L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT. CENA NAROČNINI: Za eno leto ..... ................. $2.00 Za pol leta ....... ................. 1.25 Za ZDA. ............... 3.00 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont. Entered as second class matter st the Post Office Dept. Ot'awa. • • V . ► . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV V . . . • • Vol. 2. No. 26. Priče 5. TORONTO, ONTARIO PONEDELJEK, 19 JULIJA 1943. Cena 5c. Leto 2. štev 26. NAJ Z1VI PROTIFAŠISTIČNA ENOTNOST CHURCHILL >v ROOSEVELT ZAVEZNIŠKA INVAZIJA SICILIJE Naša armada se je odlikovala pri navalu na Sicilijo. Briške in ameriške čete podprte z tisoči hcjnih letal in vojnih ladij izvedle so invazijo Iz zavezniškega stana v Afriki. — Dne 10 julija kanadske, britanske in ameriške čete izvedle so naval po morju, zraku in na kopnem na otok Sicilijo, ki spada pod evropski kontinent. Vest o invaziji Sicilije, je vzbudila pozornost v svetu, ter obenem t podkrepila možnost zavezniške invazije evropskega kontinenta v splošnem. Prvi oddlelki, ki so se z bliskovito naglico izkrcali na obrežju otoka, so takoj napredovali za nekoliko milj v notrajnost močnih utrdb. Pri naskoku se je pa posebno odlikovala naša armada, katera je pri tej priči zajela divizijsko komando z njenim komandirjem, ter večje število vojnih vjetnikov. Ravno tako bliskovito je bil izveden napad z strani britanske in ameriške armade, podprte z tisoči bojnih letal in bojnimi parniki, ki so z morske obale streljali na obrežne otrd-be. Ob priložnosti vsestrano vzbuje-valne vesti invazije Sicilije, Mac-Kanzie King je podudaril v parlamentu: "Možnost za invazijo je pripravila Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije. Kajti ako bi ne bilo Rdeče Armade in take odločnosti naroda USSR., težko je zagotoviti kakšen bi bil naš položaj ob tem času. Toda veseli nas pa dejstvo, ker vred z armado Vel. Britanije in Združenih držav, naša armada se je pokazala izvrstno v tej invaziji," pripomnil je Mr. King. Na več krajih kakor je razvidno iz poročil, se je predalo večje Število Italijanov zavezniški armadi. Toda točasno nadaljuje se srdita borba malo ne ob celem obrežju Sicilije. Najnovejša poročila zatr-jujo, da je nasledila osiščna proti-ofenziva, nedvomno pod poveljstvom nacističnih strategov. Kakšen bo nadaljni razvitek borbe na tem otoku, odvisno je od pripravnosti z ene in tudi druge strani. Iz dosedajnih poročil razodeva se, da je zavezniška armada dobro založena s rezervno močjo v orožju in tudi vojažtvu. Napovedati padec Sicilije, bi bilo vsekakor prezgodaj, toda kakor se zatrjuje iz dosedajnih poročil, razmere med italijanskim vojštvom a nemškim, so približno nekaj podobnega za času prve svetovne vojne med avstrijsko in nemško armado. To je, da so zadnji na zapovedu-jočem položaju in s zalogami hrane in obleke, dočim so Italijani skoraj sestradani in v razcapani obleki. Ta očitnost nas le spomni ob tem času tako na preteklost, kakor tudi sedajnost, katera če tudi navidezno ne važna, se zna razviti v notrajni poraz italijanske armade, že tako ogorčene proti Musolinijevem režimu v Italiji v splošnem. Važnost zavzetja Sicilije za za- vezniško invazijo najdaljnega evropskega kontinenta, bo nudilo neposredno podlago vojne baze na Balkan, ter tudi južno Francijo, za Italijo pa Še posebej. Iz vsega to je komaj pričetek. Pokazal pa je pripravnost in tudi možnost za invazijo evropskega kontinenta v s-plošnem. Neposredno pa dober odgovor na nacistično ofenzivo na vzhodu. Pregled bojevnfh ©rt proti fašizmu NACISTIČNA OFENZIVA NA VZHODNI BOJNI ČRTI HROMI. V DESETIH DNEH RDEČA ARMADA JE POBILA NAD 50 TISOČ NACISTOV NAD DVA TISOČ TANKOV IN RAVNO TOLIKO BOJNIH LETAL, TER JE OBDRŽALA Z IZVENREDNO ODLOČNOSTJO SVOJ POLOŽAJ Nemški fašizem ki v svojih* menda poslednjih krčih skuša popraviti svoj položaj tako na bojni črti, kakor tudi moralno in politično v zaledju, je nenadno se vrgel z vso močjo na dvesto milj dolgi bojni črti, izmed Belgoroda, Kursk in Orel. Zbrane divizije po celi Evropi, podprte z stotinami tankov v zaporedoma navalom na položaj Rdeče Armade, so dosegle le zaslugo, ki jih končno pričakuje v splošnem. Tisoči so obležali na bojni črti, vred z dolgo napovedovanimi nemškim tanki od 60 tonov teže. Ti so se menda prvikrat pojavili na bojni črti, kateri so vred z omenjenimi divizijami doživeli le zmagoslavni — poraz. Kako bo pojasnil strupeni nacistični propagandist Gobels sedajni poraz — ni težko doumeti. Niti najmanj ne bomo iznenadeni, da bo dvignen krik proti nevarnosti, ki preti iz vzhoda in tudi zapada. To-dapod pretvezo lokalnih operacij na bojni črti. Ali pa morda poskus z poslednim sredstvom o katerem ni dvoma da ga nacistična zverina ne bo vporabljal^ — vojna z plinom. Končno p* to ni izključeno predno bo poražen fašizem, na evropskem kontinentu, da vporabi plin. , Očitno dejstvo ki vnočvič potrjuje da nacistična ofenziva ni uspela ampak nasprotne doživela tako činkovite udarce, ki se,v marsičem primerjajo udarcem pri Stalingradu. Vsaka ped zemlje je prepojena ž nacistično krvjo in prekrita z trupli. Povrh tega pa količi- Salufe fo our Canadian Army Ob priložnosti prve obletnice edinega slovenskega časopisa v tej deželi Edinost, izročamo tople pozdrave naši armadi tukaj na domačih tleh, toliko bolj pa na onos-tran oceana in zdaj v naskokih na Sicilijo. Nekoliko naših rojakov je na drugi strani oceana, drugi so Še tukaj na raznih vežbališčih pripravljajoč se za splošni naval na evropski kontinenat in obrambo naše domovine. Ze to pričujoče dejstvo nas veže toliko tesnejše z vsimi nalogami v vojnih naporih naše domovine, da po svoji najboljši zmožnosti založimo vse kar je v naši moč v proizvodnji v tovarnah, rudnikih in raznih drugih delovnih proizvodnji, za pospešitev vojnih zalog, hrane in obleke za našo bojujočo armado. Ponosni žnjo kličemo: "Salut to our Canadian Army" and we ple-dge ourself to the full support ali out for Victory. Nothing should be on the way but everything to smash fascism! na vničenega materijala sega deleč-v ospredje od prejŠnih c^tnziv v sorazmernem času. V zadnjem pregledu smo omenili, da ni iključeno sprementi položaj na bojni črti. In ta položaj je sicer ipremenjen z ogromnimi izgubami nacistična ofenziva nacističnih sil, ter z novo podvzeto protiofenzivo Rdeče Armade. Toda to ne pomeni da je nacistična sila poražena, oziroma vničena. Predno bo vničena bo Še trda in odločna borba. To so besede ki jih je izrekel maršal Sovjetske Unije Stalin v svojem govoru, na prvega maja. To so besede, katerih pomen sega tudi na našo pripravnost za invazijo evropskega kontinenta, z vsimi potrebnimi sredstvi-in zalogami. Odgovor na nacistično ofenzivo invazija Sicilije, ki se zna razviti tudi na več drugih krajev. To je pričetek invazije evropskega kontinenta. Glavna sila osisčnega odpora bo Nemčija, tudi posamezno strateški važni položaj v obmejno-sti. Vendar pa invazija Sicilije, postavlja zaveznike neposredno na sredozemskem morju, kot vojne baze proti Balkanu, Italiji in tudi južni Franciji. STALIN CHAN KAI-ŠEK PRVOJ GODIŠNJICI "EDINOSTI" HELEN NAGHTINGALE, prva Slovenka graduirana bolničarka v Kanadi. — Naše čestitke. Vesti iz Ameriškega časopisja Bern,^12 julija — Hrvaški ge-rilci so ustanovili svojo lastno ustav no skupščino za administracijo osvobojenega ozemlja--tako poročajo vesti, katere so prejeli včeraj v Bernu jugoslovenski krogi. V veču so zastopane: hrvaška kme-tska stranka, stranka samostalnih demokratov in komunistična stranka. Na prvi seji skupščine, dne 13 junija v Otočcu, je bil 76 letni pesnik Vladimir Nazor izvoljen za predsednika. Vladimir Nazor je pred kratkim odklonil akademično nagrado, katero mu je ponudil Pa-veličev režim v Zagrebu. Poročila pravijo, da gerilci nadaljujejo svoje napade na čete in oporišča Nemcev, Italijanov in us-taŠev. 