm. nogpo6Hee: ^HTBHHa 2002: 315-51. AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 55 cTOBepuTenbHyw KOHCTpy^uro, ocTaBaacb cBoeo6pa3HbiM «mocthkom» Me®gy bhcokoh nuTeparypon u genoBon nHCbMeHHOCTbK). XapaKTepHO b ^TOM OTHome-hhh, hto b Mro-3anagHoä Pycu, Kyga TaKaa npeaM6yna npoHHKaeT nog nonbcKHM BnuaHueM, OHa BCTpenaeTca unu b oco6o 3HanuMbix, TaK CKa3aTb, Top^ecTBeHHbix rocygapcTBeHHHx aKTax — HanpuMep, CBogax 3aKOHOB, npuBuneruax ropogaM Ha Marge6yprcKoe npaBO — unu b HacTHbix 3aBemaHuax h gapeHuax ^pkbh, T.e. TaM, rge b goKyMeHTe ocBo6o®gero np0CTpaHCTB0 gna «ucTopuu Bonpoca», aBTO-6uorpa$uu, onucarenbHoro paccy®geHua o gyme h o BeHHocTH (.HTBHHa 2004: 3-27). npuBegeM b KanecTBe HnnrocTpa^HH k CKa3aHHoMy 3aBemaHue XVI b.: Bo uMa OTna u CbiHa u CBeToro flyxa. Ä pa6t Boxiu Muxaftno Borymt Botobhthho-BHHb nogcKap6iu 3eMCKiu BenHKoro KHa3CTBa .htobckoto MapmanoKt u nucapt rocno-gapa ero MunocTu cTapocTa CnoHHMcKift u KaMeHeuKm hhhki h numy cecb TecTaMeHTb cBouMt ninHMt yMOMt h nonHbiMt po3yMOMt hhkhmi He HaMOBeHt a He npuHyxeHt 6o 6mb mo^o cenma 6e3b nucMa ecnKanpenb c naMemu euxodumb, a nucMOMb cm no-meepwaemb u cnpaeyemb (AK3P, I: N° 91, 1529 r.). B HHbix o6nacTax roro-3anagHon Pycu, HanpuMep, Ha Bonbrau, ^Ta $opMyna b cocTaBe gyxoBHbix rpaMoT npoaBnaeT oco6eHHyw ^uBynecTb, ucnonb3yacb h b XVIII cToneTuu. Crporo roBopa, ecnu peHb ugeT o 3aBemaHuax, a He o goKyMeH-Tax Boo6me, to b ee ynoTpe6neHuu npaKTHHecKu HeBO3MO®HO onpegenuTb xpoHO-norunecKon KOHeHHOH tohkh, terminus post quem. HraK, nepeg HaMH Tun ^opMynbi oco6oro poga, He coBnagaromun hh c $opMy-non ropugunecKOH (xoTa b HeM-TO en pogcTBeHHbrä), hh c ^opMynon ^^HHecKOH, ^onbKnopHon unu ^0^THHecK0H. Oh po®gaeTca b Hegpax nucbMeHHOH KynbTypbi h BMecTe c TeM He cBoguM k ^HTaTe. B cbow onepegb, ot Toro, hto TpagH^HOHHO HMeHyeTca TonocoM, ero OTnunaeT BHyTpeHHaa cTpyKTypHaa o^opMneHHocTb, ot-nacTH coxpaHawmaaca ga®e b cTuxoTBopeHuu flep®aBHHa. KaK y®e OTMenanocb, Heo6xoguMHM cbohctbom TaKux ^opMyn aBnaeTca ^OTeH^Han BapbupoBaHua, h OTgenbHOH uccnegoBaTenbcKon 3aganen b Ka®goM KoHKpeTHoM cnynae 6biBaeT bh-aBneHue ^paHH^ nogo6Horo poga BapHaTHBHocTH, nonpocTy roBopa, BbiacHeHue Toro, hto BMemaeTca b paMKu gaHHoro Knume, a hto npuHagne®HT KaKOH-TO hhoh c$epe.12 Mo®eT Bo3HHKHyTb Bonpoc, ecTb nu Boo6me cMbicn b aHanu3e TaKux ^opMyn, Begb noMHMo Bcero nponero mh 3anacTyro ga®e He MO®eM ycTaHoBHTb ux nepBO-hctohhhk. fleno o6ctoht nerne, ecnu ^TO Bu6nua unu, HanpuMep, rpenecKaa hcto- 12 TaK, npHBegeHHbiH Bbime nacca® reHpuxa XaHTHHgoHrcKoro Mo®eT paccMaTpHBaTbca b pycne oco6oro cpegHeBeKOBoro nog®aHpa tckctob o cKopoTeHHocTH Bcero 3eMHoro (b uccnegoBaTenbcKon nHTepaType nog®aHp 3tot 6bno npegno®eHo o6o3HanaTb c noMo^bro naTHHcKon KOHCTpyK^HH "ubi sunt?" — 'rge Tenepb?') (Gilson 1955: 9-30; Partner 1977: p. 34-40; Greenway 1996: lxii; MepeMHHcKHn 2015: 32-35). OcHoBaHHa gna TaKoro conono®eHHa HecoMHeHHo ecTb, TaK KaK b Tpyge reHpuxa, noMHMo Tpex aneMeHToB HHTepecoBaBmen Hac KOHCTpyK^HH (6bcTpoTeHHocTb BpeMeHH ^ naMaTb, npoTHBocToamaa 6bcTpoTeHHocTH, ^ «BTopaa cMepTb», 3a6BeHHe b BeHHocra, nepeg kotophm 6eccunbHa naMaTb), HMeeTca h HeTBepTHn — Heo6xogHMocTb 3Toro 3a6BeHHa b BeHHocTH gna Bcero, hto aBnaeTca aTpu6yToM cyeTHoro, TenecHoro MHpa. C gpyron cTopoH^i, HacTb TonocoB, Ha KoTopbe onupaeTca TeHpux, gna gpyrux coHHHeHHn b ®aHpe ubi sunt — HexapaKTepHH h ne®aT cKopee b pycne TpagH^HOHHHx npeaM6yn cpegHeBeKoBon HcTopuorpa^HH. 56 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec puorpa^ua, ogHaKo 3anacTyw mm cnoco6Hbi jamt K0HcTarup0BaTb, nT0 TaKoro poga K0HcTpy^ua ®HBeT He 0gH0 cToneTue, ho 0TKyga 0Ha B3anacb, ocTaeTca He-acHMM. TeM He MeHee, ga^e b ^T0M cnynae u3yneHue hx Mu^pa^uu, Ha Ham B3rnag, BecbMa nepcneKTHBHo, b nacraocra, oho no3BonaeT HamynaTb rpaHb Me^gy Kynb-TypHon yHuBepcanueñ, TunonorunecKuM cxogcTB0M u 3aHMCTB0BaHHeM. nopoñ TaKue ^opMynbi MoryT cny^uTb Hage^HbiM HHgHKaTopoM K0HTaKT0B TaM, rge HHKaKHx gpyrux CBHgeTe^bCTB o hhx nonTu He ocranocb. KpoMe Toro, ohh cno-co6hm KaK-T0 3anenaT^eBaTb oco6bie, gonro^uBymue KynbTypH0-ucT0punecKue npo^ccbi, 6onee gnuTenbHbie, neM, HanpuMep, 06pa30BaHue ^HTpanu30BaHH0r0 rocygapcTBa, ocTaBaacb npu ^T0M b nonHoñ Mepe ^neMeHT0M cyry6o nucbMeHHoñ, a He HapogHon Tpagu^uu. HanoMHHM, nT0 Hama $opMyna coxpaHHocTu no cümmm ckpomhmm nogcneTaM npo^nna 6onee gByx Tbicanenerañ. Mo^eT nu ucnonb30BaHue nogo6Horo poga Kjame nT0-T0 coo6muTb HaM o KapTuHe Mupa nenoBeKa, cocTaBnawmero cooTBeT -cTByromuñ nncbMeHHHH TeKcT? Omanyñ, ga, ho b pa3Hbix cnynaax b pa3nunHoñ Mepe, n0T0My nT0 0Ha 3anacTyw ynoTpe6naeTca nonTu no uHep^uu, aBT0MaTune-ckh, ho, BMecTe c TeM, o6nagaeT cnoco6HocTbw Hanpa^eHHoñ, TpeneTHoñ, cTpacT-Hoñ aKTyanu3a^uu, 6ygynu Bocnpou3BegeHa Tbicanu pa3, Mo^eT Bgpyr 3a3BynaTb KaK BH0Bb o6peTeHHoe noHuMaHue. TaK, HanpuMep, HecKonbKo pa3 npoucxoguT b pyccK0-cKaHguHaBcK0M cpegHeBeK0B0M Mupe c ^opMynbHbiMu naHerupuKaMu npaBHTe^aM, rge ohh BocxBanawTca 3a to, nT0 He nw6aT 30n0T0, ho nw6aT gpy-®HHy u oxoTHo pa3gawT eñ coKpoBuma (cm. nogpo6Hee: ^HTBHHa & ycneHcKuñ 2007). To ®e cnynanocb u c Hameñ ^opMynoñ coxpaHHocTu. Bnarogapa genoBoñ nucbMeHHocTu 0Ha pa3HocuTca u pacnpocTpaHaeTca no cBeTy TaK, KaK egBa nu Morna pacnpocTpaHuTbca b gonenarayro ^^oxy b cocTaBe TpaKTaT0B unu HcTopHnecKHx conuHeHuñ. npu TaK0M Tupa^upoBaHuu ee cmmc-noBoe HanonHeHue oTnacTu HuBenupyeTca u cTupaeTca. OgHaKo no3gHee, Korga b XVII b. n0T0K ee ynoTpe6neHua b goKyMeHTax ocna6eBaeT, Hama apeHra B03Bpa-maeTca, npuHuMaa caMbie pa3Hbie o6nunua, b gugaKTunecKyw u 0TH0cuTenbH0 pacxo^yro ucTopuK0-$unoco$cKyro nuTeparypy. TaK, b XVIII cToneTuu gupeKTopoM HeMe^K0H rHMHa3HH b KnocTep6epreHe ®pugpuxoM CTpaccoM 6bina cocTaBneHa ucTopunecKaa KapTa nog Ha3BaHueM «PeKa BpeMeH, unu ^M6neMaTunecKoe u3o6pa®eHue BceMupHoñ hctophh ot gpeB-Heñmux BpeMeH no K0He^ ocbMoro Ha gecaTb cToneTua». HMeHa ucTopunecKux geaTeneñ 6binu BbmucaHbi 3gecb b cto^6hk, u cTon6^i ^aMnauñ, noMemeHHbie cBepxy BHH3, HanoMHHa^H pycno h3bh^hctoh peKu. Ka^goñ cTpaHe c00TBeTcTB0 -Ban cboh «pyKaB», a Bcë BMecTe gaBano HarnagHoe BnenaTneHue o BceMupH0M HcT0pnnecK0M npo^cce, ucTeKmux naTu Tbican neT (ucnucneHue KapTM goxoguno go 1800 r.). y npaBoro Kpaa «KapTM» 6bina pacnono^eHa caMaa npaMaa np0T0Ka: gocTH^eHua HayKu, nuTepaTypM, ucKyccTBa. B 1805 r. ^T0 u3o6pa®eHue c nepeBegeHHbiM Ha pyccKuñ a3MK nognucaMu 6bino 0ny6nuK0BaH0 b ^ypHane Pocchhckoh cnoBecHocTu. B ganbHeñmeM, Ha npoTa^e-Huu XIX b. oho nonb30Banocb b Poccuu Heu3MeHHoñ nonynapHocTbw u, no cbu-geTenbcTBy MeMyapucT0B, Morno noMemaTbca Ha cTeHe b ruMHa3uu. HMeHHo ^Ty KapTy noBecun y ce6a b Ka6uHeTe u raBpuun ^ep^aBUH, ogHaKo TeKcTa, gawmero AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 57 numy gna ero nocnegHero cTuxoTBopeHua, Ha Hen He 6bino. C ^opMynoñ KaK Ta-koboh oh no3HaKOMunca, no-BuguMoMy, gpyruM nyTeM. ,3,ocTOBepHO 3Haa ee «KaHOHunecKyro» cTpyKTypy, mm MOxeM y6eguTbca, hto ,3,epxaBuH o6birpbiBaeT ^Ty KOHcTpy^uro u noneMu3upyeT c Hen, ucnonb3ya, TaK cKa3aTb, Hau6onee neccuMucTuHHbiñ TpexnacTHbrä ee BapuaHT — 6bicTpoTen-HocTb Bcenoxuparomero BpeMeHu MOxeT 6biTb npeogoneHa cunoro nucbMa unu ucKyccTBa, ho u ^TO npeogoneHue numb BpeMeHHoe, BenHocTb cBoguT Ha HeT Bce to, Ha neM gepxuTca uHTepecyroma« Hac apeHra. TeM He MeHee, He hto uHoe, KaK KaH^napcKaa u ucTopuorpa^unecKaa Tpa-gu^ua, c KOTopon noneMu3upyeT ,3,epxaBuH, 3acTaBnana BocnpuHaTb ero TeKcT KaK 3aBemaHue. Pa3yMeeTca, uMeHHo KaK 3aBemaHue, KaK nogBegeHue uToroB no-^TUHecKOH xu3Hu oh ucnonHeH oco6oh TparuHHocTu u 6e3HagexHocTu. npuMe-HaTenbHo, hto ^TOH 6e3HagexHocTu pyccKaa nuTepaTypHaa Tpagu^ua nocne Aep-xaBuHa He npuHana. OHa npegnonna $opMyny coxpaHHocTu b ee, TaK cKa3aTb, KnaccunecKoM BapuaHTe, Korga nucbMo, naMaTb oneBug^B u ucKyccTBo BnacTHO npeogoneTb HeyMonuMbiñ 6er BpeMeHu. TaKoro poga ^uTaTOH, a BepHee nepu^pa-3OM Mro-3anagHopyccKux aKTOB, HanuHaeTca, HanpuMep, «®u3Hb ApceHbeBa» H. A. ByHuHa: 'Bemu u gena, ame He Hanucamu 6HBaroTt, TMoro noKptiBaroTca u rpo6y 6e3naM«TcTBa npegaroTca, HanncaBmin xe «ko ogymeBnemu ...'