3

2



ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 22. decembra 2011  Leto XXI, št. 51-52
















Porabje, 22. decembra 2011

Porabje, 22. decembra 2011

Tri drejve

V ednoj lejpoj gauški so rasle tri drejve. Večkrat so si pripovejdale, ka se njim je kaj senjalo, kakšno vüpanje majo, ka de z nji, če do velke. Prva je etak pravla: »Dja bi rada bila edna ladica, v steroj bi bilau puno zlata pa dragi kamnov. Lepau bi me majstri vönapravili pa bi vsikši namé gledo pa se čüdivo mojoj lepoti.« Druga etak pravi: »Dja bi rada bila eden velki šift. Bi krale pa kralice vozila po morji. Vsikši bi se čüdivo mojoj lepoti.«  Naslednje se tretja tö zglasi: „Dja ščem rasti, gratati visika, ravna kak svejča, ščem biti najvišeša v cejloj gauški. Lidgé se bodo čüdivali pa se pogučavali, ka moje vejke segnejo do nebes. Pa se bodo na veke spominali od mene.«
Odišlo je par lejt, senje drejv se je vcejlak ovak obrnilo. 
V gauško so prišli močni moški, drvarge. Gda je eden zagledno prvo drejvo, je etak pravo: »Lejpa ravna, močna drejva je, tak mislim, ka go odam tišlari.« Drejva je srečna bila, tak je mislila, ka tišlar lejpo ladico z nje napravi. 
Drugi drvar je drugo drejvo gledo. »Dja tak mislim, ka go tö tišlari dam, ka iz njé lejpa vrata napravi.« Drejva je vesela bila, vej si je pa tak zmišlavala, ka šift tö ma vrata. 
Tretji drvar je kaulek tretje drejve ojdo pa vido, ka nika ejkstra nega na njej. »Dja go vövsečém pa mo go domau pelo, tak kak je gé,« si je mislo.
Prvoma drvara je tišlar djasli napravo. Drejva je trno žalostna bila, ka se je njeni sen nej uresničo. Z drüge drejve so čonakli napravili. Ona je tö trno žalostna bila, ka s tejm malim čonaklinom nede mogla krale pa kralice voziti po morji. Iz tretje drejve so pa fausline vözosekali.
Lejta so šla, »drejve« so po dugi, dugi lejtaj eštje itak vüpale, ka iz njini senjaj kaj bau, ka se uresničijo.
Eden dén prideta do štalice edna ženska pa eden moški. Ženska je noseča bila. V štalici je dejte porodila ino ga je v jaslice položila. Moški pa ženska sta tak gledala na dejte, kak če bi tau dejtece bilau najvekša vrejdnost na svejti. Vej je pa tak bilau! On je bijo sam božji sin, Jezuš. Prva drejva je vesela bila, njeno senje se je spunilo, v njej leži najvekša dragocenost svejta.
Par lejt sledkar so se v čunaklini vozili moški, ribiči. Fejst so trüdni bili pa so zaspali. Velki viher je nastano, gda so se zbidili, so se fejst bojali, trno so kričali. Ednoma so pravli, naj nika včini. On je gorastano, pa viheri zapovedo, naj se pomiri. V tisto minuti se je viher zmiro. Te je drüga drejva tö gorprišla, ka so se njene senje tö spunile. V čunaklini (barki) je sejdo sam Jezuš, ki je kral kralov.
Po lejtaj je k tretjomi drvari prišo eden človek, je vzejo ruženico pa je iz nje težki križ napravo. Križ so dali na pleča človeka, steri ga je mogo baus, po kamenjaj nesti na viski brejg, na Golgoto. Tam so ga na križ pribili. Na tablo pri njegvoj glavej so napisali: »Glejte, tau je agnjec Božji, ki je razpet za greje cejloga svejta.«  Gda je nedela prišla, te je tertja drejva pravla: »Spunilo se je. Tak skrak sem nigdar nej do Boga bila, vej je pa na moji plečaj smrt strpo.« Pa je Baugi hvalo dala, ka je takšo velko milost dobila.
V porabščino prevedla: Ema Sukič


Blajžene   božične svetke!