4 ffl Bračo Slovenci:— Pri je godinu dana, kad ste po-krenuli vaš slovenski protu-fašiti-čki list EDINOST, poželili smo vam u ime hrvatskih radnika oko Novosti dobar napredak i obecali našu svestranu pomoč. Obecali smo to, jer smo znali iz izskustva, da pokretanje jednog radničkog lista iziskiva žrtava, velikih žrtava, koliko od pretplatni-ka i saradnika toliko i od samog uredništva. Kolika je ta naša pomoč bila, to bi nam vi najbolje mogl ireči. Nama se čini, da nije ni trebala, jer ste vi, slovenski rad-nici, još.u počet k u pokretanja Edinosti razumjeli, da je to vaša, slovenska briga za vašu slovensku no-vinu, bez koje se slovenskog na prednog pokreta ne može ni zamisliti. Nakon prve i najteže godine svog postojanja, Edinost je postala poštivana ne samo kod večeg di-jela Slovenaca u Kanadi, nego i kod dobrog broja u S j edin j enim Državama Amerike. Ona se popinje iz mješečnika na polumjesečnik, na tri puta mje-sečno, na svakih deset dana, tako, da ju prva godišnjica zateče na tjedniku sa jednom hiljadom pret-platnika. ' Ovo se je moglo postiči, naravno vašim neprestanim i teškim ra-dom ali u glavnom i njezinim sta-vom i pisanjem odnosno današnjih dogadjaja. Edinost je od svog po-četka pa do danas nepoštedno vodila borbu protiv svih neprijatelja slovenskog naroda, protiv svih ot-vorenih i prikrivenih fašista — tih neprijatelja cijelog čovječanstva. Kao antifašistički list, Edinost se danas nalazi medju prvim slobo-darskim listovima naroda naših u ovim krajevima. Rekord je to bračo Slovenci, sa kojim se ne ponosi svatko. K' vašoj slavi prve godišnjice i opet se mi Hrvati priključujemo, da vam poželimo još bolji uspjeh i joŠ jednom obečamo našu pomoč. Držimo, da je naša dužnost pomoči jedan drugom, jer imamo jedan cilj i jednu svrhu radi koje izlaze i Novosti i Edinost, a to je, Što vjernije služiti opčenarod-nim interesima u borbi za slobodu, jednakost i bratstvo. Marijan Kružič urednik Novosti. SRPSKI GLASNIK ISKS POZDRAVLJAJO SLO-VENAčKI LIST EDINOST Izvršni Odbor Saveza Kanadskih Srba u ime svog članstva i Srpski Glasnik u ime svojih pretplatnika i prijatelja toplo pozdravljaj u bratski slovenački list Edinost pri-likom prve godišnjice i čestitaju brači kanadskim Slovencima na njihovom dobrom uspehu u izgradnji prvog demokratskog lista u svom slovenačkom jeziku u Kanadi. Uredništvo Glasnika, Uprava Srpskog Izvršni Odbor Saveza Kanadskih Srba. Bratska sloga i jedinstvo Slovenaca, Srba i Hrvata bila je i ostače za uvek potrebna, ali ona nikad nije bila, a niti ce biti ikad više potrebna nego što je danas u borbi protiv neprijatelja koji uništavaju naše narode i onih koji rade protiv bratske zajednice Južnih Slovena. Za to je Edinost od neprocenjive vrednosti u današnjoj borbi. Brači Slovencima treba čestitati, ne samo kao dobrim pobornicima jedinstva i sloge, koje je izraženo u stupcima Edinosti, nego i radi njihove odlučnosti da • razvijaj u svoj list uprkos tome Što je njihovo doseljeništvo brojno manje od mnogih drugih narodnosti. Radi toga oni naročito mogu biti ponosni sa postignutim. uspehom u ovoj godini dana . Samo napred tako, bračo Slovenci! Vi zaista ne ostajete dužni ostalim narodima i lep ste izraz vaše slovenačke brače u Jugoslaviji koji vode junačku nepomirljivu borbu i pod najtežim okolnostima, ali sigurni u pobedu! Delavci zahtevajo vrnitev na delo Toronto — Pred nedavnim je tu-kajšna ladjedelska družba odslovila nad 200 delavcev, pod izgovorom da so demonstrativno izšli s svojimi zahtevami pred določeno uro za skončano delo. Od tega času vodi posredovonja unijski lokal 128 ladjedelskih delavcev, ter zahteva na podlagi neopravične obtožbe ladjedelske družbe, vrnitev odslovljenih delavcev. Med drugim dokazano je ovira proti večji produkciji z strani nad-glednikov na delu, ter tudi dobavi potrebnega materijala. Dokazano je, da je v nekaterih slučajih izdelani materij al poslan za tukaj šno ladjedelnico ,v resnici bi pa moral biti poslan v druge ladjedelnice po določeni meri. Ta zadeva je prišla v raspravo tudi v parlamentu. Nekateri poslanci so odločno zagovarjali takojšne posredovanje z strani vlade v tej zadevi, tod ji do danes so bile izjave, češ da je produkcija zadovoljiva in da nastale razmere v Toron-tu, so lokalna zadeva. "EDINOST" Published semi montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Narodna osvobodilna bor ba v Jugoslaviji VESTI ZEDINJENIH NARODOV Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. V. Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Pričetek in prva obletnica Lansko leto v maju zbralo se je nad 85 slovenskih, hrvatskih in srbskih delegatov na prvo vstanovitveno konvencijo, katere naloga je bila vsmeriti bodoče delovanje treh bratskih narodov na skupni podlagi in tudi posebej vprid borbi za vničenje fašizma. • Na podlagi obširne diskusije ter splošnih izkušenj' in ocenitvi položaj v svetu, konvencija je pravilno konstan-tirala potrebo za vstanovitev treh bratskih organizacij, katere bodo po začrtani smeri vzgajanju bratskega soglasja delovale za narodno enotnost, ter enotnost kanadskega naroda v splošnem. To je bil sklep čigar vrednost opažamo danes po preteku enega leta v večjem obsegu, kakor pa kadar koli prej v zgodovini narodov v "Splošnem. Danes pričujemo znamenitim izjavam števila raznih državnikov — ljudi, ki gledajo v svet z odprtimi očmi, zagovarjajoč odločno da je le potom mednarodnega sporazuma mogoče zadobiti zmago nad fašistično zveiino, ter preurediti svet na pravični in demokratični podlagi. To so bila vprašanja pred vstanovitveno konvencijo še lanskega leta, katera pa kakor je omenjeno so ne le pravilno vsmerjena po katerih delujejo tri bratske organizacije med' kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, ampak se njihova velevažna vrednost razvija v svetovnem