. H pogunca nonBeKa TOMy Ha3ag, b cpegHen Poccuu, b gepeBHe, b o^obckou ycagb6e. y Hac HeT nyBcTBa cBoero Hanana u KOHna. H oneHt xanb, hto MHe cKa3anu, Korga uMeHHo a pogunca (ByHuH V: 7). .HuTEPATyPA A3P, I-IV, 1846-1853: ÁKmu, omnoca^ueca k ucmopuu 3anadnoñ Poccuu. Co6p. u u3g. Apxeorpa^unecKOM KOMuccuero 1-4. CaHKT-neTep6ypr: : HereHga nenaru u nereHga Bnacru b HopBeruu XII-XIII bb. Historia animata: naMxmu Onb^u H^ope8Hbl Bapbxrn 3. MocKBa: HHcruryr Bceo6men Hcropuu PAH. 39-54. Heinrich Fichtenau, 1957: Arenga: Spätantike und Mittelalter in Spiegel von Urkundenformeln. Grdec, Köln: Verlag Hermann Böhlaus Nachf. Etienne Gilson, 1955: De la Bible à François Villon. Les idées et les letters: Essais d'Art et Philosophie. Paris: Vrin. 9-30. Diane. E. Greenway (ur.), 1996: Henry of Huntingdon. Historia Anglorum. Oxford: Clarendon Press. AHHa ^HTBHHa, Oegop yCneHCKHfi: 0:«HgaeMbie napagoKcti b noraegHeM craxoTBopeHHH 59 H. Helbig, L. Weinrich (ur.), 1968: Urkunden und Erzählende Quellen zur deutschen Ostsiedlung im Mittelalter 1. Mittel- und Norddeutschland: Ostseeküste. Darmstadt: Wissenschaftlich Buchgesellschaft. Ioannes Ephianiensis, 1870: Fragmentum. Historici Graeci Minores 1. Ur. L. Din-dorfius. Lipsiae. George F. Jones, 1962: Grim to your foes and kind to your friends. Studia Neophilo-logica 34. 91-103. KDM, 1886: Kodeks Dyplomatyczny Malopolski 2. Zbr. F. Piekosinski. Krakov: Akad. Umiej^tnosci, W. L. Anczyc. KDW, 1982: Kodeks Dyplomatyczny Wielkopolski. Varšava: Poznan, Panstwowe Wydawnictwo Naukowe. Nancy F. Partner, 1977: Serious entertainments: The writing of history in twelfth-century England. Chicago, London: University of Chicago Press. Ludwig von Rockinger, 1863: Briefsteller und Formelbücher des eilften bis vierzehnten Jahrhunderts 1. München: Georg Frank. Povzetek Izhodišče raziskave je predsmrtna pesem Gavrila Deržavina (1743-1816) Reka časov in vprašanje o tem, ali jo lahko označimo za oporoko. V članku avtor pokaže, kako se besedilo uvršča v tradicijo, ki izhaja iz antike in je bila zelo razširjena po Evropi od Bizanca do Anglije, od Skandinavije do Poljske in Velike litovske kneževine. Gre za posebno besedno formulo, ki ne sovpada s pravno, epsko ali folklorno. Ta formula obstaja že dve tisočletji in pol. V času srednjega veka in zgodnjega novega veka so jo uporabljali na dva načina: kot preambulo k različnim vrstam dokumentov, od katerih jo najdlje vključujejo oporoke; prav tako pogosto jo najdemo v srednjeveških zgodovinopisnih in didaktičnih spisih. Rusko leposlovje 19. in 20. stoletja je podedovalo to stalno besedno formulo in jo na novo osmislilo. Deržavinovo besedilo ostaja oporoki blizu ne le po vsebini, pač pa tudi strukturno. 60 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec 61 UDK 821.163.4.09(497.16)Brkovic J. Anka M. Vučinic Gujic Zavod za šolstvo Črne Gore anka.gujic@zzs.gov.me POSTMODERNISTIČNI ELEMENTI V POEZIJI JEVREMA BRKOVICA Zaradi semantične in slogovne heterogenosti pesniškega diskurza Jevrema Brkovica, v njegovi poeziji ni mogoče videti enotne umetniške paradigme. Povezovanje tradicionalnega, modernističnega in postmodernističnega sloja prispeva h gradnji nove tekstualnosti. Ker totalitete ni mogoče spoznati, se diferenciranost pesniških izpovedi izraža z uvajanjem histo-riografske metafikcije in intertekstualnosti kot imanentnih odlik poetike postmodernizma. Ključne besede: intertekstualnost, historigrafska metafikcija, semiotični pristop The semantic and stylistic heterogeneity of Jevrem Brkovic's poetic discourse does not lend itself to a single artistic paradigm. Instead, the amalgamation of traditional, modern, and postmodern layers help to build new textuality. The differentiation of poetic expressions resulting from the inability to comprehend the totality is reflected in the introduction of historiographical metafiction and intertextuality as inherent features of the poetics of postmodernism. Keywords: intertexuality, historiographical metafiction, semiotic approach 0 Uvod V obsežnem pesniškem opusu Jevrema Brkovica (1933) je vidno povezovanje tradicionalnega in modernističnega, vendar pa je mogoče v posameznih segmentih opaziti prehod iz modernizma v postmodernizem. Njegove ustvarjalnosti ne vodijo že vzpostavljena pravila, temveč so poetična pravila in poetične kategorije tisto, kar pesnik išče in se v tem smislu približa Liotarjevemu stališču, da sta umetnik ali pisec postmoderne v položaju filozofa. Večdesetletna pesniška produkcija Jevrema Brkovica je razporejena v pesniške zbirke v okviru njegovih zbranih del, meje svoje poetike, in s tem tudi poetike črnogorskih postmodernih lirikov, pa avtor neprestano premika z uvajanjem novih, nestandardiziranih pesniških oblik in z izrazito motivno razvejanostjo. Postmoderna umetnost priznava svojo ideološko postavitev v svetu, tj. interakcijo umetnosti in ideologije, in v tem duhu je moč slediti pesniški genezi Jevrema Brkovica. Zaradi potrebe po reinterpretaciji preteklosti prehaja iz zgodovinskega diskurza, ki je njegova poetična dominanta, na vodilne motive, ki izražajo bistvo človeške eksistence. V Brkovicevi poeziji je Duklja umetniški motiv in simbol nacionalne prepoznavnosti, tako da je eksplicitno izražena tako prostorska kot časovna komponenta avtorjevega kronotopa. Toponimska določenost poezije Jevrema Brkovica omogoča, da zgodovina postane diskurzivna konstrukcija, vendar postmo-derni lirik prevrednoti dejstva s parodijsko intertekstualnostjo. 62 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec 1 Postmodernistična intertekstualnost Brkovicevo zbirko poezije Tajna večera sta zaznamovali moderna literarna zavest in svežina ekspresije. V njegovem pesniškem ciklu so elementi parodije zaradi intertekstualne povezave s krščansko tradicijo in Svetim pismom ter konvencijami žanra. Cikel Tajna večera je sestavljen iz petih pesniških celot, reminiscenca na svetopisemski motiv pa je tudi pesnikov način izražanja, kjer se neprestano prepletata kolektivni in osebni dogodek. V tem diahronem branju preseva ironični in sarkastični podtekst, saj neprestano razgrajuje kanonizirane zgodovinske resnice. Postmo-dernizem se je »miroljubno vgnezdil v neskončnih prostorih postčasovnosti, večne sedanjosti, za pesnika pa je pomembna kategorija znakovne dejavnosti, jezikovne igre, katere cilj je v njej sami« (Epštejn 1998: 56). Svetopisemska simbola: kruh - Kristusovo telo in vino - Kristusova kri, ki se preliva za odpuščanje grehov, sta pri Jevremu Brkovicu zamenjana s sodobnim di-skurzom v duhu parodičnega odnosa postmodernega pesnika. Odtod negativna ko-notacija časa - »čas strahu in čas se zastruplja« (»vrijeme straha i vrijeme se truje«)1 - in prostora - »poti, ki so jo napovedali preroki, se bojijo« (»puta što ga prorekoše proroci se plaše«) (Brkovic 2002: 61). Rezultat tega pa je mračen konec, »da na zadnji večerji jedo od svojega prahu« (»da na tajnoj večeri jedu od svog praha«) (prav tam). Pomanjkanje pozitivnih čustev - tuzemske ljubezni, upanja, dobrote - je semantično premreženo s prepričanjem, da bo Zemljo vrtel »tisti z najmočnejšo kovino v glavi« (»onaj sa najjačim metalom u glavi«) (prav tam). Prividna hermetičnost začetnih