Pogovor z akademikom dr. Boštjanom Žekšem

MADŽARSKA BI MORALA NAREDITI SIMBOLIČNI
KORAK V PRID SLOVENCEM

Akademik dr. Boštjan Žekš je tretji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v samostojni Sloveniji. Po dr. Janezu Dularju in dr. Janku Prunku so vmes Urad vodili državni sekretarji. Leta 2006 sprejeti Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je v 14. členu opredelil, da Urad, ki je posredno vključen v informacijsko mrežo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, zopet vodi minister brez listnice. Premier Borut Pahor se je odločil za vrhunskega znanstvenika - fizika, akademika dr. Boštjana Žekša, nekoliko prej tudi predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, državni sekretar je postal dr. Boris Jesih, višji znanstveni sodelavec z dolgoletnimi izkušnjami na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Ob ministru in državnem sekretarju  je delovala odlična skupina sodelavk in sodelavcev, kar se je tudi pokazalo v uspešnem delu Urada v treh letih, do prvih predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Tudi po tem, ko bo za zdaj najverjetnejši mandatar, sicer (še) župan Ljubljane Zoran Jankovič, sestavil novo vlado, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ostane, verjetno na njegovem čelu ne bo (več) minister, ampak državni sekretar (čeprav bo zaradi tega najbrž potrebno spremeniti 14. člen že omenjenega zakona). Vse stranke so namreč pred volitvami napovedale zmanjšanje števila ministrov, in sicer so razpredali o osmih do dvanajstih ministrstvih namesto dosedanjih sedemnajstih. In med tistimi, ki jih (več) ne bo, bo nedvomno minister za Slovence zunaj meja Slovenije. Če se bo to (res) zgodilo, potlej je ocena Boštjana Žekša, da bi bilo primerneje Urad z ministrstva za zunanje zadeve vključiti v ministrstvo za kulturo (če bo le-to ostalo  samostojno, je še vprašanje, morda bo združeno s šolstvom oziroma izobraževanjem), kajti s tem bi rojakom sporočili, da so del Slovenije in slovenskega naroda, ne pa tujci, za katere skrbi ministrstvo za zunanje zadeve. 
Z Boštjanom Žekšem smo se za Porabje pogovarjali o njegovem delu in vlogi Urada, ki ga vodi. Uvodoma je poudaril, da ob vsaki novi službi začne delati zelo intenzivno. »Mogoče mi na začetku ni kaj všeč, ampak ko človek dela in se pokažejo rezultati, potlej mu je vedno bolj všeč.« Skupaj ugotoviva, da je položaj manjšin od države do države različen, skupnega imenovalca ni. »Ne trdim, da zdaj poznam položaj popolnoma, zadeve so bolj komplicirane, ampak zdi se mi, da imam vsaj osnovne informacije in razumevanja.« 
Če se ozremo okrog Slovenije, »v Italiji, gledano ekonomsko in organizacijsko, gre Slovencem najbolje. Kar seveda ne pomeni, da so dosegli svoje pravice in vse tisto, kar bi jim država morala dati. So izobraženi in aktivni, imajo več organizacij, ki bi lahko nekoliko bolje sodelovale in usklajevale  aktivnosti. Vsaka ima svoje politične in ideološke usmeritve, kažejo pa, da niso sovražniki in tudi prav veliki prijatelji niso.«
Kako je, po oceni ministra, na avstrijskem Koroškem? »Tu se stvari, se mi zdi, zelo hitro spreminjajo na bolje. Upoštevati moramo, da je bil začetek zelo nizko. Kljub napredku so po doseženem še precej za Slovenci v Italiji. Zdaj so dobili dvojezične napise, in upamo še na druge zadeve, tudi večjo finančno pomoč.« Slovenci na Štajerskem so specifičnost, kajti malo jih je v primerjavi z drugimi. Daleč so tudi »do priznanja slovenstva, ker se je o njih začelo govoriti pozno. Vključeni niso bili tudi ob sprejemanju zakona o dvojezični topografiji na Koroškem, kar ni prav in je hkrati dokaz, da avstrijska državna pogodba ni izpolnjena. Njihove prireditve so na visoki kulturni ravni, kar je primeren način za pridobivanje naklonjenosti večinskega naroda.«
In razmere v Porabju? Minister Boštjan Žekš je kritičen: »Tu so razmere v primerjavi z drugimi najslabše. Res je, tudi v Porabju so spremembe, vendar zelo počasne. Nikakor nekaterih zadev, tudi tistih dogovorjenih, ni mogoče premakniti. Sem spada, recimo, posodobitev ceste med Gornjim Senikom in Verico. Res bi želeli, da bi madžarske oblasti naredile korak naprej, ki bi sedanjo blokado presegel in razprl, da bi se zadeve bolje razvijale, dogajale … Velja tudi za tisto, kar ni povezano z denarjem, ampak z odnosom do Slovencev. Okolje, o katerem govoriva, je sorazmerno revno, manj razvito, kar ne pomeni, da so prebivalci reveži, ampak je manj možnosti za zaposlitev. Tu bi lahko Slovenija skupaj z Madžarsko naredila več, povečala možnosti za gospodarski razvoj. Nekaj se sicer dogaja, na Gornjem Seniku,  v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, nastaja vzorčna kmetija. Zadeve se sicer premikajo, toda potrebovali bi simbolični korak, o čemer je govoril tudi župan Monoštra Gábor Huszár, ki je omenjal manjši obrat iz Slovenije, v katerem bi zaposlovali slovensko govoreče delavce in posredno vzpodbujali učenje slovenskega jezika. S tem bi Slovencem dvignili tudi samozavest, čeprav je jasno, da država ne more postavljati podjetij, niti zahtevati od gospodarstva, da le-to to počne. Vse to bi kazalo predstaviti podjetnikom, ki bi se morda odločili za manjšo naložbo v Porabju, v industrijski coni, ki je izven narodnega parka, kjer je tovrstna dejavnost omejena.«
Minister Boštjan Žekš poudarja, da so aktivni tudi Slovenci na Hrvaškem, ki se združujejo v društvih, slovenska zavest se krepi. Omeni veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika v Varaždinu, kjer se je prijavilo k pouku prek 500 učencev in dijakov. »Zakaj tolikšen interes, ali zaradi boljših možnosti za zaslužek ali zaradi česa drugega, je popolnoma nepomembno, važno je, da se bo toliko mladih učilo slovenski jezik. Nasploh ugotavljamo, da zanimanje za učenje slovenskega jezika v svetu raste. Mislim, da se po stoletjih trpljenja splača biti Slovenec. Tudi nama se splača, sicer bi odšla drugam.«
Zaradi gospodarskih in manj političnih razmer ali naklonjenosti je položaj Slovencev v samostojnih državah, prej jugoslovanskih republikah, najslabši. V Srbiji so dobro organizirani. »Treba je povedati tudi, da te države na Slovence gledajo s spoštovanjem in jim pomagajo pri organiziranju. V materialnem smislu  so v enakem položaju kot so vsi državljani. Vključeni so v različne svete, denimo v Srbiji, preko katerih so v stiku z oblastjo in glede na število dobijo tudi nekaj denarja.« 
To je zgolj nekaj poudarkov in drobcev iz dela ministra, državnega sekretarja in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu – bolj ilustracija kot pregled vseh aktivnosti, ki so zajele izobraževanje, kulturo, znanost, gospodarstvo, meddržavno sodelovanje, pripadnost in še kopico drugega iz življenja Slovencev zunaj meja Slovenije.
ERNEST RUŽIČ