obsegu. Glavna naloga je bila utrjevati pot sloge in enotnosti. Kajti težke in s potokih krvi oblite izkušnje iz prejšnih let, so bile ne samo opomin k spoznanju činkovitih nalog v borbi proti fašizmu, ampak skrajni čas da se krene v pravo smer mogočna sila zedinjenih narodov, raznih slojev in prepričanj v skupno in enotno moč, ki bo v stanju zdrobiti fašistično kugo. V obsegu teh vprašanj in tudi v obsegu protifašističnih svobodoljubečih sil, kanadski Slovenci nismo mogli stati ob strani in križem rok opazovati ljudske množice, ki korakajo na bojno polje v zavesti svobodne in srečnejše bodočnosti. Edino pravilem in logičen sklep je bil slovenskih delegatov, da takoj na vstanovitveni konvenciji izdelajo načrt za narodno, kulturno in proti-fašistično organizacijo, katera naj bi po svoji zmožnosti pomagala in dajala svoj delež vprid splošnih nalog v ljudski — narodni osvobodilni vojni. Do tega sklepa zganila nas je tudi narodna zavest, vedoč da tudi naš junaški narod polaga vse iz svojega premoženja pa tudi številna živlenja za osvobojenje. Nihče drugi bolj kakor pa mi na tem kontinentu moi.amo vložiti naše Sile, moralno in 'materijalno vprid njegovih želja in načel v splošnem v proti-fašistič- ni vojni. m Toda pred nami je nastalo tudi drugo vprašanje. Kako in na kateri način bomo pospešili in idejno vezali naše delovanje vprid teh plemenitih nalog. že vstanovitev Zvete Kanadskih Slovencev, dala je podlago novim željam in potrebam, to je pokrenitev prvega slovenskega časopisa v tej deželi. V predkonvenčni diskusiji in do tedaj številna pisma izražala so to željo in podudarjalo se je nujno potrebo za slovenski časopis. Po-amezni rojaki obljubljali so svojo denarno pomoč in so dajali svojo pripravnost za zbiranje naročnin, ter denarnih prispevkov za tiskovni sklad. To je bil pričetek, kateri je postavil dokaj težko nalogo tako pred delegate na konvenciji, kakor tudi rojake in rojakinje v naselbinah. Noben napor in kakoršne koli težkoče niso bile preveč, ker zavedajoč se neizmerne vrednosti časopisa, ki nas bo narodno, duševno in idejno vezal z vsimi važnimi nalogami sodobnosti, ter vodil nas po pravilni poti vred z vsimi drugimi narodnimi skupinami k zmagi nad sovražnikom, k srečnejši bodočnosti naroda in človeštva. Uredništvo tem potom izreka svoje čestitke prvim slovenskim delegatom na vstanovitveni konvenciji, ter prvim udarnikom in udarnicam, pričetnim in sedajnim naročnikom Edinosti. Njim gredo zasluge za pokrenitev lista, ter njin gredo zasluge da danes govorimo o tromeseč-nem listu, kot najlepša podlaga k bodoči nalogi pokrenit-ve tednika. Danes je prva obletnica prvega slovenskega časopi-( sa v tej dežel. In je za kanadske Slovence in Slovenke, važen dan, ki bo šel vred z drugimi važnimi dnevi v njihovo povest. Obenem pa važnost vloge proti-fašističnega časopisa, kateri je najmočnejše posredovalno in tudi idejno orožje v naših narodnih in kulturnih ozirih ,ter borbi proti prikritega in odkritega sovražnika svobode, demokracije in enakopravnosti.. Zato ob njegovi prvi obletnici je potrebno poleg vsega dosedajnega sicer prav dobrega uspeha, postaviti na dnevni red vprašanje za nadaljevanje in proširjevanje lista do one stopnje z naročninami, tiskovnim skladom, vsebisnko in moralno, ki bo dajala najmočnejše udarce onim zahrbtnim silam, ki na zlikovni način skušajo raz-vneti sovraštvo in mržnjo med Slovenci, Hrvati in Srbi, ter drugimi narodnimi skupinami v naši domovini. Kakor niso bile pričetne težkoče preveč in si smo šteli v svoji zavesti le v zadovoljstvo vedoč da delamo za vzgojevalno sredstvo, da delamo za ognjeni bič proti fašizmu, ravno tako ne smemo zdaj prepustiti vse to iz naših misli in dejanj za proširjevanje dosedajnega napredka. Zdaj so naše naloge za utrjevati bolj obsežno enotnost nas vseh skupaj, ko se približuje čas končnih in zmagoslavnih udarcev nad fašistično zverino. Zdaj so naše naloge v podpiranju naše nove domovine kot kdaj koli Prej> ko se naša armada nahaja v ofenzivi evropskega kontinenta — ko se nahaja v neposredni bližini tudi naše ljube rojstne domovine. Zdaj kot nikdar prej le dolžnost naša pospešiti enotnost in soglasje izmed kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ter drugih Slovanskih narodnosti — za popolno enotnost in sporazum. Iz vsake naselbine naj odmevajo mogočni klici, bratstva in sloge; vsih. Piše: VELEMIR VLAHOVIČ Preteklo je dve leti odkar plamen osvobodilne borbe proti ita-lijansko-nemških invazorjev plam-ti na teritoriju Jugoslavije, zadajajoč težke izgube okupatorski vojski v ljudski moči in materi-jalimi sredstvi; prisiljujoč Hitlerjevo komando, da v Jugoslaviji drži ne manj od 30 nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih divizij. , Borba dostikrat zavzemna vojev-ni karakter z sodelovanjem raznih oddelkov vojaštva in "vojne moči. Narodna osvobodilna in partizanska vojska, narašča, se jači in je njen bojeviti odpor toliko bolj odporen in činkovit. Največje borbe v Jugoslaviji, so se vodile v tem letu. V veliki nem-ško-italijanski ofenzivi proti osvo-bojenoga teritorija Jugoslavije, katera je trajala od 20 januarja do 23 marca tg. 1., kjer je sodelovalo 10 italijansko-nemških divizij, ter nekoliko eskadronov bombnikov in število tankov in topništva. Invazorska dvomesečna ofenziva, je pa dosegla sramoten neuspeh. Prisiljeni vnovič pregrupira-ti svoje sile in skoncetrirati druge, za ponovno in večjo ofenzivo, katera je pričnela z dne 15 maja in se točasno nadaljuje. NemSko - italijanska komanda, podvzeli ste vse v svoji moči, da bi čimprej zlomili odpor jugosloven-skega naroda, za kar podvzema srdite ofenzive proti Narodne osvobodilne in partizanske vojske. Uporna namera nemških in italijanskih oblasti, očitno kaže, da ju-goslavanska Narodna osvobodilna in partizanska armada, zadržuje velike okupatorske sile, katero bi hitlerjevci vporabili na drugem kraju bojne črte; Borci za osvobojenje Jugoslavije, zadajajo sovražniku težke udarce. Narodna osvobodilna vojska, stalno ogroža prometno vez balkanske poluostr-vi, kot naprimer železniški promet za Instanbul in Solun. Ako danes neigra tako odločilno vlogo železniški promet, nikakor pa ne more biti slučaj za jutri, zlasti ko se bo izkrcala zavezniška armada na Balkanu ali pa Italiji. Paveličevci priznavajo moč maščevalcev Narodna osvobodilna armada maščuje se nad okupatorsko obla-*stjo, za zločine in nasilje, ki jih prizadejajo okupatorske sile; uči narod da se bori proti invazorjev za narodno osvobojenje. Naposled značilno je dejstvo obstoječih in dobro organiziranih vojaških sil — sile jugoslovanskih patriotov, ki 9perirajo na znotraj takozvane "evropske trdnjave" — dejstvo z katerim se namška fašistična oblast ne more pomiriti, ker v teh vojnih silah jugoslovanskega naroda, vidi resnega nasprotnika in nevarnost za njeno