verzov je grobo ogoljena v zaključni kitici prve pesniške celote, kjer pesnik eksplicitno izraža svoje stališče s pomočjo časovne opozicije pred in po zadnji večerji: In te noči bo pozabil morilec / Mogoče sonce skrito v gori za obalo / Mogoče bo preživelo morje in ena ptica / mogoče naše srce po vsem. (I te ce noci zaboraviti ubica / Možda sunce skriveno u gori iza brijega / Možda ce preživjeti more i jedna ptica / možda naše srce poslije svega.) (Brkovic 2002: 62). Anafora kot figura konstrukcije, ki se v pesmi izraža s ponavljanjem prislova mogoče na začetku treh verzov, hkrati implicira pesnikovo stališče, da ni dokončnih koncev, ne glede na to, ali gre za pozitivne ali negativne pojavnosti življenja. Če upoštevamo, da se s temi verzi zaključuje peta pesniška celota, obenem pa tudi pesniški cikel, so ti verzi hkrati tudi pomenska poanta. Z odstopanjem od svetopisemsko ugotovljenega števila apostolov, ko se pesnik poigrava s tezo, da jih bo trinajst ali samo eden, se minimizira vloga apostolov in orisuje njegova beda. Brkovic besedilo oblikuje kot fragment, vendar s prepletanjem svetopisemskega besedila in konteksta kaže, da v duhu postmodernizma sprejema intertekstualne odmeve, vendar njihovo moč kvari z eksplicitno ironijo. Protislovnost je v težnji, da bi preteklost naredil sveto in jo izpodbil tako, da z metajezikom in metatekstualnostjo povezuje pretekle dogodke z aktualnim zgodovinskim in družbenim trenutkom, s čimer daje črnogorski realnosti nove obrise. Prav ta pluralizem diskurzov daje izvirnost Brkovicevi poeziji. Vseh pet pesniških celot je napisanih v ostrem kontrastu, vendar predstavniki 1 V oklepaju je besedilo v izvirniku. Anka M. Vučinic Gujic: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovica 63 antinomičnih svetov niso jasno izdiferencirani, s čimer se aktivira bralčev horizont pričakovanja in izostri njegova sposobnost percepcije resničnosti. Na eni strani so apostoli v izvirni krščanski misiji in pripravljenosti, da se soočijo z vsemi življenjskimi negativnostmi, slikovito prikazanimi v obliki trnja in blata, na drugi strani pa so njihovi opoziti v vsakem pogledu, vendar pa se pesnik izogiba njihovemu imenovanju, eksplicitno pa piše o njihovih delih. Zato je sodobna zadnja večerja v celotnem ciklu negativno konotirana in je neprestan vir groze, strahu, ne glede na odnos ljudi do moralnih kategorij. Sodobni apostoli imajo misonarsko nalogo, da »čas potolažijo in kruha preskrbijo« (»vrijeme utješe i hljeba nabave«) (Brkovic 2002: 64), simbolika cvetja na njihovih oblačilih pa naj bi jih odrešila smrti. V verzu »ko se kri posuši, krvnik postane slaven« (»poslije krvi osušene dželat postaje slavan«) (Brkovic 2002: 63) pesnik odkriva miselno in etično nasprotnost svetov, s stapljanjem poetičnega, mitološkega in zgodovinskega diskurza pa motiv zadnje večerje dvigne na univerzalno raven. Mračna vizija življenja je tudi v prikazu gostov na zadnji večerji; če so se starci odločili, da bo z njimi izginil tudi češnjev cvet, potem sprejemajo model izginjanja lepote v njenem čistem stanju, s tem pa zaznamujejo tudi začasnost obstajanja. Na ta način Jevrem Brkovic s pomembnimi premiki na sintagmatski osi ustvari avtentično paradigmatiko pesniških besedil. V četrti pesniški celoti poskuša pesnik iz sveta ljudi pronikniti v svet živali, kjer opazi več skladnosti, pripravljenosti pomagati in možnosti obstoja. Pronikneš v korenino katerekoli rastline, kjer / vsemogočno / Sonce ne pomiluje sebe. / Če si revež, obišči hišo mravelj, dale ti / bodo idejo, / da začneš s slamico, končaš pa z gredo. (Pronikneš u korijen ma koje biljke gdje / svemoguce / Sunce ne žali sebe. / Ako si siromah posjeti mravlju kucu, dace ti / ideju, / Da počneš sa slamkom a završiš s gredom.) (Brkovic 2002: 67). S posebnimi metričnimi konstrukti in verznimi preskoki, s katerimi prekine verz v trenutku, ko je treba poudariti semantičnost pesniške izpovedi, pesnik doseže pose -ben estetski in idejni učinek. Upoštevajoč dejstvo, da je žalost »naša stvar, naše žitje« (»naša stvar, naše žitije«) (Brkovic 2002: 68) svetuje, naj se izkoristi vsak trenutek življenja, optimistični obrisi pa so v prikazu potomcev, sina, ki je podoben očetu: »tudi on bo imel rad sonce, grozdje in jesen« (»voljece i on sunce, grožde i jesen«) (prav tam). Peta pesniška celota je v pogojnih konstrukcijah polna ironije, ki prehaja v sarkazem. V nasprotju s Svetim pismom, kjer Jezus kaže svojo skromnost, polno ljubezni, ki naj bi bila apostolom in vsem vernikom vzor ponižnosti in ljubezni do bližnjega, Brkovicevega apostola čaka drugačna usoda. Opazna je neprestana ironija, ki se navezuje na kontekst. Pri pesniku ni enotnosti in koherentnosti subjekta, iz te decentrirane perspektive pa ustvarja heterogenost videnega. To je postmoderna igra izpovedi in konteksta, v kateri je bralec poklican, da postavi pod vprašaj svojo običajno gotovost glede pomena. Na podlagi ironičnih aluzij sodobnega apostola kot ognjevitega zagovornika in oznanjevalca neke ideje ne čaka prijetna usoda, in sicer ne glede na to, ali je njegov odnos kompromisen ali kritičen. V postmodernističnem duhu pesnik ne pošilja jasnih signalov, temveč motive problematizira, s tem pa bralca privede do vprašljivosti. 64 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec Če si apostol, / ki ljubi stare muke, ponudi svoje oči, naj jih / kljujejo. / Če te zadenejo v zenico, bo izginil svet in bolečina. / Čas je, da se apostolu tudi srce iztrga, / če to ni tisto pravo srce, ki zasluti, / ko strašna ura za vse nas nastopi / in sporoči po zadnji ptici, ki jo izpusti iz pameti (Ako si apostol / Što voli stare muke, ponudi svoje oči, neka ih / kljuju. / Pogode li te u zenicu, nestace svijet i bol./ Vrijeme je da se apostolu i srce iščupa / Ako to nije ono pravo srce što predosjeti / Kada strašna ura za sve nas nastupa / I javi po po-sljednjoj ptici puštenoj iz pameti) (Brkovic 2002: 69). S pomočjo metafikcijske samorefleksivnosti Jevrem Brkovic odkriva resnice, ki so družbeno, zgodovinsko in ideološko pogojene. Značilno za postmoderni način je, da pesnik najprej sprejme možnost obstoja humanističnega subjekta, potem pa isto možnost v naslednjih vezih izpodbija. Pesnik se izogiba sprejemanju kakršnegakoli etičnega stališča, temveč na podlagi vseh razpoložljivih oblik postmodernega diskur-za bralcu prepusti, da sam oblikuje svoje mnenje. Vsako spoznanje je artikulirano, če ne celo determinirano z družbenim področjem. Pesnik se približuje postmoderni poetiki s tem, da poezijo umesti v širše diskurzivne kontekste in naredi odklon od esen-cializiranja književnosti in njenega jezika. Brkovicev postmoderni način nakazuje, da ima njegova poezija ideološko podlago, ki določa možnost proizvajanja pomena. V primerjavi besedil z drugimi besedili in v primerjavi jezika z njegovimi referenti je Brkovicevo ustvarjanje izredno originalno. Iz potrebe po preizpraševanju in de-mistifikaciji je pesnik sposoben razpršiti narativno sestavljenost treh časov (sedanji, pretekli in prihodnji), vendar pa jih ponovno afirmira na postmodernistični način. 