Akademik, dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu: „Res bi želel, da bi madžarske oblasti naredile korak naprej, ki bi sedanjo blokado presegel in razprl,
da bi se zadeve bolje razvijale, dogajale ...“ 

Mladi iz Porabja
v štajerski prestolnici

Božično-novoletni sprejem
na Generalnem konzulatu

14. decembra je Generalni konzulat RS v Monoštru priredil božično-novoletni sprejem, v okviru katerega se je praznoval tudi dan samostojnosti in enotnosti R Slovenije. Prostore generalnega konzulata so napolnili gostje z obeh strani meje, med njimi so bili državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih, svetovalec predsednika R Slovenije Ladislav Lipič,  pooblaščena ministrica Veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti Dubravka Šekoranja, bivši generalni konzul Drago Šiftar, bivši veleposlanik v Budimpešti Andrej Gerenčer in bivši vojaški ataše v Budimpešti Ljubo Dražnik. Prišli so predstavniki političnega vodstva Železne županije in županije Zala, porabski in gorički župani, predstavniki slovenskih organizacij in društev na Madžarskem, predstavniki medijev, ravnatelji šol in predstavniki rimskokatoliške cerkve.
Zbrane je pozdravil in nagovoril generalni konzul Dušan Snoj, ki je poudaril, da gre za počastitev dveh pomembnih dogodkov, prvi je 20. obletnica samostojne Slovenije, drugi pa je povezan tudi s pravicami manjšin.
»Še en pomemben dogodek se je zgodil v decembru. 10. decembra, ob obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah v OZN, obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice so tesno povezane s skrbjo za manjšinske narodnostne skupnosti in ohranjanje narodnostne identitete, kar je pomembno področje dela  generalnega konzulata. 
Verjamemo, da manjšine – tako madžarska v Sloveniji kot slovenska na Madžarskem - niso ovira, ampak so most čez mejo, ki krepi in bogati sodelovanje med obema državama. Na obeh straneh meje imamo številne uspešne projekte in druge primere skrbi za manjšini, ki to dokazujejo,« je izpostavil Dušan Snoj, ki je madžarsko-slovenske odnose ocenil za zelo dobre in zelo razvejane. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali razvijati to partnerstvo in pomagali ohranjati slovensko narodnostno skupnost v Železni županiji.
»Kajpada vseh ciljev v tem času ni bilo mogoče uresničiti. Pred nami so številni izzivi: še naprej si bomo prizadevali izboljšati pogoje za razvoj dvojezičnosti v šolah in javnih uradih, za krepitev tukajšnjih slovenskih medijev, za večji vpliv narodnosti v politiki, za predstavništvo v parlamentu in za hkraten in  enakopraven razvoj manjšin na obeh straneh meje po načelih evropskega etničnega pluralizma.
Verjamemo, da moč in prihodnost Evrope nista v odpravljanju razlik, ampak prav v ohranjanju kulturne identitete narodov in v raznolikosti in bogastvu kultur. Izzivi, s katerimi se soočamo ob 20-letnici, niso samo izzivi našega razvoja, ampak tudi del izzivov sodobne Evrope. Zato mora biti naš praznik namenjen tudi razmisleku o teh izzivih v prihodnosti,« se je slišalo – bi lahko rekli – sporočilo nagovora, na koncu katerega je generalni konzul navzočim voščil za biližajoče se praznike.
Marijana Sukič