dominacijo v Jugoslaviji. Toda ta nevarnost narašča in hrabri odločne akcije partizanskih oddelkov, • zadajajoč strah nemškim fašističnim inva-zorjem. Fašističen časopis, ki se tiska v Zagrebu, prinaša, številna poročila ilustrirajoč operacije Narodne osvobodilne vojske. Med drugim pridemo na sledeči opis ob zavzetju mesta Slunja po partizanih dne 14 decembra 1942, ki pravi: "V soboto okrog 16.30 ure, nenadno se je slišala velika eksplozija. Najprej je eksplodirala granata partizanskega topništva v poslopju okrajne policijske prefekture. Temu je nasledila ena, druga, tretja in je kočno nastalo, kakor potres neba in zemlje. Partizani so streljali z 15 topov. Poleg tega z težkimi in lažjimi strojnicami. Zatem so nastopili minometi v akcijo. Tako je bil napaden Slunj z vseh strani in z vsakovrstnim orožjem." Odkod dobivajo rodoljubi orožje Gornjih par vrstic je najboljša - — • v —*--—a-1--^ — "-i—lT/iicVa osvobodilna in partizanska armada, je odvzeto od sovražnika. V juliju 1942, Narodna osvobodilna in partizanska armada, za času svoj.h ofenzivnih operacij je zaplenila napram napopolnim podatr kom: 12 topov, 37 minometov, 203 strojnice, 4.064 pušk in preko milijon nabojev. Za isti čas pa pobila 11.000 in zajela 4.768 sovražnih vojakov in častnikov. Zatem v naslednjih nekoliko mesecih zaplenila je nadaljnih več tisoč pušk in strojnic. V nekaterih operacijah se je dogodilo, da so partizani uspeli zajeti tudi nekoliko tankov nepoškodovanih," katere so obrnili v takojšno akcijo. Toda potrebno je pripomniti, da se orožje odvzeto od sovražnika čuva, kakor zenica v očesu. Sestav borbenih patriofčnih sil Vrhovni poveljnik Narodne osvobodilne in partizanske vojske Jugoslavije, Tito — je najpopo-larnejši človek ne samo oboroženih borbe za svobodo, nego med naj-širišimi sloji prebivalcev Jugoslavije. Celo fašistično časopisnje v Beogradu in Zagrebu, je prisiljeno to priznati. "Tito je za partizane idol" piše "Nova Hrvatska". Ko se je pripeljal z svojim avtomobilom v Slunj in se pojavil med partizani, je to za njih b.l največji dogodek." Isti časopis nadalje pravi: "Tito vživa ogromen političen v-pliv med partizani." Pod odkril je vrhovnega vodstva Narodne osvobodilne in partizanske armade, se je pridružila večja skupina jugoslovanske vojske. Polkovnik Orovič, član vrhovnega poveljstva; podpolkovnik Petrovič; majorja Ploinac in Djokica; 9 kapetanov in 10 poročnikov. Poleg teh pa mnogo aktivnih in rezervnih častnikov, kateri sedaj zavzemajo položaje komandirjev voda, čet in batalijonov. Narodna osvobodilna armada zedinila je pod svoje okrije veliko skupine jugoslovanskih narodov, različnih verskih prepričanj, naprimer: Pravoslavne, katolike in muslimane. Ravno tako v svojih vrstah zedinila je, delavce, kmete, oficirje, vojake, inžinirje, advokate, zdravnike, profesorje, učitelje in duhovnike. Imena nekaterih poznana so širom Jugoslavije in tudi na zunaj. Med temi: Nurija Pozderac, bivši senator in eden od vodij jugoslovanskih muslimanskih organizacij. Zatem, Pavel Savič in Sima Milo-ševič, profesorja iz belgradjske univerze. Mile Balaban, bivši narodni poslanik Zemljodelavske stranke in Edvard Kobek, profesor in katoliški pisatelj v Sloveniji. Ti ljudje že dvej leti se bore rama ob rami z Narodno osvobodilno armado, za narodno osvobojenje svoje domovine. Sprememba položaja v težkih bitkah Teritorij, ki ga zavrzema Narodna osvobodilna armada ,se stalno menja radi taktičnih in strate-žkih razlogov in okoliščin. Kljub temu v teku dva leta osvobodilne borbe partizani so obdržali večje število nasejl vključujoč tudi nekoliko mest. Proti kraju leta 1942, partizani so imeli pod svojo oblastjo 30 mest in površino ozemlja v promeru 5.000 četvornih kilometrov. Po mestih in drugod vstanovlje-ne so kulturne ustanove, kjer se pojasnjuje cilj Narodne osvobodilne borbe. Daje se predavanja in govori s o predmetih, ki služe za mobiliziranje in zedinjavanje ši-. rokih slojev naroda za borbo proti nemških in italijanskih okupatorjev. Otroci, katerih starši so padli v borbi ali so pa izgnani, nameščeni so v dom za otroke, odaljen kolikor več mogoče od vojnega področja. Za ranjence odprte so bol- ni čtiinn — —* "—nji wi um' časopisje in požrtvovalnost naroda Na osvobojenem in okupiranem ozemlju Jugoslavije, pojavljajo se številni časopisi in buletini. V nekoliko osvobojenih mest v izložbi je partizanski tisk, kateri je dosegel ogromen uspeh med prebivalstvom. Najvažnejši predmet v izložbi je. bil tedenski časopis "Partizan" in časopis "Borba". V Sloveniji je bilo razpisano vojno posojilo v svrho financiranja osvobodilne borbe. Toda med podpisniki posojila so bili ne samo na osvobojenem ampak tudi iz okupiranega ozemlja. Dosedajni uspeh jugoslovanskih patriotov, se je dosegel nedvomno pod ceno velikih žrtev. Invazorji vporabljajo vsa sredstva, da zlo-mjjo odpor osvobodilne borbe. Naslednji primer nam bo vsekakor vsaj delno dal razumeti pod kakšnimi okolščinami se vodi krvava borba. » Žabjak, majhno mestece v Črni-gori, na katero so Nemci dne 20 maja vrgli nič manj kakor 20.000 kilogramov bomb. Zatem streljanje talcev. V aprilu 1942 1., izdan je ukrep po katerem se družina, sorodniki in žlahta partizanov proglaša za talce. Z takimi bestijalni-mi Vnetodami hitlerjevci skušajo spreč.ti prihod novih dobrovljcev. Toda tako bestijalni ukrepi in tudi razno drugo nasilje, ne l^o spre-čilo rodoljubne zavesti in pristopa k osvobodilnemu pokretu širokih slojev našega ljudstva. Zlikovni način bratomorstva Z ciljem zlomiti osvobod lno borbo, invazorji poleg že omenjenih F. POJE iz Port Arthurja bestialnih' metod ,skušajo sicer najpodlejšim načinom proširiti na znotraj mržnjo in bratomorstvo. Z tem načinom delno dosegli so svoj zločinski uspeh v letu 1942, ko so podkupili nekoliko takoimenovanih četnilfov, kateri so gledali sovražnika ne v invazorju, nego v partizanih. Torej ni čudno ko je italijanski fašistični časopis "Djornale de Italija" p.sal da: "Partizansko vojno se mora smatrati z sličnim načinom, zato je potrebno imeti sodelovanje z prebivalstvom". Kar pomeni naščuvati mase naroda proti Narodni osvobodilni armadi, posameznikom na vodstvu, razv-neti mržnjo v verskih vprašanjih itd. Z posebnim odobravanjem nemški generali .n politika gestapa in italijanskih okupatorskih oblasti vsmerjena v pravcu vporabljanja četniških oddelkov v svrho sestava svojstvene vazalske vojske, katera pozna lokalne razmere in vsako stezo v hribih. Zaradi tega je potrebno spregovoriti o vlogi generala Mihajloviča šefa četniških oddelkov in ministra vojne jugoslovanske vlade v Londonu, o katerem se toliko govori in tudi od ča- -m—mbi r\ičo Tr r"" VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI VOJNIH ZLOČINOV (J.I.C.) Izredni sovjetski državni odbor, katerega naloga je razis-kivati in nabirati dokaze za zločine nemško-fašističnih okupatorjev in njihovih salitetov, ter škode povzročene od fflih meščanom, kolektivnim kmetom, javnim organiza-tcijam, državnim podjetjem in institucijam USSR., je podal dne 25 junija 1493 izjavo, katero je natisnil informacijski iblten sovjetske ambasade v Washingtonu. V tej izjavi se nahajajo nekatera značilna mesta: zlredni državni odbor nadaljuje protokolov v katerih so zabilježe-ne izjave žrtev in prič očividcev glede zločinov izvršenih od nemških oblasti na sovjetski zemlji, ki je začasno padla pod fašistični jarem. 