2 Postmodernistični historizem Zbirko Dukljanske molitve sta inspirirala (tako pesnik v predgovoru) Duklja in Dukljanstvo. V njej pesnik naredi kronološki pregled ustanoviteljev naroda. Za moto zbirke je pesnik vzel latinski zapis z nekega portala v Duklji »Druge zdraviš, sam pa si poln ran« (»Druge liječiš, a sam si pun rana«) (Brkovic 2002: 171) in s tem izpovedal svojo notranjo bolečino v težnji, da bi med drugim odkril prazačetke svojega naroda, ki so jih na dolgi poti zgodovine pogosto izpodbijali. Pred tematskimi cikli, ki so posvečeni Duklji, so citati iz Letopisa popa Dukljanina (Ljetopis popa Duklja-nina), z vzpostavljanjem pomena s pomočjo palete klasičnih in arhaičnih tradicij pa pesnik ustvarja novo umetnino. Intertekstualnost v pesnikovi historiografski meta-fikciji krepi besedilno sporočilo. Duklja je arhetipski obrazec v pesniških besedilih Jevrema Brkovica. Reminiscenco na zgodovinske osebnosti (bizantinskega cesarja Konstantina Porfirogeneta, kneza Vojislava, kneza Beloja, Tevto, Vladimirja in Kosaro, Bodina) in toponime (Prapratno, izgubljeno prestolnico Duklje, Lontodoklo, izginulo dukljansko mesto, mesto Šas ali mesto Svač), s katero prikazuje sedanjost, spremlja kritična ironija. Pesnik se v postmodernističnem duhu vrača k zgodovini, vendar problematizira našo celotno predstavo o zgodovinskem znanju. Brkovic preteklost svojega naroda vključuje v svojo poezijo, vendar kaže tudi na nestabilnost tradicionalno enotne identitete. Pesnik v zvezi med sedanjostjo in preteklostjo ne oživlja in ne uničuje nobene strani te dihotomije, temveč ju uporablja, da bi prikazal partikularnost preteklih dogodkov. Čeprav je Duklja za pesnika »najlepše razdejano Anka M. Vučinic Gujic: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovica 65 mesto neke arheologije« (»najljepše razoren grad jedne arheologije«) (Brkovic 2002: 226) in čeprav zanj obstajata nadzemna in podzemna Duklja, je tudi priča dukljan-ske drame, ki jo živi. Pesnik trajnost dukljanskega trpljenja izpoveduje v pesmi Križ svetega Vladimirja (Krst svetog Vladimira) skozi stoletno razpetost na tem križu, medtem ko dukljansko izročilo (amanet) »polno srda, prekletstva, tarnanja in ran sprejema kot usodo« (»pun srdžbe, kletve, ridanja i rana prima kao usud«) (Brkovic 2002: 245). Na ta način pesnik ustvarja poseben sistem, v katerem imajo znaki, ki vzpostavljajo zgodovinsko besedilo, reference, ki se ne spreminjajo. Pesnik v obliki nadosebnega kaže stalno težnjo po preseganju osebnega v korist kolektivnega. Vedno, kadar govori o svoji usodi, ima v mislih svoj narod skozi stoletja, tj. »razdejane utrdbe v Duklji in meni« (»razorene kule u Duklji i meni«) (Brkovic 2002: 258). Zanj Lontodokla, izginulo dukljansko mesto, postane tudi njegovo ime, njegovo duhovno iskanje Prapratne, izgubljene prestolnice Duklje, in težnja, da bi jo prinesel v naš čas, pa sta samo poskusa, da bi proniknil v svoje korenine. Vendar pa »vsi ti pojmi - subjektivnost, intertekstualnost, referenca, ideologija - sestavljajo podlago za proble-matizirane odnose med zgodovino in fikcijo v postmodernizmu« (Hačion 1996: 204). Glede na to, da je zgodovina že tekstualizirana, Brkovic s historiografsko metafikcijo povezuje reference in lastno percepcijo. Vladimir in Kosara dukljanskemu narodu nista zapustila ničesar, razen svoje ljubezni in dveh prastarih imen, pesnik pa vgrajuje zgodovinske podatke, gradi pa tudi lastni pesniški svet. V pesmi Dukljanski Bo-din, ki je sestavljena iz petih celot, je pregled Bodinovega življenja skozi presek njegovega vladarskega, družinskega in osebnega življenja. Po zgodovinskih podatkih je Duklja v času Bodinovega vladanja dosegla državni in teritorialni zenit, zahvaljujoč njegovemu modremu vladanju, ko je »gledal Zahod, prisluškoval Vzhodu« (»gledao Zapad, osluškivao Istok«) (Brkovic 2002: 251), po Bodinovi smrti pa je moč Duklje naglo upadla zaradi pogostih spopadov med Bodinovimi nasledniki. Pesem Samostan svetih Srda in Vakha (Manastir svetoga Srda i Vakha) je lirična evokacija kraljev in knezov iz dinastije Vojislavljevicev, ki so vladali v Duklji od konca desetega do konca dvanajstega stoletja in našli večni mir v tem samostanu na reki Bojani v bližini Skadra (prebivališče dukljanskih mučenikov). Pesem je tudi poetična hvalnica Bodi-novi lucidnosti in blaženosti ter po potrebi tudi silovitosti, na »obleki dukljanskega orla« pa »je zlati kljun« (»na odori dukljanskog orla je zlatni kljun«) (Brkovic 2002: 253). Orel - simbol moči, poguma, prodornosti in najbolj oddaljenih višin - je pogost motiv v Brkovicevi poeziji, »zlati kljun« pa »kaže na kraljevski, celo božanski značaj«. Refleksije o zgodovinskih dogodkih so za Jevrema Brkovica literarna izhodišča za preizpraševanje o usodi svojega naroda s ciljem povezovanja z aktualnim trenutkom. Zgodovinska koda je globoko vtisnjena v posameznika, zaključna sintagma (nesrečno zgodovinskega) pa povzema usodo Dukljanca skozi stoletja: Ta Dukljanec, njegova rodoslovje in rod / v mojem utripu sta zemeljsko in nebeško: / Čutim in vidim ga, kadarkoli se / zagledam vase nesrečno zgodovinskega! (Dukljanin taj, njegov rodoslov i rod / U bilu su mome zemno i nebesno: / Osjecam ga i vidim kada se god / Zagledam u sebe nesrečno povijesnog!) (Brkovic 2002: 255). Pesnikov dialog z zgodovino lastnega naroda je Brkoviceva literarna preokupa-cija. Ker preteklost spoznavamo z oddaljenosti, nas ironija ščiti pred nostalgijo, ker 66 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec nam odvzame spoznanje, da je bil to čas boljših vrednot. Pesnik povezuje sedanjost in preteklost, da bi bralcu približal ustvarjanje kulture dukljanskega naroda in pojasnil njen smisel. Postmoderna umetnost samozavestno priznava, da je ideološko obremenjena zaradi svoje predstavljalne in pogosto narativne narave. Pred poslednjo uro poslednja dukljanska beseda starca Teodosija (Predpotonju uru potonja dukljanska besjeda starca Teodosija) je odraz Brkoviceve historiograf-ske metafikcije, kjer Jakvintine sanje napovedujejo propad Duklje: »Sanje, ki jih je Jakvinta sanjala, so tvoja resničnost, Gospod« (»San što ga Jakvinta usni, tvoja je java, Gospode«) (Brkovic 2002: 287). Vera, da sanje lahko napovedo tisto, kar se bo zgodilo, je sestavni del epskega ljudskega diskurza in motiv svetovne književnosti. Propad kraljevskega rodu z Jakvintinim sinom Bordem Jakvinta vzročno povezuje s pohlepom in izdajo samozvanega kralja Gradihna in njegovih štirih »kačjih sinov« (»zmijska sina«) (prav tam). Historizem je kot postmoderna komponenta globoko inkorporiran v pesniško besedilo, kajti zgodovinsko dejstvo je, da je po smrti kralja Bodina moč Duklje upadala zaradi pogostih državljanskih vojn in notranjih razdorov, ki so jo na koncu uničili, zadnjim kraljem iz dinastije Vojislavljevicev (Vladimirju, Dobroslavu, Bordu, Grubiši, Gradihni, knezu Radoslavu) pa ni uspelo ohraniti Duklje pred bizantinskim in raškim vplivom. Jevrem Brkovic s pomočjo sanj povezuje zgodovinske podatke in fikcijo ter tako bralcu ponudi vpogled v neizogibnost padca dukljanskega kraljevskega rodu, ki ga dočara z ikoničnimi znaki, kot so: rušitelji, krokarji, prah in pepel, krvava nebesa, krvave sablje, dvorezni noži idr. Ko se pesnik neposredno obrne na Stvarnika ali Gospoda, pokaže, da človek ne more usmerjati makrokozmosa in da je zgodovinska usoda Dukljancev pogojena z voljo Vsemogočnega. Besedna igra je hkrati tudi pesnikov krik, da bi se ohranila nacionalna identiteta: »Smo, a nismo, nismo, a smo, in tako / vekomaj« (»Ima nas a nema, nema nas a ima i tako / vavijek«) (Brkovic 2002: 286). Z retoričnim vprašanjem »zakaj smo od nastanka prekleti in na prekleti zemlji?« (»zašto smo od postanja prokleti i na zemlji prokletoj?