Sekcija mladih Porabcev je pred nekaj tedni dobila vabilo od Kluba prekmurskih študentov, da se lahko njeni člani udeležijo žurke z naslovom »15. tradicionalna prekmurska gibanica«, ki je bila v štajerski prestolnici, v Mariboru. Zabavo vsako leto organizira zgoraj omenjeni klub v ŠTUK-u, ki je zelo priljubljeno mesto za sprostitev študentov. Od sekcije se je prijavilo šest dijakov, ki smo se 6. decembra zvečer ob šestih podali na pot z avtobusom, da bi se skupaj zabavali z našimi prijatelji iz Prekmurja. Ko smo prispeli v Maribor, smo najprej šli na večerjo, potem se pa do zgodnjega jutra zabavali. 
Žurka je bila tako organizirana, da smo se mladi lahko odločili, kako bi rajši preživeli ta večer. V preddverju je bil disko. Za popularne plesne viže sta poskrbela DJ Berti in DJ Urosh. V dvorani pa so bili koncerti. Najprej so nastopili mladi rokerji, ki slišijo na ime The Eight. Za njimi je stopila na oder znana prekmurska rock skupina Dismissed. Večer se je končal z nastopom Jožeta Činča in skupine D’Kwaschen Retashy. Med nastopom glasbenih skupin pa so obiskovalci lahko poskusili prekmursko gibanico. Ker je prireditev bila v prazničem času, je mlade obiskal tudi Miklavž. Kot vodja Sekcije mladih Porabcev bi se v imenu naših članov rada zahvalila Klubu prekmurskih študentov za povabilo in gostoljubnost.
Martina Zakoč
vodja Sekcije mladih Porabcev



Generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je po nagovoru nazdravil dvema pomembnima dogodkoma, 20-letnici samostojne Slovenije in bližajočim se praznikom