1) Nemški okupatorji so vničili vse stare spomenike, oropali shrambe kulturnih vrednot narodov Sovjetske Unije in oplenili vse vzgojne institucije muzeje in biblioteke. Po naredbi nemške vrhovne komande Alfreda Rosenberga, Reish-ministra za okupiranje vzhodne pokrajine, £ so bile odneŠene vse knjige iz 14, 15 in 16 stoletja; vse originalne slike, risbe in kipi ruskih in zahodno evropskih umre-tnikov USSR. V mesecu januarju 1943 je komandant prve armade tankov, konjeniški general Mackenzen v prisotnosti šefa propagandnega oddelka prve divizije tankov Millera, vzel iz rostovskega Muzeja lepe umetnosti, ki je bil evakuiran v mesto Pjatigorsk in nemeŠčen v prostorih Lemontovega Muzeja, najdragocenejša dela Ribera, Ruben-sa, Murrilla, Jordaensa, VereŠča-gina, Korovina, Kramskoja, Polje-nova, Rjepina, Lagoria, Ivazovske-ga in šiškina, ter kipe Donatella in različne druge muzejske predmete. Objavljen je tudi zapisnik o tem postopanju nemške oblasti, ki v vseh podrobnosti opisuje plenitev. Dejstvo da so nemško-fašistični osvajači oplenili rostovski Muzej Lepe Umetnosti dokazuje, da so Hitlerjeva vlada in nemške vojaške oblasti organizatorji plenjenja v okupiranih krajih. Dokazano je, popolnoma nedvoumno, da se nemški generali osebno udeležujejo plenitve kulturnih vrednosti, ki so last narodov Sovjetske Unije. V vasi Sapogovo v kurski oblasti, so nemški okupatorji zastrupili okoli 1.000 bolnikov, katere je le-čila tamošnja umobolnica. Dokaz tega strahotnega zločina je v naslednjem dokumentu, oziroma uradnem zapisniku potrjenem od zdravnikov in bolničark iz katerega je razvidno, da je bilo to množično zastruplenje izvršeno v roku tri do štiri dni. Ko so bili Nemci pregnani iz mesta Kupjansk v harkovski oblasti, so našli meščani 8 jam, v katerih se je nahajalo 248 sovjetskih državljanov, brutalno mučenih do smrti ali pl streljanih. Izkopavanje je bilo izvršeno pod nadzorstvom komisije v kateri so bili: Ukrajinski pisatelj Gordjen-ko, duhovnik cerkve sv. Nikolaja, prota Ivan Ptotopopov, domačinka Belocrkovskaja, zdravnik Gogin, Koščajev in Ganjicin, ter predstavnik mestnega Sovjeta. Dokazano je da so bile žrtve pred usmrtitvijo mučene na zverski način. Izredni državni odbor je dognal torej naslednja dejstva: 1) Rostovski Muzej Lepe Umetnosti, je bil oplenjen in odnešen v Nemčijo od komandanta prve armade tankov, konjiškega generala Mackenzena in šefa propagandnega oddelka prve divizije tankov Millera. 2) Bolniki umobolnice v Sapo-govu v kurski oblasti, so bili zastrupljeni na povelje nemškega komandanta Flacha in dr. Kerna. • Pred enem letom in danes pestitke k prvi obletnici Edinosti, so najboljši izraz naročnikov, čitateljev in prijateljev progresivnega protifašističnega tiska. Sto in sto rojakov je priložilo svoj dar ali pa besedo k prvi obletnici iz zavesti vrednosti Edinosti, kot časopisa k zvesto in pošteno zastopa interese naroda kot celote in delavcev in delavk, kot sestavnega dela. Zato tudi naraščajo želje, da čim prej postane tednik. Torej prva obletnica postavlja Edinost trornesečnikom. Iz že omenjenega razume se samo po sebi njena vrednost, obenem pa daja zaupanje voljo in korajžo za nadaljevati in prošerjevati list do najvišje stopnje tako vv naročninah, tiskovnem skladu, kakor tudi vsebinsko. Z proširjevanjem lista, stopnjema raste naše kulturno spoznanje in politična izobrazba v nalogah tekočega času, ki je preobložen s raznimi zadevami med narodi, ter narodu in raznimi sloji posebej. Zato so želje da bi list večkrat izhajal, prinašal podučno čtivo in utrjeval vodilno pot k gotovim nalogam, katerih rešitev je predpogojna za zmago nad sovražnikom. Vsled tega ne bo odveč recimo da vsaj deloma pregledamo naše dosedajno delo pri listu, uredništvo, dopisniki itd. Kajti na ta način toliko bolj nam bo razumljiv dosedenji uspeh in tudi potreba za pospešitev dela v onih zadevah, kjer smo dosedaj imeli največ po-manjklivosti in zastoj. govorili jo smo v trajen spomin padlih herojev sovjetske Unije, njene Rdeče Armade, kot rešiteljice narodov in človeštva pred fažizmom. Poudarili pa smo, da je predpoboj za zmago nad fašistično zverino, nezlomljivva enotnost v-sih svobodoljubečih in rodoljubnih sil, ■ da strnejo svojo moč v konbinirano enotnost vsih slojev, katera bo zmožna ne samo stopiti v bran, ampak zdrobiti in vni-čiti fašistično kugo, ki hoče barbarski in na nečloveški način pod-vrči narode sveta samovolji podiv-ljanih razbojnikov. Iz teh uvodnih besed zadostuje nam ob tem času spoznati ne samo pravilnost smernic in načel Edinosti, ampak istočasno spoznati da jih je zvesto zastopala v preteklem letu. > V drugem odstavku naglas ili smo potrebo enotnosti in slogo kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Očitnost v protifašističnem zevezništvu potrjuje to pravilnost, tembolj pa ko zasledujemo junaški primer treh bratskihh si naro-dovv v starem kraju, katerih neprimerna borba in vztrajnost daje pozornost sveta in največjega zaupanja, da se približuje dan končne rešitve. Združeni Slovenci, Hrvati in Srbi v okupirani Jugoslaviji, pod vodstvom Narodne Osvobodilne armade, niso klonili pred sovvražnikom, če tudi je njegova premoč v moštvu in orožju, ampak strnili so svoje bratske vrste od našega Prlmorja, Triglava? tam čez Savo, čez hrvatsko ravan proti Bosni in Hercegovini, vse skozi čez Srbijo. Navdahnjeni svojim narodnim ponosom, ljubeznijo do svoje domovine, za katere čast, svobodo, demokracijo in enakopravnost, polagajo svoja živlenja. Ta nadvse važen primer narodov Jugoslavije v borbi proti okupatorjev — je časten primer kateremu moramo slediti tudi kanadski Slovenci, Hrvati in Srbi. Zavedajoč se tega dejstva, Edinost je dajala in bo dajala podporo osvobodilni borbi narodovv Jugoslavije, pod vodstvom neustrašene Narodne osvobodilne in Partizanske armade. Ker to je armada*ki je nastala ne z ukrepom in zakonom samovolje, ampak je vzrastla na potokih ljudske krvi, za obrambo domovine, njene svobode in neodvisnosti. Nastala je iz naroda, po narodu in vprid narodnih interesov. Zato je pravilnost in tudi ostane nepobitno dejstvo postavlje-Nadaljevanje na 4 str.) Pozdravi in čestitke Edinosti iz naselbin ŽENSKA SKUPINA IZ TIMMINSA v v Brajte in sestre:— Ne zdi se nam bolj primernega ob tem času, kakor zaklicati