«) (Brkovic 2002: 285) želi ugotoviti razloge stvarnikove jeze in zgodovinske temnine. Kakor Homer, ki v Iliadi v heksametru prikazuje, da je usoda Ahajcev in Trojancev odvisna od volje bogov, tako tudi Jevrem Brkovic skozi razmišljanja ostarelega rapsoda v dolgem verzu spremlja upadanje dukljanstva. Antični slog uporabe ukrasnih pridevnikov je viden v opisu ženskih literarnih oseb (Jakvinta modrobesedna, Dukljanka po imenu Asterija, dolgovrata in lepooka). V prološki sintagmi je poudarek na leksemu poslednja, ker v poslednji uri pesnik navaja vstop Dukljancev v »prostranstvo tople teme in dolge pozabe« (»prostranstvo toplog mraka i dugog zaborava«) (Brkovic 2002: 283). Vendar pa v krščanskem duhu prosi, naj ohranijo duhovni mir. Povej nam, Najvišji, z jezikom gromov, če / po naše ne znaš. / Jezik gromov bomo tudi od našega bolje / razumeli, / jezik smrti znamo in bolje ga govorimo od / maternjega tega. / Jezik je vse, kar imamo, Gospod, zato / ga tudi ne govorimo! / V tem jeziku so najlepše be -sede v strahu / izgovorjene. (Kaži nam, Svevišnji, jezikom gromova, ako / naški ne znaš. / Jezik cemo gromova i od naškog bolje / razumjeti, / Jezik smrti znamo i bolje ga zborimo od /maternjeg ovog. / Jezik nam je sve što imamo, Gospode, zato / ga ne i govorimo! / U tom su jeziku najljepše riječi u strahu / izgovorene.) (Brkovic 2002: 285). Anka M. Vučinic Gujic: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovica 67 Iz jezika kot simbola ustvarjalne božje volje se je razvil dvojni simbolizem: kot zmedenost jezikov po babilonskem poskusu vnosa raznovrstnosti v jezik in kot dar jezika, podeljenega apostolom, tj. po Svetem duhu, ki je ključ krščanske univerzalnosti. Pesnikova teza, da Dukljanci dobro poznajo jezik smrti, pa tudi jezikovni obrat v tezi, da ga ne govorijo, ker je to edino znamenje, ki ga imajo, je semantično premre-ženo z mučno usodo, ker bo to narod s tujim srcem in umom, / s tujstvom v očeh, / jokali bodo na veselicah, smejali pa se bodo na velikih žalovanjih« (»biče to narod sa tudim srcem i umom, / s tudinstvom u očima, / Plakače na veseljima, a smijati se na veljim žalostima) (Brkovič 2002: 290). Nagovor starca Teodosija, s tem pa tudi pesnika »zakaj nas ni več in nismo bliže Bogu / in pogosteje pred njegovimi očmi« (»zašto nas više nema i što Bogu nijesmo bliži / i češče pred očima«) (Brkovič 2002: 290), je bolj težnja, da bi se aktiviral bral-čev horizont pričakovanja in da bi bralec v tej interakciji zaslutil vzročnost: »Sami pojasnite, kakšna usoda je to in kaj to pomeni« (»Sami protolkujte kakva je to kob i šta to znači«) (Brkovič 2002: 291). Pesnikova mračna vizija se odraža tudi v anticipi-ranju moralnega padca in duhovnega popačenja, kajti v tem narodu bodo vzvišeni modreci kot psi umirali. / Vidim prikazni, ljudi praznega srca, pošasti in / nakaze, / ki po vsem našem kot trojanski gobavci / kolo plešejo! / Dukljanci poslednji, rodu monigrenskega, to je / tista ognjena noč / po kateri nas več ne bo, vidim ta ogenj in / nas v njem, / po tem ognju nikjer več niti ognjev naših ne / vidim. (u tom če narodu uzvišeni mudraci kao psi umirati. / Vidim utvare, ljude praznog srca, čudovišta i /nakaze / Kako po svemu našem kao trojanski gubavci / kolo igraju!/ Dukljani potonji, soja monigrenskog, ovo je / ona ognjena noč / Iza koje nas više neče biti, vidim taj oganj i / nas u njemu, / Iza tog ognja nigdje više ni ognjeva naših ne / vidim.) (Brkovič 2002: 292). Epilog pesniškega besedila ima zgodovinsko podlago, ker je oslabelo dukljansko državo okrog leta 1185 osvojil raški župan Stefan Nemanja, s tem pa je bilo konec državne neodvisnosti. Nasprotje med preteklostjo in slutnjo tistega, kar se bo zgodilo, vsebuje zgodovinsko dramo nekega naroda, določanje kronotopa pa je pesnikov poskus, da bi preteklost revitaliziral z novega vidika. Če izhajamo iz teze Jurija Lot-mana, da »književnost skupaj z drugimi modelativnimi sistemi (mitološki, religijski, naravoslovnojezikovni, umetniški) sestavlja kulturo, ki predstavlja modelativni sistem sistemov« (Lotman v Milosavljevič 2000: 449), Jevrem Brkovič kaže, da prepletanje različnih slojev prispeva k idejni pomembnosti pesniškega opusa. 3 Zaključek Poezije Jevrema Brkoviča zaradi prepletanja modernističnega sloja in globoke navezanosti na tradicijo in lastne korenine ne moremo jasno umestiti v določeni umetniški kanon, kljub temu pa je bilo raziskovalno delo usmerjeno v odkrivanje pesnikovih metamorfoz in razvojne poti od modernističnega stališča k prehodu v postmo-dernizem. V nasprotju z distancirano perspektivo umetnika v obdobju modernizma Brkovič v duhu postmoderne ponovno vrednoti družbene semiotične vedenjske 68 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec kode. Globoko ukoreninjena zgodovinska komponenta Brkovicega ustvarjanja daje njegovi poeziji tradicionalistični ton, vendar pa je, preizprašana z različnih časovnih in aksioloških distanc, omogočila inkorporacijo postmodernistične historiografske metafikcije in intertekstualnosti. Implicitno prežemanje družbenega, zgodovinskega in mitološkega diskurza kaže na postmodernistično tezo, da ne glede na mnogotere vidike ne moremo priti do končnih spoznanj, vstavljanje svetopisemskih motivov pa kaže, da sta religija in umetnost izšli iz istega simboličnega sveta. Parodični kontekst kot postmodernistična konstanta prispeva k ustvarjanju poetične energije, ki izhaja iz simbiotičnega odnosa med pesnikovo osebno dramo in kolektivno izkušnjo. Prevedla Sonja Dolžan. viRI IN LITERATuRA Rolan Bart [Barthes], 1971: Književnost, mitologija, semiologija. Prev. I. Colovic. Beograd: Nolit. Jevrem Brkovič, 2002: Tajna večera. Podgorica: DUKS. --, 2002: Zidanje i razur kule Ozrovica. Podgorica: DUKS. Radoje Cerovič, 2003: Črnogorsko književno iskustvo. Podgorica: DANU. Umberto Eko (Eco), 2001: Svakodnevna semiotika. Prev. M. Bukic Vlahovic. Beograd: Narodna knjiga/Alfa. Mihail Epštejn, 1998: Postmodernizam. Prev. R. Mečanin. Beograd: Zepter Book Word. Hugo Fridrih [Friedrich], 2003: Struktura moderne lirik. Prev. T. Bekic. Novi Sad: Svetovi. Linda Hačion [Hutcheon], 1996: Poetika postmodernizma. Prev. V. Gvozden, L. Stankovic. Novi Sad: Svetovi. Teri igliton [Eagleton], 1997: Iluzije postmodernizma. Prev. V. Tasic. Novi Sad: Svetovi. Roman ingarden, 1975: Doživljaj, umetničko delo i vrednost. Prev. D. Gojkovic. Beograd: Nolit. Aleksandar Jerkov, 1992: Nova tekstualnost, Podgorica, Beograd, Nikšic: Unireks, Prosveta, Oktoih. Džonatan Kaler [Culler], 1990: Strukturalističkapoetika. Prev. M. Mint. Beograd: SKZ. Antoan Kompanjon [Compagnon], 2012: Pet paradoksa modernost. Prev. B. Tenjovic. Podgorica: Institut za crnogorski jezik i književnost. Žan Fransoa Liotar [Liotard], 1988: Postmoderno stanje. Prev. F. Filipovic. Novi Sad: Bratstvo - jedinstvo. Jurij Mihailovič Lotman, 1976: Struktura umetničkog teksta. Prev. N. Petkovic. Beograd: Nolit. Anka M. Vučinic Gujic: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovica 69 Novica Milic, 1997: A, B, C, Dekonstrukcije. Beograd: Narodna knjiga. Petar Milosavljevič, 2000: Metodologija proučavanja književnosti. Beograd: Treb-nik. Dubravka Oraič-Tolič, 2005: Muška moderna i ženska postmoderna. Zagreb: Naklada Ljevak d. o. o. Novica Petkovič, 1984: Od formalizma ka semiotici. Beograd: BIGZ. Milivoj Solar, 2012: Povijest svjetske književnosti. Podgorica: Institut za črnogorski jezik i književnost. Summary The poetics of Jevrem Brkovic cannot be decidedly placed into a specified artistic canon due to its interweaving of modernistic layer and a deep connection with the tradition and its roots. However, the study was aimed to reveal the poet's metamorphosis and his evolution from a modernistic viewpoint to postmodernism. Unlike the modernist artist's distanced perspective, Brkovic in the spirit of postmodernism values the social semiotic codes of behavior again. The deeply rooted historic component of Brkovic's artistic work gives a traditionalistic tone to his poetry. However, examined from a different temporal and axiological perspective, it has allowed incorporation of postmodern historiographic metaficti-on and inertextuality. The implicit permeation of social, historic and mythological discourse indicates the postmodern attitude that despite multiple viewpoints one cannot arrive to the final understanding. The insertion of Biblical motifs is an indicator that religion and art originate in the same symbolic world. The pa-rodic context as a postmodern constant contributes poetic energy that arises from the poet's personal drama and from collective experience. 