Učenci DOŠ Števanovci so sprejem popestrili s kratkim kulturnim programom


Del povabljenih gostov

 PRAZNIČNI ŠOLSKI UTRINKI

Koledarsko leto se izteka in tudi na šolskem področju delamo take in drugačne inventure; v narodnostnih šolah bi tako učitelji kot učenci morali čutiti praznično vzdušje ob vsakem novem dosežku, naučeni slovenski pesmi, besedi, ob vsaki zunajšolski slovenski dejavnosti… Iztekajoče se leto je bilo zelo pestro: S strani Zavoda RS za šolstvo in slovenskega šolskega ministrstva smo se zelo trudili, da porabskim narodnostnim šolam zagotovimo optimalno strokovno pomoč v obliki svetovanj, izobraževanj, seminarjev, in logistično podporo – učbenike, strokovno literaturo, pisarniške, likovne, tehnične materiale in šolsko pohištvo; na seniški šoli je sodobno opremljena že četrta učilnica, tudi na števanovski šoli dopolnjujemo manjkajoč inventar. Naša posebna skrb velja učencem, ki se učijo slovenski jezik – 50 jih je bilo v Zimski šoli v naravi na Rogli, 25 dijakov se je teden dni intenzivno učilo slovenski jezik v Ljubljani, poleti je 40 učencev uživalo na jezikovnih počitnicah v Piranu, vse leto prinašamo slovensko otroško in mladinsko periodiko in še bi lahko naštevali.
Gotovo mora vsem pedagoš-kim delavcem v narodnostni šoli biti v teh zmedenih časih še bolj v zavesti, da je poučevanje narodnostne slovenščine v prvi vrsti poslanstvo, ne pa obrt. In šola vedno raste z dobrimi ali pade s slabimi učitel-ji… Ker je slovenska materinščina izginila iz družinskega okolja, imate učitelji še toliko večjo odgovornost, da jo oživljate, učite in naučite. Manjšina kot skupnost izumre, če nihče ne govori več izvornega manjšinskega jezika. Tega bi se veliko bolj morali zavedati ne samo učitelji, ampak predvsem vsi manjšinski politični in drugi predstavniki, ki imate polna usta abstraktne mantre o ohranjanju jezika. Kako ga boste ohranjali? Samo tako, da ga boste dosledno uporabljali. Vedno in povsod. Tudi v lastnih družinah. In zahtevali od države svojo neodtujljivo pravico do javne rabe lastne materinščine! 
Ob prehodu iz starega v novo leto ocenimo torej prehojeno pot in se zazremo v prihodnost. O vsem tem, kaj nam prinaša prihodnje leto, smo se v začetku decembra pogovarjali na obeh dvojezičnih narodnostnih šolah, seniški in števanovski, skupaj z gosti iz Slovenije. Na delovnem o-bisku v Porabju so bili Roman Gruden, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na slovenskem šolskem ministrstvu s sodelavcem in Veronika Pirnat, svetovalka na PS za zamejstvo na Zavodu RS za šolstvo. V prijateljskem vzdušju smo se najprej pogovarjali o številnih problemih na seniški šoli, o nejasnosti in negotovosti glede šolske zakonodaje na Madžarskem, na šoli pa so veseli dejstva, da bo slovenska država še naprej – po svojih zmožnostih – vsestransko pomagala porabskim narodnostnim šolam. 
Pogovori v Števanovcih so se začeli burno, saj sem, avtorica tega zapisa, pač branila in argumentirano pojasnila svoja stališča o vključevanju monoštrskih učencev v števanovske višje razrede. Skupno smo prišli do zaključka, da si bo šola v bodoče prizadevala predvsem za čim večji vpis učencev v 1. razred in s tem ohranjala status in namen. Gotovo je treba na prihodnost gledati pozitivno in tudi gostje iz Ljubljane so šolam zagotovili nadaljnjo vsestransko podporo – prav kmalu bo v porabskih šolah začel svoje delo učitelj asistent iz Slovenije. Vsi vemo in verjamemo, da se trudimo za iste cilje – v prvi vrsti za ohranitev obeh dvojezičnih narodnostnih šol in čim večjo prisotnost s tem pa učenje in ohranjanje slovenske narodnostne materinščine. Vsi učitelji in vodstva šol opravljate izjemno pomembno delo, zato se vam iskreno zahvaljujem. Če se vsak zaveda svoje odgovornosti in je pri tem dosleden, se nam ne bo potrebno bati za prihodnost. 
V letu, ki prihaja, vam vsem želim obilo pozitivnih misli in dejanj. Po slovensko!
VALERIJA


Nasmehi sprave na DOŠ Števanovci: Agica Holec, Valerija Perger, Anica Szalai, Roman Gruden in Veronika Pirnat

Potovanje v najjužnejšo državo EU – na Malto (2)

Iz vasi Marsaxlokk naju je pot vodila do mesta Mdina, ki se nahaja na sredini otoka ob mestu Rabat. Mdina, ki je svoje ime dobila od Arabcev – pomeni ’s stenami obdano mesto’ – je nekoč bila glavno mesto otoka. Kasneje so v mestu stanovali plemiči. Srednjeveško mesto je bilo posebno doživetje s svojimi ozkimi ulicami, s katedralo sv. Pavla in lepim razgledom po otoku.
Tudi ostala dva dneva sva dobro izkoristila, prepotovala sva otok po dolgem in po čez, uživala mediteransko podnebje na plaži, saj so bile temperature še tudi v sredini septembra nad 30 stopinj.
Maltežani so zelo verni ljudje. Opazila sva, da imajo skoraj na vsaki hiši pri vhodnih vratih podobo Blažene Device Marije in Jezusa. Na otoku je veliko rimskokatoliških cerk-va. Sami pravijo, da imajo vsaj 365 cerkva, tako lahko grejo vsak dan v letu v drugo cerkev.
Pri slovesu od otoka smo na letališču doživeli prijetno presenečenje. Skupinica pevcev in godcev v malteških nošah se je poslovila od nas s pristnimi pesmimi z otoka.
Malta je še neznanka za veliko ljudi, splača se odkriti ta otok s prijetno klimo in prijaznimi ljudmi.
Tibor Horvat 
in Joël Gerber
(Prevod: M. Sukič)