v imenu naše skupine: "Naj živi neustrašena vzbujevalka sloge in bratske vzajemnost v borbi proti sovražniku — Edinost." Leto dni je preteklo od njenega rojstva, katero je nasledilo na podlagi sklepa slovenskih delegatov na vstanoviteni konvenciji lanskega leta. Z radostjo sprejeli smo vest, da je pred nami kampanja za pokrenitev prvega slovenskega časopisa v tej deželi. Toda pokreniti list ni bila lahka naloga i ntudi nekako dvomljivo smo sicer v svoji aktivnosti v prvi kampanji, sodili uspeh. Kajti vemo da so veliki stroški in vsled tega pa požrtvovalnega dela je potrebno, da se list obdrži in tudi proširi. Danes pa pričujemo resničnosti, da "smo vzdržali list, pridobili mu lepo Število naročnikov in tudi obskrbeli ga z denarnimi sredstvi za tiskovni sklad. Da bi redno izhajal ne dvakrat, ampak trikrat mesečno ob svoji prvi obletnici. Tukaj v Timminsu pričetna kampanja je bila prav živahna. Število naših vrlih rojakinj, se je tekmovalo med seboj z novimi naročniki. Vsaka si je želela obdržati prvo mesto v kampanji, toda s zavestjo vrednosti časopisa, ki bo prinašal čtivo za poduk v tekočem času v navadnem jeziku, razumljivem nam vsem, kot. delavcem in delavkam. Nič manj recimo pa ni bila živahna ravnokar minula kampanja, ki je ravno tako prinesla skupno dobro pomoč listu za tiskovni sklad in tudi v naročninah. Kratek pregled našega dela, nam daje korajžo in voljo za nadaljevati to delo do najvišje stopnje, zavedajoč se vzbujevalnega sredstva v naši sredini, ki nam obenem kiče pravilno pot v tekočem času, nas opominja in bodri k nalogam za obče stvari. Zato je obljubljen pri nas in drugod prvi slovenski časopis Edinost, kateri kakor je razvidno nima sebičnih interesov, ampak zvesto izpolnjuje nalogo za nas vse v javnosti. Vtem duhu ti kličemo: Napreduj do najvišje stopnje v interesih Slovencev in Slovenk, kot narodn? skupine vred z drugimi narodi k srečni, svobodni in demokratični bodočnosti." Vzbujaj nas ob nujnosti v teh zadevah" in vodi nas po najlepši poti, dostojni naroda in človeštva "Brani naš trpeči narod v stari domovini, daj moralno in tudi ob priložnosti gmotno podporo, njegovi junaški Narodni Osvobodilni Armadi. Utrjuj slogo in enotnost kanadskih Slovencev in Slovenk, vred z kanadskim narodom v splošnem v interesih naše nove domovine. Bičaj omahljivost in zbadanje proti enotnosti. Bičaj one, ki hočejo povrniti tlačanski jarem narodu. Daj okrepčila in odločno stoj na braniku svobode, demokracije in pravice! Ženska skupina iz Timminsa IZ VOJAŠKEGA TABORIŠČA Tem potom je moja želja izročiti čestitko prvi obletnici našega lista iz vojaškega taborišča v Bri-tish Columbiji, kjer se vsak dan vežbamo z različno vrstjo orožja, da bi bil naš udarec proti sovražniku-toliko bolj činkovit in uspešen. Živlenje pri vojakih je pač kakor predpisujo vojaška pravila, katera so sestavljea z vsimi svojimi predpisi v poduk, disciplino in vedenje po vojaških predpisih. Kar pomeni da je potrebno zapustiti civilni način živlenja in se prilagoditi vojaškemu, ne le radi gotovih predpisov, ampak radi poduka, ki je v današnji vojni res potreben. Vi dragi rojaki, ko boste ob prvi obletnici našega časopisa vsaj tre-notno obrnili svoj spomin na pri-četek, nedvomno da boste opazili v svoje zadovoljstvo točasni napredek. Toda nikar pozabiti nadaljevanju in proširjevanju svojega kul- ČESTITKE IZ MOUNTAIN PARK ALTA. turnega in narodnega napredka. Med nami vojaki ,vlada zavest, da ne moremo se zadovoljiti tako dolgo, dokler ne bo strta fašistična zverina, ki je zasužnjila malo ne celo Evropo, ter preži tudi na naše T. SMRKE IZ SUDBURY V KANADSKI MORNARICI IZ Port Arthurja Cenjeni sobrat MateŠič: Priloženo pošiljam "mony order, v znesku $10.00: katera vsota je zbranna namenjenih čestitk k prvi obletnici časopisa. Edinost. Obenem prilagam tudi imena častilcev za priobčitevv. Želim k obletnici našemu slovenskemu edinemu listu tu v Kanadi, lep uspeh in dober napredek. Da bi izhajal med nas vedno in ne samo trikrat mesečno, ampak tedensko. Najlepše pozdrave naročnikom in uredništvu. Jakob Miklič Seznam darovalcev je nasledni: Po $300c; J. Miklič; Pa $2.00c: Karel Strajner in Jakob Miklič; Po Sl.OOc: Jožef Kodila; Po 50c; Jack Canjar in John Jaklitch: Po 25c; Tony Vranešič, John Vic, Mrs. V. Šafar in J. Belobra-jdič. Cenjeno upravništvo Edinosti: V prilogi vam pošiljamo denarno vsoto od $54.00, zbrano tukaj med našimi rojaki in drugimi prijatelji protifašističnega tiska, zavedajoči se neprecenljive vrednosti svojega glasila, ki neustrašeno zastopa slogo in bratsko vzajemnost kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, vre^i z vsimi drugimi narodnimi skupinami v borbi proti sovražniku. Takoj ko smo sprejeli vest in zavitek primernih čestitk k prvi obletnici našega časopisa, se smo podali na delo. Koliko je cenjen med nami je dokaz denarna zbirka, ki smo jo zbrali med tukajšnjimi izseljenci. Vsak se je prav-rad podpisal, z primerni ra. prispevkom v ta namen. Ob tem času je naša le skromna želja, da Edinost nadaljuje svoje velevažno nalogu v začrtani smeri, zagovarjajoč odločno slogo in soglasje v tekočih nalogah borbe proti fašizmu, do popolne zmage. Kdo naj pričakuje zaželjeni dan zmage nad fašizmom bolj, kakor naš trpeči narod in drugi zasužnjeni narodi v Evropi. Torej ravno v tem je naša tem večja naloga, da si "gradimo medsebojno zaupanje in zvestobo v vsih zadevah tekočega ča- Slovenci in Slovenke iz Garson, Ont. Tudi Slovenci iz Garsona pošiljamo čestitke k prvi obletnici Slovenskega časopisa tukaj v tej dežele, Edinost. Ker smo zadovoljni z listom in se trinjamo z nnjegovim Urednikom, Vam želimo v bodoče kar največjega uspeha. Zato kličemo: Živela Edinost v Kanadi! V ta namen so priložili sledeči rojaki in rojakinje, denarno zbirko kot sledi: Po en dolar; Joe Gerden, Annie Gerden, John Oman, Louis Saje, Tony Štrumbel in Joe Golinec. Po 50 centov pa: Mrs. Frances Oman, Miss Norma Oman. čestitke iz Calgary, Alta. Cenjeno uredništvo:— Tukaj vam pošiljamo denarno nakaznico z znesku $45.00c. zbrano od tukajšnih Slovencev in Slovenk, ter drugih prijateljev napre dka in'svobode v svrho k prvi ob letnici nam obljubljenega časopisa Edinost. V tem duhu kličemo: "Naj živi naš list Edinost in edinnstvena zavest kanadskih Slovencev in Slovenk, vred z drugimi nnarodnimi skupinami do končne zmage nad sovražnikom". "Smrt fašizmu! Svoboda narodu! V ta namen prilagamo denarno čestitko kakor sledi: Po $5.00c: Matt Žalec, John Bajuk, Dan Popovič, Joe Rauch, Tony Križman, C. Karan; Po $2.50c: Martin Raščan. Po $2.00c: D. Janko, Joe Jur-šinič in Johu Tomšič. Po Sl.OOc: Ani Hozjan, Johu Blažič, John Mavrovič, Fred Škoda, Joe PerŠa in Nick Grgič; Po 50c.: Peter Štefanič. Iskrena hvala darovalcem, Edinosti pa obilo uspeha! Matt Žalec sa. Zato kličemo iz Alberte, rojaki in rojakinje Širom