70 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec 71 OCENE - POROČILA - ZAPISKI - GRADIVO ZIZENČELI IN NJEGOVO ZAJHTITNO VOJHEJNE V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske je na začetku natisnjena »prva slovenska pesniška literarna poslanica« (France Kidrič) oz. »prva slovenska posvetna pesem« (Mirko Rupel) ali tudi »prva slovenska tiskana posvetna pesem - hvalnica« (Jože Pogačnik) pod naslovom Zajhtitno vojhejne te Krajnjke deshele. Celotni naslov se glasi: Zafhtitno vofhejne te Krajnfke deshele k' letem useh hvale urednem bukvam Krajnfkiga popifvajna vifoku slahtnu rojeniga, Gospuda JANESA BAJKORTA V A L V A S O R J A M. Rupel je v takšnem temeljnem delu, kot je kolektivna Zgodovina slovenskega slovstva (1956: 297) in v Valvasorjevem berilu (1969: 13) naslov pesmi prečrkoval v gajico kot Zaštitno vošenje. J. Pogačnik je v Zgodovini slovenskega slovstva I (1968: 206, 214) naslov poknjižil v Zaščitno voščilo, enako tudi v enozvezkovni izdaji (1973: 118) in v Starejšem slovenskem slovstvu (1990: 275, 306) ter v Slovenski književnosti I (1998: 142, 158), v slednji sicer enkrat tudi v Zaštitno vošenje (1998: 200), medtem ko je v knjigi Starejše slovensko slovstvo: Od Brižinskih spomenikov do Linhartovega Matička (1980: 126) ostal pri prečrkovanju Zaštitno vošejne. J. Koruza je v razpravi O začetkih slovenskega pesništva (1971: 225) navedel Zaštitno vošenje, v opombi pod črto pa je to podomačil v Zaščitno vošenje. V tej domnevno podomačeni obliki omenjata naslov pesmi tudi B. Pogorelec (1982: 13, ponatis 2011: 184) in I. Grdina (1997: 161). Zaštitno vošenje navajajo še A. Gspan (1978: 108), B. Reisp v monografiji o Valvasorju (1983: 198), M. Orožen (1993: 4), P. Svetina (2007: 26), V. Kočevar (2012: 107), M. Dolgan v Literarnem atlasu Ljubljane (2014: 217), M. Hladnik na Wikiviru (od 29. 12. 2015 popravljeno v Častitno vošejne) in slednjič še M. Kmecl (2014: VII). M. Miklavčič (1967: 320) in K. Ahačič (2012: 21) težavo zaobideta tako, da citirata naslov samo v bohoričici. Takšno prečrkovanje poslanice, ki njen naslov zastira, namesto da bi ga odstrlo, je pravzaprav presenetljivo. Zunaj vsakršnega dvoma je, da besedna zveza Zafhtitno vofhejne ne odraža izgovora Zaštitno vošejne, ki potrebuje še domnevno glasoslov-no poslovenjenje Zaščitno voščenje, kar so nekateri pisci tudi počeli. Pod zapisom Zafhtitno vofhejne se pač »skriva« čisto navadno Častitno vošejne, o čemer je svoj čas na graški univerzi leta 1899 predaval že Štrekelj pri predmetu Zgodovina slovenskega slovstva II (Štrekelj 2012: 352). Tako je govoril: Po šegi tedanjega časa je pridejano knjigi vrsta tako zvanih voščilnih pesmi. Vseh je enajst, med njimi dve od Vitezovica (kajkavsko-čakavska in štokavska) in ena slovenska Sisenčelijeva. Avtorjevo ime se nikjer drugod ne ponavlja. Če izvzamemo pamflete na 72 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec katoliško duhovščino v prot. pesmarici, je to prva posvetna umetna pesem v slovenskem jeziku: Častitno (ne Zaštitno, Sket) vošejne te kranjske dežele Naletel sem samo na dva sodobna vira, ki ustrezno navajata naslov Zizenčelijeve poslanice, namreč Častitno vošejne te krajnske dežele. Prvi je Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon (2008: 1022), drugi pa je članek I. Orel ( (2009: 13). Originalni zapis Zajhtitno vojhejne naj bi bil v bohoričici, očitno pa je, da je stavec ni bil najbolj vešč. Smiselni zapis bi bil Zhaftitno vojhejne, tisti h bi pač moral stati za z-jem in ne zaf-jem. Navsezadnje tudi slahtnu rojeniga v naslovu poslanice ni zapisano v skladu s pravili bohoričice, kar spet dokazuje nekompetentnost ali površnost stavca in korektorja. Beseda častiten je v Kastelec-Vorenčevem slovarju (Stabej 1997: 43) razložena kot sopomenka besede častitljiv 'honorificus', vendar se zdi, da je bolje izhajati iz prislova častito 'gloriose, honorifice' (prav tam: 44). Častitno vošejne, v latinski verziji pesmi Applaufus, bi danes prevedli kot 'slavilno voščilo', 'hvalnica'. VlRI Kozma Ahačič, 2012: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: Katoliška doba (1600-1758). Ljubljana: Založba ZRC. Častitno vošejne. Wikivir. 2. marca 2016. Marjan Dolgan, 2014: Literarni atlas Ljubljane: Zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani. Ljubljana: Založba ZRC. Igor Grdina (ur.), 1997: Starejša slovenska nabožna književnost. Izbral in spremna besedila napisal Igor Grdina. Ljubljana: DZS. Alfonz Gspan (ur.), 1978: Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stol. I (izbral, opombe in komentarje napisal Alfonz Gspan, pregledal in dopolnil A. Slodnjak). Ljubljana: SM. Matjaž Kmecl, 2014: Novo »zaštitno vošenje« ob izidu slovenskega prevoda celotne Časti in slave vojvodine Kranjske. Studia Valvasoriana: Zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska. Vanja Kočevar, 2012: Odmevi tridesetletne vojne na Kranjskem: Diplomsko delo. Ljubljana: FF. Jože Koruza, 1971/72: O začetkih slovenskega pesništva, Jezik in slovstvo 17/7. 222-29. Maks Miklavčič, 1967: Sisentschelli (Sisenthal, Zizenčeli) Jožef. SBL: 10. zv. Ljubljana: SAZU. 320. Irena Orel, 2009: Starejša besedila kot vir za preučevanje zemljepisnih jezikovnih 1 Mišljena je njegova čitanka (Sket 1893: 93). Silvo Torkar, Zizenčeli in njegovo Zajhtitno vojhejne 73 različkov. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ur. V. Smole. Ljubljana: ZIFF. 3-22. (Obdobja, 26) Martina Orožen, 1993/94: J. V. Valvasor o slovenskem jeziku. Jezik in slovstvo 39/1. 3-12. Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, 2008. Ur. T. Stanonik, L. Brenk. Ljubljana: MK. Jože Pogačnik, 1968: Zgodovina slovenskega slovstva I. Maribor: Obzorja. Jože Pogačnik, Franc Zadravec, 1973: Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: Obzorja. Jože Pogačnik (ur.), 1980: Starejše slovensko slovstvo: Od Brižinskih spomenikov do Linhartovega Matička. Zbral, uredil, spremno besedo in opombe napisal Jože Pogačnik. Maribor: Obzorja. --, 1990: Starejše slovensko slovstvo. Ljubljana: ZIFF. --, 1998: Slovenska književnost I. Ljubljana: DZS. Breda Pogorelec, 1982: Beseda ob razstavi. Iz roda v rod: Pričevanja o slovenskem jeziku. (Katalogi, zv. 5.) Katalog pripravili Vladimir Kološa, Peter Ribnikar, Ema Umek. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije. 7-17. (Ponatis v: Breda Pogorelec, 2011, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: Jezikoslovni spisi I. Ur. K. Ahačič. Ljubljana: Založba ZRC, ZIFF. 175-90.) Branko Reisp, 1983: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: MK. Mirko Rupel, 1956: Potireformacija in barok. Zgodovina slovenskega slovstva: 1. zv. Ur. L. Legiša s sodelovanjem A. Gspana. Ljubljana: SM. 261-326. Jakob Sket (ur.), 1893: Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred srednjih šol. Dunaj: C. kr. zaloga šolskih knjig. Na spletu. Jože Stabej (ur.), 1997: Slovensko-latinski slovar: Po Matija Kastelic - Gregor Vo-renc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC. Peter Svetina, 2007: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji. Ljubljana: Založba ZRC. Karel štrekelj, 2012: Zgodovina slovenskega slovstva I. Ur. M. Ogrin. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu. Janez Vajkard valvasor, 1969: Valvasorjevo berilo. Besedila izbral in prevedel ter napisal spremno besedo in opombe Mirko Rupel. 2., izpop. izd. Ur. B. Reisp. Ljubljana: MK. (1. izd. izšla 1951.) Jožef Zizenčeli, 1689: Joshef Sisentschelli, Zafhtitno vofhejne te Krajnfke deshele. Janez V. Valvasor: Die Ehre deß Hertzogthums Crain: Erster Theil. Laybach, 4b. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU silvot@zrc-sazu.si 74 Slavisticna revija, letnik 64/2016, st. 1, januar-marec MEDNARODNO ZNANSTVENO SREČANJE MLADIH HUMANISTOV Slovanski jeziki na stičišču kultur 14. oktobra 2015 je na Univerzi v Novi Gorici potekalo Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov z naslovom Slovanski jeziki na stičišču kultur, ki ga je v sodelovanju s tamkajšnjo Fakulteto za humanistiko organizirala Študentska sekcija pri Slavističnem društvu Slovenije. Gre za tretjo študentsko konferenco v organizaciji Študentske sekcije, ki vsako leto gostuje na drugi slovenski univerzi; leta 2013 je 1. znanstveno srečanje doktorskih študentov svojo pot začelo v Ljubljani, leta 2014 je pod imenom PhiloSlovenica potekalo v Mariboru, leta 2015 pa v Novi Gorici v okviru tedna Univerze v Novi Gorici. Tretje srečanje je gostilo 15 referentov, od katerih jih je dobra polovica prišla iz tujine: po dva iz Bolgarije, Poljske in Belorusije, po eden pa s Hrvaške in Slovaške. Med slovenskimi udeleženci je bilo šest študentov z ljubljanske in ena študentka z novogoriške univerze. Konference se je udeležilo lepo število študentov novogoriške slavistike, s svojim obiskom pa sta jo počastila tudi Ljudmil Dimitrov, lektor za bolgarski jezik na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in Ljudmila Malinova Dimitrova, profesorica z Univerze st. Kliment Ohridski v Sofiji. Po odprtju dogodka, ki ga je opravila dekanja Fakultete za humanistiko v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž, in plenarnem predavanju Ane Toroš o zamejski književnosti, so sledile predstavitve referatov. Razdeljene so bile v štiri sekcije, ki so vzporedno po dve in dve potekale v dveh blokih. Vsak udeleženec je imel na razpolago 15 minut za predstavitev referata, čemur je sledilo 5 minut za diskusijo. Na koncu vsake sekcije je bilo dodatnih 10 minut za morebitna vprašanja, pojasnila oz. razprave. V prvi, literarni sekciji pod vodstvom Megi Rožič, mlade raziskovalke z Univerze v Novi Gorici, je Aleksandar Hristov, študent z Univerze St. Kliment Ohridski v Sofiji, spregovoril o mestu in urbanem v bolgarski literaturi v prvi polovici 20. stoletja, druga študentka z iste univerze, Konstantina Puneva, pa je govorila o estetskih aspektih telesa in telesnosti v adaptacijah romana Ana Karenina ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Tanja Baladič, ki je doktorirala na Univerzi v Novi Gorici, je predstavila recepcijo evropskih avtoric v slovenskih literarnih delih od začetka 19. stoletja do leta 1918. Sekcijo je zaključila študentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani Tonja Jelen z referatom Lokalno in globalno v slovenski literaturi. Predstavitve so potekale v slovenskem in bolgarskem jeziku. V drugi, jezikoslovno-humanistični sekciji pod vodstvom Nine Zavašnik, doktorske študentke na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla Franca v Gradcu, je Anja Moric, študentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in Fakulteti za družbene vede, osvetlila pogled na kulturno dediščino kočevskih Nemcev včeraj in danes. Sledil je referat doktorandke Marte Cmiel-Bažant z Univerze v Varšavi o načinu razumevanja in konstruiranja slovenstva v času prve jugoslovanske države (1918-1941). Veronika Šoster, študentka s Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavila prevajanje iz slova-ščine v slovenščino na primeru avtorskih prevodov poezije Mirke Abelove in študent Martin Vrtačnik je zaokrožil sekcijo z referatom o vlogi gledališkega lektorja pri oblikovanju govora v slovenščino prevedenih dramskih besedil. 75 V tretji, didaktično-prevajalski sekciji, ki jo je vodil Rok Andres, mladi raziskovalec z Univerze v Novi Gorici, je Sara Ferberuš, študentka s Filozofske fakultete v Zagrebu, predstavila razlike v izražanju v angleščini med madžarskimi in hrvaškimi srednješolci. Sledil je referat Maje Melinc Mlekuž z novogoriške univerze o didak-tično-metodičnih vidikih pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stiku. Doktorandka Svetlana Svetlana Kmecova s Filozofske fakultete Univerze Ko-menskega v Bratislavi je spregovorila o materinstvu in njegovem odrazu v slovaški in slovenski frazeologiji. Sekcijo je zaključil referat o izrekanju neizreklivega z »za-umom« Kristine Pranjic, študentke s Filozofske fakultete v Ljubljani. Četrta sekcija je potekala v ruskem jeziku. Nastopili so Patrycja Spytek z Univerze v Varšavi, ki je govorila o Poljski in Poljakih v poeziji Natalije Gorbanevske, Taccjana Muravjova, študentka na Beloruski državni univerzi in Univerzi v Kra-kovu, ki je prikazala sodobno belorusko poezijo od folklore do postmodernizma na primeru del Alesja Razanava, ter študent Jury Bjalov z Univerze v Krakovu in Go-meljske državne univerze v Belorusiji, ki je predstavil interpretacijo literarnih del na bazi Jungove analitične psihologije na primeru nekaj povesti. Sekcijo je vodila Lidija Rezoničnik. Prispevki bodo objavljeni v konferenčnem zborniku. Znanstveno srečanje smo zaključili z ogledom Gorice pod vodstvom Ane Toroš, a ker nam jo je zagodlo vreme, smo si ogledali le glavni trg, Slovensko knjižnico in Trgovski dom. Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov je edina študentska konferenca v Sloveniji, ki doktorskim študentom in mladim doktorjem slavistike in slo-venistike omogoča predstavitev rezultatov raziskav ter najnovejših dognanj na slavističnem oz. slovenističnem področju. Organizatorji si prizadevamo ohraniti visoko raven strokovnosti in kvalitete ter za prepoznavnost srečanja tudi v mednarodnem prostoru Lidija Rezoničnik, Nina Zavašnik Študentska sekcija Zveza društev Slavistično društvo Slovenije studentska.sekcija.zdsds@gmail.com NAVODILA AVTORJEM Slavistična revija sprejema izvirne in še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Članki so v slovenščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih, pred objavo pa morajo v postopek uredniškega recenziranja. O sprejemu ali zavrnitvi članka je avtor obveščen približno tri mesece po njegovem prejemu. Objavljeni članki bodo takoj prosto dostopni v spletnem arhivu revije in z zamikom v Digitalni knjižnici Slovenije. Pisec ohrani avtorske pravice nad člankom brez omejitev. Korekture je potrebno vrniti v treh dneh. Avtor odda članek na portalu http://ojs.srl. si (če gre za prvo tovrstno oddajo avtorja, se na portalu najprej registrira kot avtor). Dolžina članka naj ne presega ene in pol avtorske pole, tj. 45.000 znakov, ocene 24.000 znakov, poročila 8.000 znakov s presledki in opombami vred. Daljši prispevki bodo zavrnjeni. Tipkopis je potrebno oddati v datoteki RTF ali v podobnem besedilnem formatu in v datoteki PDF. Nabor je Times New Roman, velikost besedila 12 pik, za izvleček, povzetek, daljše citate in opombe 10, razmik med vrsticami pa 1,5. Odstavki so ločeni s prazno vrstico in brez umika ter desne poravnave. Narekovaji so dvojni srednji, ločila in prečrkovanje tujih pisav se ravnajo po zadnjem slovenskem pravopisu. Sinopsis naj ne presega 8 vrstic, povzetek ne dveh strani, ključnih besed, ki niso besede iz naslova, naj bo 3-5; avtor