Muzikanti so se na letališču poslovili od nas v malteški noši

Ozka ulica v mestu Mdina

Malteška obala je zelo prijetna

»Moreš rad meti lüstvo, za štero špilaš«

Na letošnjo premiero (ali bole dvej premieri) Duona Fodor je trbölo sploj dosta čakati. Če rejsan se je skupina z nauvov igrov po navadi že sprtoleti nutpokazala, je letos prvi decembrski vikend biu tisti, gda sta se dvej igralki nutpokazali na odri. V Slovenskoj vesi se je kulturni dom napuno s starcami pa ništernimi mladimi, šteri so leko čüli žmano števanovsko rejč. Po premieraj smo se pogučavali z igralkama pa avtorom-režiserom iger.
Milivoj Miki Roš že več kak dvajsti lejt pomaga pri gledališki skupinaj v Porabji. Vörje v mauč žive domanje rejči na odri, štera vsikdar leko gledalcom dá nika več. »Tau je živi kontakt. Igralci so na odri, publika sedi v dvorani, vsi so vküper. Televizija je škatüla, novine so novine, knige so knige – vse tau fejst trbej. Ka pa gledališče dela, je tisti kontakt, ka se zgodi zdaj, te pa miné. Depa se z nauvov predstavov pá prebidí. Toga živoga stika pri televiziji nega« - je povödo režiser pa cüjdau: »Ge delam tak, kak si ženski zaželejta. Brodili smo na dukšo igro, depa zdaj sta gratali dvej kračišivi. Istina, ka je za dvej ženski žmetnej dukšo igro napraviti, pa ge tö nemam več preveč idej za takšo skupino. Moreš trnok broditi, ka narediš, pa ka si nej gnaki kak eno leto, dvej leti nazaj. Najbaukše, najlepše je, če so trgé. Če maš tri igralce, leko več variant vözbrodiš.« Miki Roš pripravla že edno dukšo predstavo, štera de puna rejčnoga humora. »Tau ge trnok rad pišem. Špajsno je, če na odri eden drügoga ne razmejo« - je raztomačo avtor iger pa o svoji igralkaj povödo: »Gnes se je vidlo, kak sta mojivi ženski dvej ovaški vlogi špilali, v dvej ovaški igraj. V enoj igri sta etakšivi, v drügoj pá ovaškivi. Tau se meni sploj vidi, ka so nej skaus gnake. Lepau zašpilata moje figure, tak ka vse menje vaj nam trbej.«
O svoji predstavaj »Ta gora pa ta dola« pa »Nauri paver veuki krompič má« brodi pisateu tak: »Pišem od sebé tö. Kak na priliko ge na nikši brejg nédem gor. Sebé sem tö hejco. Pri drügoj predstavi pa sem sto pokazati, ka pomalek varaški mlajši več nedo vedli, ka more najprva pšenica biti, pa samo te krü. Krü je nej s fabrike, vse, ka gejmo, nindri zrasté.«
Igro o porabski plaminkaj so najoprvin v prekmurski Pečarovci nutpokazali na Festivali kratki iger. V istini, Miki Roš je igro djenau za te festival napiso: »Tam trnok radi porabsko gledališče gledajo. Fejst so veseli, gda tapridemo.«
Miki Roš je za svojo igro daubo nagrado za najbaukšo besedilo, za najbaukšo glavno vlogo pa je priznanje prejkvzela Klara Fodor. »Velko poštenjé je, pa veuka čast, ka od 10-12 domanji skupin djenau ti dobiš nagrado, ka si z drügoga rosaga prišo. Tau sve müve z Marijanov vküper dosegnile, ka brezi njé moje vloge tö nega. Ena brezi drüge nika ne more« - je od svojoga veseldja gučala Klara, edna od dvej Fodork, voditelica skupine. O kesnoj premieri pa je raztomačila: »Tau leto sva nej mela časa za prvin. Festival v Pečarovci so tü na djesen djali, tak ka smo se z