naše nove domovine, strnimo naše vrste pod neustrašeno zastavo Zelinjenih Narodov in založimo vse moči za čim-prejšno zmago. P tej poti nas pa vodi najdoslednješe naš prvi slovenski časopis v tej deželi Edinost. On njeni prvi obletnici ji kličemo: "Naj živi neustrašena vzbujevalka sloge in bratska, ter zaščitnica demokracije in svobode." V ta neman darovali so pa naslednji vsak po svoji moči: Po tri dolarja, F, Mekis in L. Rešek, Po $1.50, F. Pavelič. Po dva dolarja: J. Gnjatovič, J. Jagar, M. Raden-čič, J. Novosel, G. Mastlica, M. Butala, J. Dragoš, I. Šarič, Endi Modič, B. Kovič, F. Katalinčič, P. Ssetič, M. Babič, M. Gnjatovič. F. Petrovič, A. Sarich. Po en dolar: V. Rapič, N. Furduk, M. Vukelič, J. Žižek, G. Matkovič, I. Opalich, J. Ivanšev, W. Micik, M. Arlov, P. Pavičič, J. Balan, V. Pavelič, M. Dimich. Po 50 centov: P. Koval, G. Gladich in I. Shamovich. Iskrena zahvala darovalcem, či-tateljem in naročnikom Edinosti, najlepše pozdrave. F. Mekis. Ob tej priložnosti sta se naroči la na list, L. Gačnik in L. Saje. Skupaj $1 l.OOc Iskrena hvala darovalcerr^ Pozdravljeni rojaki in rojakinje širom naše domovine. Annie Gerden čestitke iz Windsorja Tukajšni Slovenci smo priredili zabavo z namenom vprid prvi obletnici Edinosti. Ob tej priložnosti smo zbrali skupno vsoto $25.00, ki jih pošiljamo v imenu Slovencev in Slovenk iz Windsorja, vprid prvi obletnici Edinosti. V zadnji izdaji je izšel dopis od tukajšnega odbora za ravnokar minulo kampanjo. Dopis sam za sebe govori mišlenje tukajšnih naročnikov in prijateljev lista. Zato ne bom ponavljal, kar je že omenjeno. Bolj pravilno se mi zdi omeniti, da se neomejimo pri dosedajnem uspehu, ampak da nadaljujemo delo vprid listu, kadar koli nam se ukaže priložnost. Kajti nihče drugi, kakor sami si moramo graditi naše organizacije, društva in razne druge pripomočne stvari, za sporazum in gnotni ter kulturni napredek. Nihče drugi nam ne bo prinesel na krožniku, tako svobode, kakor tudi znanje. Sami si moramo ustvarjati sredstvo potom katerega hočemo Širiti našo kulturnost in tudi znanje, katero nam je potrebno v vsih zadevah. In v tem razumem največjo vrednost časopisa, ki nas narodno in idejno veže z duhom časa in njegovih nalog. Kot delavec neštetokrat si sem želel razbistriti pojm o eni ali pa drugi zadevi. Trudil se sem dognati v pravičen sklad živlenje, delo in obstanek delavcev in delavk. Edini odgovor ki je v tem oziru tako v znanstvenosti, kakor tudi praktičnosti, je naša organiziranost. Ko smo organizirani, smo delno tudi na eden ali drugi način vezani in vzajemnosti. Zatorej ob priložnosti Slovenci iz Nanaimo B, C. Priloženo pošiljamo čestitke k prvi obletnici prvega in edinega slovenskega časopisa Edinost, denarno nakaznico v znesku $10.00c. Zbrali smo ta dar k prvi obletnici iz zavesti vrednosti protifašističnega časopisa, ki nam kaže pravo pot, po kateri naj gremo vred z drugimi narodi k končni zmagi nad sovražnikom, rešitvi suženjskega jarma našega trpečega naroda. V tem duhu kličemo: Naj živi sloga in enotnost kanadskih Slovencev !! Naj živi prvi Slovenski časopis Edinost! Pozdravljamo Slovence in Slovetinke širom Kanade in Združenih držav. Seznam darc^ilcev kakor sledi. Po $1.50c: Anton Bravar, Frank Sinčič, John Kobe; Po $1.00c; Dominik Beg, Frank Kambič, in Jožef Kobe; Po 50c: Jack Zuzič, Joe Skedel, John Bukovec, L. Klobučar in N. Katovčič; Skupaj $10.00c; Najlepša hvala darovalcev,listu Edinosti pa obilo uspeha! Anton Bravar obrežje nove domovine. Zato gremo vsak dan na vežbališče, vedoč da nam vsaka kretnja in primer prinaša deloma izurjenost in deloma vitko pripravnost v odprtem nastopu proti sovražniku. Nekaj takega bi morali se zavedati tudi vi z proširjevanjem Edinosti, ker ta je vaša seznanjajoče orožje, potom katerega obveščate drug drugega in skupno pa delate ofenzivno, pripravnost v zaledju bojne črte z vašo enotnostjo, delom v »varni, rudniku in drugod. Ndevomno težkoče so in bodo Še večje. Še večje dajatve se moramo nadejati. Toda vse to niti odaleč ne prestavlja gorja in trp-lenja v katerem se nahaja naš in drugi trpeči narodi v starem kraju. Zato naj ne bo niti ena dajatev prevelika za stvar zmage in osvobojen j a. V tem duhu pozdravljeni širom naše domovine! Milan Smrke prve obletnice, naj nam velja ta rečnost za proširjevanje naših organizacij, društev, pevskih društev in mladinskih oddelkov, da nam ne bodo potomci očitali, kje ste bili ob uri težke preizkušnje za svet, za narod in človeštvo. Proširimo naš list,kot seznanjajoče sredstvo v svih zadevah tekoče dobe in zvesti vodnik po pravilni poti v lepšo, srečnejšo bodočnost naroda in človečanstva. Jožef Kobetič. NAŠI POLJEDELCI Jordan— Po dolgem času se zo pet oglašam in topot z eno novoletno naročnino za Edinost. Tukaj pri nas je zdaj poletni čas bolj težko storiti nekaj več vprid dobrih in plemenitih stvari. Eno zaradi odaljenosti eden od drugega in drugo pa recimo ob nedeljah pa pride že tako, da so pikniki razvrščeni od raznih organizacij in tudi podpornih društev. Vsak si želi napredek, če je to še manjša skupina. Tako tudi mi želimo čim-večji napredek listu Elinosti. Kakor sem omenil da smo tukaj odaljeni eden o drugega, smo ravno tako pa zaposleni.' Ker na farmah poletni čas je dragocenjen posebno če je vreme naklonjeno za setev, žetev, košnjo in mlatitev, se še nekako prenese ves napor. Toda če pa je vremenska ovira, seveda tedaj smo toliko bolj prizadeti na farmi. Ne moremo ob pravem času pospraviti pridelke in pripraviti se za druge, ki pridejo na vrsto. V splošnem vemo pa da so zelo važni posebej Še v vojnem času. Najlepše pozdrave rojakom in rojakinjam Širom Kanade. J. Kump. Slovenci iz Vancouverja Pošiljamo iskrene pozdrave listu Edinost ob njegovi obletnici. Pozdravljamo ga kot odločnega borca za delavske pravice in demokracijo. On je vodnik in kažipot delavstva v sedajnih razburkanih časih. On razkrinkava zlobne nemere in intrige zloglasne reakcije, katera bi se zopet rada naprtila na pleča delovnega ljudstva in mu vladala s zakonom o "zaščiti države", zraven pa prodavala svoj narod tujim tiranom, kadar bi se ponudila prilika zato. V listu Edinost, boste od časa do časa čitali, zakaj nekdajni Slovenski autonomisti danes ne priznavajo Slovenske partizanske armade, ki je vsekakor autonomna, pač pa rajši priznavajo centralista in velikosrbstva Mihajloviča. To so važna vprašanja katera mora slovensko ljudstvo dobro proučiti. Da, list Edinost je naš list, list vsih pošteno mislečih Slovencev, katerim je dobrobit naroda kot celote pred očmi, ne pa dobrobit klike parazitov, kateri bi vedno radi živeli na račun drugih. Zato ne bi smelo biti Slovenca v Kanadi, kateri nebi lista podpiral, ne samo denarno, ampak tudi idejno. Kajti sodelovanje vseh je potrebno, da se porazi fašizem tuji in domači. Za odsek Zveze