naj poskrbi tudi za prevod sinopsisa, povzetka in ključnih besed v angleščino. Članki, ki niso napisani v slovenščini, imajo slovenski povzetek. Avtor naj priloži svoj elektronski naslov in polni naslov institucije, na kateri dela. Slikovni material se priloži v ločenih datotekah; vsako sliko s svojo številko; v tipkopisu pa mora biti označeno, kam katera sodi; podnapisi k slikam so že v tipkopisu članka. Nad 5 vrstic dolgi navedki so odstavčno ločeni od drugega besedila in brez navednic. Izpusti so v navedku označeni s tremi pikami v oglatih oklepajih; na začetku in na koncu citatov ni tropičij. Zaporedna številka opombe stoji stično za ločili, ki sledijo mestu, na katero se nanaša. Literatura se navaja v krajši obliki v oklepaju v tekočem besedilu (Boršnik 1962: 213), v daljši obliki pa v seznamu literature na koncu članka. Spletno verzijo objave navedemo za bibliografskimi podatki natisnjene verzije. Seznam literature oblikujemo takole: Marja Boršnik, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja. Helga Glušič, 2003: Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena Novak Popov, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25. Luiza Pesjak, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011. Opombe naj ne vsebujejo bibliografskih podatkov, če pa že, naj bodo enote bibliografske navedbe med seboj ločene z vejicami: Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor, Obzorja, 16-18. Na koncu vsake bibliografske enote je pika. Naslovi samostojnih izdaj, knjig in periodičnih publikacij so postavljeni ležeče. Zbirka je v oklepaju tik pred navedbo strani; krajšavo str. za stran izpustimo. Naslovi v stroki poznane periodike so lahko okratičeni (npr. SR za Slavistično revijo, LZ zaLjubljanski zvon). Pri zaporednem navajanju več del enega avtorja v seznamu literature namesto imena in priimka napravimo dva pomišljaja. Kadar na isto leto pride več del istega avtorja, letnici na desni stično dodajamo male črke slovenske abecede: 1944a, 1944b. URL-jev ne navajamo, ampak samo Na spletu. GUIDELINES FOR AUTHORS Slavistična revija (Slavic Review Ljubljana, SRL) accepts original, not previously published scholarly articles in the areas of Slovene and Slavic linguistics and literary studies and from related disciplines, which were submitted only to SRL. Articles are published primarily in Slovene and occasionaly also in other Slavic or world languages. Before publication, all articles submitted to Slavistična revija are reviewed by the editors. The author is notified whether his/her article has been accepted for publication about three months after the submission date. The proofs must be returned to the publisher within three days. Authors should submit articles online at http://ojs.srl.si. Articles should not exceed 45,000 characters, reviews 24,000 characters, and reports 8,000 characters; longer papers will be rejected. All manuscripts must be submitted as RTF or similar files and in PDF format, using the Times New Roman font. The article should be typed in 12-point font, the abstract, summary, longer quotations, and footnotes should be in 10-point font with 1.5 spaces between the lines. Paragraphs must be separated by an empty line, without indentation, and without right justification. Quotation marks are second-level double quotes (» «), punctuation and transliteration of foreign alphabets must comply with the latest edition of the Slovenski pravopis. Each article must include an abstract (not to exceed 8 lines), a summary (not to exceed 2 pages), as well as 3-5 key words that are not contained in the title. The author should also provide the English translation of the abstract, summary and key words. Articles written in a language other than Slovene must include a summary in Slovene. Authors must provide their e-mail address and full name of the institution with which they are affiliated. Visual materials are to be sent in separate files, with each illustration numbered. In the manuscript, it must be clearly indicated where each illustration belongs; the captions to the illustrations are already included in the manuscript. Quotations longer than 5 lines should be typed in separate paragraphs, without quotation marks. Omissions in quotations must be indicated with three dots in square brackets, with no dots at the beginning or at the end of quotation. The footnote number must follow (with no space) the punctuation mark at the end of the segment that the footnote refers to. In the text, literature is cited in short form in parentheses, e.g., (Boršnik 1962: 213). Literature is cited in long form in the list of references at the end of the article. The on-line version of the article is listed after the reference for the printed version. In the list of references, the works are cited in the following manner: Marja Boršnik, 1962: Študije in fragmenti. Maribor: Obzorja. Helga Glušič, 2003: Izraz negotove zavesti: Pogled na sočasni slovenski roman. Sodobni slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF (Obdobja, 21). 287-95. Irena Novak Popov, 2006: Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič. Slavistična revija 54/4. 711-25. Luiza Pesjak, 1887: Beatin dnevnik: Roman. Wikivir. Ogled 13. aprila 2011. Footnotes should be free of bibliographic information; if this cannot be avoided, individual parts of a bibliographic citation are separated by commas: Marja Boršnik, Študije in fragmenti, Maribor, Obzorja, 16-18. Each bibliographic entry is followed by a period. Titles of individual editions, books, and periodicals are italicized. The series name is listed in parentheses before the page number; the abbreviation str. for stran 'page' is omitted. The titles of periodicals well-known in the field may be abbreviated (e.g., SR for Slavistična revija, LZ for Ljubljanski zvon). In subsequent quotations of several works by the same author in the reference list, the name is replaced by two hyphens. When citing several works by the same author with the same year of publication, the year of publication is followed (with no space) by lower-case letters, e.g., 1944a, 1944b. Just put Web instead of citing long URLs. CONTENTS ARTICLES Boris Yustinovich Norman, Mikhail Yurievich Mukhin: On the syntactic component of lexical semantics............................................................................................................................1 Jurij Bon, Urska Perenic: Experimental Use of Quantitative Electroencephalography in the Analysis of (Literary) Reading: Time-Frequency Analysis....................................................................13 Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Structural and Semantic Aspects of Usage Notes in a Learner's Bilingual Dictionary....................................................................................................................33 Anna Felixovna Litvina, Fjodor Borisovich Uspenskij: The Expected Paradoxes in the Last Poem of Gabriel Derzhavin "Time's River"....................................................................................47 Anka M. Vucinic Gujic: Elements of Postmodernism in the Poetry of Jevrem Brkovic..................................61 REVIEWS - REPORTS - NOTES - MATERIAL Silvo Torkar: Sisentschelli and His Poem Zafhtitno vofhejne.........................................................................71 Lidija Rezonicnik, Nina Zavasnik: The International Conference of Junior Humanities Scholars "Slavic Languages at a Junction of Cultures..................................................................74 Revijo sofinancira: ARRS.