intenzivnimi vajami pripravlali. Te nama že brž pa léko dé. Čakamo pa tretjoga igralca, mladoga Rajmina Viroveca z Gorenjoga Senika, ka šaulo zgotovi. Igre so pa kratke zatok, ka leko ž njimi gda koli pa gde koli gorstaupiva. V par minutaj sve v Prekmurji, pa nej trbej odra, gledališča, leko v šatori, na dvauri, v krčmej igrava. Mislim, ka dosta vekše poštenje dobiva tam kak pa doma. Prosila pa sva režisera, aj takšo igro napiše, tak z vsebino pa dužino, ka va leko šle na revijo v Mursko Soboto.«
Miki Roš je igre že v majuši napiso, zavolo dela pa sta igralki nej preveč cajta meli. »Dostakrat sva prajla: nika dajva, ka nama že tak fali. Nej samo tau, ka nastopiš, ka deš pred lidi, liki tau, ka delaš na odri, si zmišlavaš, pa ideje zberaš. Ka probaš, ka leko s sam sebe vöprineseš. Kelkokrat gorstaupiš, telkokrat nika cüjdeješ« - je povödala Klara Fodor, pa od igralskoga dela eške cüjdala: »Gda ti špilaš, na nika drügo ne brodiš. Špilanje da človeki tau, ka se leko spočiné. Vse trüde pozabi, ka se te samo s tejm spravla. Dja za sebé leko povejm, ka na nika ne brodim. samo na tisto, ka delam. Kak bi leko nika rejšila, kak aj s partnerkov špilava, pa ena drügoj tanače dava. Ka sva sploj odvisnivi ena od drüge, moreva si biti na pomauč. Tak vidim, ka sve se z Marijanov srečno najšle vküper.«
Marijana Fodor je v prvoj igri špilala sneno pa bogéčo žensko, šteroj se trnok ne lübi na plamine plezdit, v drügoj igri pa varaško gospau, štera nika ne vej od paverskoga dela. Pravi, ka je pri včenjej ranč nej besedilo najbole žmetno. »Besedilo se te na leki navčiš, če si na odri, pa če špilaš. Te se ti bola v glavau vzeme tisto, ka moreš nazajprajti. Bole je dosta tisto, tisti cajt, gda režiser pokaže, ka delaj, gde aj kaj povej, ka moreš paziti, ka gda rogačeš, ne smejš gučati. Če pa se smejejo, te moreš čakati, ka aj se rejč čüje. Besedilo se mi brž navčimo, tau je pri nas nej nevola. Če en par rejči ali stavkov pozabimo, zatok leko improvizeramo, staniti ne smejmo. Včasi kaj nutaličimo, pa tisto vöpomore čleka. Za tau moreš fejst znati besedilo, ka ovak ne najdeš nazaj.«
Duo Fodor špila vküper z Mikinom Rošom že štrto leto. Dobro se razmejo, zatok vaje glatko tečéjo, je nam povödala Marijana Fodor s Števanovec: »Za prvo igro smo nej en mejsec meli pa smo vküppostavili. Ge sem nej dosta besedila mejla, bola sem z mimikov špilala. Bole žmetno je brez reči špilati. Za drügo igro smo tö nej dosta cajta ponücali. Vsikši keden mamo vaje. Če mam ge na priliko dvej vöri cajta, telefoneram Klari, pa brž vküpprideva, pa ene dvakrat tazašpilava.«
Marijana je šest lejt špilala s skupinov Veseli pajdaši v Števanovci. Od veseldja do igranja pa je po njenom mišlenji eške bole važna lübezen do publike. »Fejst moreš rad meti lüstvo, za štero špilaš. Fejst moreš dati vse iz sébe, moreš se sprajti v tisto žensko, ka go špilaš. Moreš se nutra vzeti, ka si ti ja takša kak una, te samo leko s srcá špilaš. Dja mam rada publiko, gde koli smo, če v Sloveniji ali na Madžarskom.«
Duo Fodor de s svojima dvöma skečoma gorstaupo eške na več odraj v Prekmurji pa doma v Porabji tö.
-dm-