K. S., predsednik. Frank Sodeč čestitke iz Kirkland Lake in Ghaput Hughes Cenjeno uredništvo Edinosti:— Po dolgem času se je tudi Kirkland Lake zbudil. Res da je minili) precej časa odkar je dala naša naselbina živlenjsko znamenje od sebe. Vzrokov je več, glavni je menda odkar nas je zapustil najbolj delaven rojak za Edinost, Louis Zdravje. Da smo pa vendar nekaj glasu dali od seb'e, se je zgodilo na naslednji način. Ko smo imenih minuli mesec sejo, našega odseka V. P. Z. "Bled", ki se vrši v prostorih rojaka G. MedoŠ, nam je njegova soproga z prošnjo izročila zavitek naslovljen na njega z primernimi čestitkami k prvi obletnici lista, da jih razedimo med seboj. Tudi v Sarniji nas nekoliko živi Naše čestitke Helen V maju kot navadno vsako leto so graduirane bolniške strežnice, le z to razliko zadnje graduacije, da je med temi bila sicer prva Slovenka vtej deželi graduirana bolniška strežnica, Helen Naghtingele (Nahtigar). Izmed 34 topot graduiranih strežnic, Helen je z svojo marljivostjo v Šoli, lepem vedenju in vljudnostjo, dobila prvo priznanje z di-plomoob tej priložnosti, kar je vsekakor v ponos staršev in tudi Slovencev in Slovenk v splošnem. Rojena je dne 8 septembra leta 1922 v Trebeljno pri Mokronogu na Dolenjskem v Sloveniji. V Kanado je prišla leta 1928, ter se od tega času ves čas nahaja v Torontu, kjer je tudi hodila v ljudsko šolo; zatem pa štiri leta v Homerside Colligge in eno leto pa v trgovsko šolo. Nato je vstopila v šolanje za strežnico v St. Joseph Hospital, kjer je kakor omenjeno po treh letih svojega marljivega Šolanja dobila diplomo. Zdaj pa pravi, da bo nadaljevala Študije v tem oziru, ne glede na dobljeno diplomo in tudi gotovo zaposlitev. Za omeniti je njeno pripravnost v»tem oziru, ker ko je bila zadnja konvencija bolniških zavodov, Helen je kot delegat zastopala St. Joseph Hospital. Njeni starši so tukaj prav dobro znani v Torontu in tudi na zunaj, Frank in Helen Nahtigar. Zatem Prilagam v pismu dva dolarja za ponovitev svoje naročnine. Da pa nisem se prej oglasil in storil nekoliko svoje dolžnosti, je pač vzrok selitev iz enega v drugi kraj. Tako se nahajam že par mesecev tukaj v Sarniji, kjer je Še par drugih Slovencev. Dela seveda se na manjka, kakor menda tudi drugod ne. Druge razmere mi pa niso še dovolj znane da bi obširnejše o njih poročil. Storil bom to enkrat pozneje. Vesel sem bil slišati o vzornem prispevku mojih prijatelj, sočlanov in sodelavcev iz Kirkland Lake, za prvo obletnico dEinosti. Upam da ne bodo ostali le pri tem, ampak da bomo v slogi nadaljevali naše delo v vsih drugih zadevah pri organizaciji, podpornem društvu in tudi za list Edinost. Vse to nam je potrebno in potom vsega tega bomo dosegli tudi dober uspeh za vzgled kanadskih Slovencev. Naj nas ob tem času veže naš stari pregovor, ki pravi: "V slogi je moč"! Naj živi naš list Edinost! Pozdravljam uredništvo in naročnike lista. George Medoš čestitke iz Montreala Cenjeno uredništvo: V prilogi vam pošiljam denarno nakaznico $2l.OOc, zbrano v-prid prvi obletnici Edinosti, tukaj v Montrealu. Z tem sem seveda storila le delno dolžnost, vred z drugimi rojaki in rojakinjami vprid našemu "listu, če bi bila tukaj organizacija, bi gotovo uspeh bil boljši. Ker se pa le sama trudim v tem oziru, da se tudi od nas iz Montreala vsaj nekaj sliši. Mesto je precej prostrano in predno obiščem enega ali pa drugega rojaka, vzame precej času, pa tudi stroški so. Toda v takem oziru se pač moramo zavedati sami svoje dolžnosti vprid onih stvari, katere nam prinašajo korist in vzgled. V ta namen so darovali, kot sledi: Po $3.00c: John Usnik; Po $1.50c: Danica in I. Kaučič; Po $1.00c: S. Virak, J. Prijatelj, F. Tkalec, L. Prijatelj, J. Kramar in J. Antolin; Po50c: S. Krampač, J. Krampac, M. Zakojc, Rossie Papesh, A. Po-ljanec, T. Charle, L. Žalbac. F. Zbašnik, T. Papež. Na nabiralni poli je skupna vsota zbrana $7.80c. kar skupaj zaŠa $2 l.OOc. Vsem daro vatel jem iskrena zahvala, ter pozdravljam vse čitate-Ije in naročnike Edinosti. Ivana Kaučič sta dva brata Frank starejši in Ludvik mlajši, oba točasno v kanadski armadi. Najmlajša v družini je pa Sylvia Nahtigar, njena sestra. Naše čestitke Helen, kakor tudi starešem, bratom in sestri. Želeč ti največji uspeh! — Ured. Ker se omenjeni rojak G. Medoš nahaja izven naše naselbine sicer v južnem Ontariju, seveda je bilo le primerno da se kdo drugi zavzame za stvar. Tako sva prevzela to nalogo podpisani z rojakom Jože Vintar. Obiskala sva skoraj vse Slovence v naselbini, pa tudi nekatere Hrvate. Vsak se je izkazal z malim prispevkom v ta namen. Naš pregovor pa pravi: "7.rno do zrna pogača in kamen do kamena palača." Tako je tudi z našimi -pris-spevki. Če je manjša vsota, toda v skupnosti se pa le doseže dober uspeh, kar nam priča, da sva tako zbrala skupaj $50.50 centov. Tem potom najlepše zahvaljujeva se rojakom, ki so prispevali v namen prvi obletnici Edinosti. Z tem smo storili svojo dolžnost napram listu, kakor jo .dela list v naših interesih. Najlepše pozdrave vsem naročnikom in čitateljem Edinosti. Jože Piškur. Naslednje je seznam darovalcev in Kirkland Lake. Po $2.00: John Kordiš, T. Lav-rič, Vicktor Vesel, Tony Gliha, John Žalec, Anton Novak in Matija Otoničar; Po $1.00: I. Klasnič, R. Fajdi-ga, A. Lesar, F. AndolŠek, "A. Le-niž, J. Balkovec, J. Božič, F. Kaplan, J. Francelj, V. Ponikvar, J. Ambrožič, Jakob Levstek, J. Bra-nišelj, Anton Preveč, A. Pečavar, F. Burnik, N. Pavlakovič, L. A. Eržek, J. Kužnik, F. Urbas, T. Centa, T. Hočevar, J. A. Makše, L. Levstek, A. KraŠevec, J. Sepe, Jože Piškur, George MedoŠ, Vinko Vidrih, F. Zidar, F. Klemenčič in F. Pečarič; Po 50c: V. Kukec, A. -Malnarič in Max Skube. Skupaj vsota znaša $50.50. Odsek Zveze iz Port Arthurja Brajte in Sestre: Dočakali smo prvo obletnico nam obljubljenega časopisa Edinost. Nihče drugi ob tej priložnosti ni toliko ponosen z tem, kakor smo Slovenci in Slovenke v splošnem. Ne zato da hočemo pretirati stvar, ampak zato, ker nas tudi manjša skupina tukaj priseljenih se vrstimo po poti naše kulturno-sti in narodne zvesti, ki so nam jo zapisali naši znanstveniki in književniki slovenskega rodu. Da smo narod in po vsih narodnih zaslugah, demokratičnih in svobodo lju-bnih načel v svetovnem obsegu, hočemo delovati v najlepših vrlinah naroda in človeštva. Hočemo graditi si slogo in medsebojno zaupanje, založiti vse naše materijalne in fizične sile, da čimprej napoči dan osvobojenja svetu. Zato kličemo: Naj živi prva obletnica našega lista EdiQost! Naj živi bratska sloga Slovencev, Hrvatov in Srbov! Naj živi medna -todna vzajemnost do končne in popolne zmage nad sovražnikom! Naj živi naša junnaška Narodna Osvobodilna in Partizanska Armada v starem kraju! "Smrt fašizmu! Svoboda narodu - naj bo naše načelo! Odbor odseka Z. K. S. V ta namen darovali so kot sledi: Po $5.00c Zv