Avtor in režiser
 Milivoj Miki Roš



Gospa pa pavarca v igri Nauri pavar velki krumpič ma

Klara pa Marijana v igri Ta gora pa ta dola

Božično praznovanje v Budimpešti 

Notri smo pokazali nauvo pesmarico

 Konec je leta 2011. December je. Na konci leta vsakši sveti, se na nika pripravla. Tau je tak pri našom drüštvi v Budimpešti tö. Vsakšo leto decembra svetimo advent pa mamo božično praznovanje. Tau je v leti zadnjo srečanje. Zdaj smo vküper prišli 10. decembra, v soboto. Lejpi program smo meli, vej smo pa notri pokazali nauvo knjigo - pesmarico, stero je vödala Državna slovenska samouprava. To je takšna knjiga, gde so notri cerkvene pesmi z notami (kottával). Do tega smo tö meli knjige, gde so notri slovenska meša, molitve pa takšo tö, gde so svete pesmi. Ta pesmarica je zdaj kompletna, ka tü so note tö notri napisane. 
Lepau smo se vküp zbrali. Rano smo začnili, ka smo goste meli z Gorenjoga Senika. Naši gostje so bili predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pa Ljudski pevci ZSM z Gorenjoga Senika, ki je vodi Vera Gašpar. Našo prireditev so počastili  iz slovenskega veleposlaništva, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja, pooblaščeni minister Goran Križ.  
 Po pozdravnij besedaj podpredsednice Agote Merkli Kállay smo začnili s programom. Pesmarico je notri pokazo predsednik Martin Ropoš. Povedo nam je, kak se je tau delo pripravlalo. Ciril Kozar iz Slovenije, ki zdaj vodi  zbor Avgust Pavel, je začno zbirati pesmi pa zraven napiso note. Največ pesmi je njemi spejvala Vera Gašpar, tak okoli osemdeset. Več let se je to delo pripravlalo in zdaj knjigo mamo v rokaj. S pejnazi je pomago iz Slovenije Urad za Slovence  v zamejstvu in po svetu, druge pejneze so dobili iz projekta “Sosed k sosedu” iz Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska, steri projekt je pripravila Razvojna agencija Slovenska krajina pod vodstvom Andreje Kovač. Knjigo so vödali v 5.000 izvodaj. Mi smo tö dobili skurok stau knjig. Vsakšomi smo razdelili. Vüpamo se, da te knjige bodo naše držine dosti obračale, telko ka da se vidlo na njij. Najlepše se zavalimo Državni samoupravi.
Dosta nam pomagajo, ka že od leta 1997 nam dajo mesto za delo pa za prireditve, mislim, ka leko povejm, ka sploj dobro vküper delamo. Zveza Slovencev na Madžarskem pa nas s pejnazi pomaga. Tak mi leko delamo, ka nas te dvej velke organizacije pomagajo. Drugače nej bi šlau, no najbola pa nam pomaga Slovenija, matična domovina. Vsakšoma smo hvaležni.
Gda smo knjige notri pokazali, so nastopili Ljudski pevci z Gorenjoga Senika. Štiri pesmi so spejvali iz tej knjig. Tak so pridni bili, ka so se že iz te knjig navčili pesmi za naš božični koncert. Splo lepo je bilau, čisto svetešnjo. Potejm so naši pevci spejvali, na konci pa dva zbora vküper. Ne more se napisati, kak lepau je bilau. Tak vejte, najlepša je pa bila pesem na konci  Sveta noč, blažena noč... Nisterni so si skuze brisali. Senički pevci že dugo lejt spejvajo, odlični so.  Naši so letos začnili, a njim že tö lepau dé. Težko smo spravili te zbor vküper. Zdaj že ma 14 članov. 
Večkrat smo že steli naprajti zbor, a nejsmo meli strokovno voditeljico. Hugo Čerpnjak je igro pa so naši z njim spejvali. Tedaj je pa vöprišlo, ka Zadori Mihálya žena Orsika je učiteljica petja, in smo njo proslili za vodenje zbora. Ona pa tau delo tak pridno, vestno dela, ka smo začnili s par lidami, zdaj pa že so drugi tö vidli, kak lepo nam dé, so tö notri stopile. Pa šče lani, gda smo  septembra na Seniki bili, ka so gori posvečali Küharjevo spominsko ižo, smo se v nedelo srečali s slovensko manjšinsko samoupravo. Smo notri pokazali našo delo, oni svojo delo. Takrat nas je predsednik Ropoš lepau »doli zdelo«, in tau je tö fejs valalo, da je te naš mali zbor nastau. 
Vsakšoma se lepau zavalim, sto nas pa našo delo pomaga. Gostom pa našomi lustvi se zavalim, ka so prišli, radi smo bili, da nas je dosta bilau. Navzoči so prajli, ka smo lepau svetili advent pa božič. Meli smo lejpi prijateljski večer vkuper, malo smo jedli, pili, se veselili pa spejvali do poznoga večera.
 Zdaj na konca leta leko ugotovimo, ka je težko, a lejpo leto bilau. Malo smo napredovali. Začnili smo nova sodelovanja. Eno z Büdinčani, s Kulturnim društvom, drugo pa v Subotici/Szabadka s Slovenskim društvom Triglav. Bili smo v Büdinci 10. julija, tam smo najprvin nastopili z našim zborom.    V Subotici smo pa bili na konci septembra pa prve dni oktobra na pevskom srečanji. Nastopili smo z lepim uspehom, zato smo bili splo srečni. Vüpam se, da te društvi v leti 2012 pridejo k nam na gostovanje v Budimpešto in nadaljujemo sodelovanje. Najbola se pa toga veseli našo vodstvo, ka sigdar več naših pride vküper, torej Slovencov, steri iz Porabja v Budimpešti živemo. Na konci prireditve smo si želeli lejpi sveti den pa srečno, uspešno leto 2012. Pa tau tö, naj šče prej duga leta vküper odimo mi, Porabski Slovenci v Budimpešti, pa tadale se vozimo v Porabje v našo rojstno krajino in v Slovenijo.  
Irena Pavlič



Ljudski pevci z Gorenjoga Senika so spejvali iz pesmarice

 »Zborček« Slovencev iz Budimpešte


En tau poslušalcov, med njimi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret pa pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja

Adventno-božični koncert v Dolencaj

»Vso zemljo tema krije«

Ura je polnoči...

V adventnom cajti je vse bole tüma. Tau je čas pričakovanja, gda se vsakša düša pripravla na najlepši svetek v kalendari, na rojstvo Odrešitela, na božič. Tau düševno tüučo pa leko polepšajo adventne pesmi. V cajti pred božičom so v Porabji na več mejstaj držali adventne koncerte, tak na Gorenjom Siniki tö. Domanja slovenska manjšinska samouprava je po svetoj meši pozvala lüstvo v cerkev, gde sta gorstaupila dva zbora z vesi, Mešani pevski zbor Avgust Pavel pa Cerkveni zbor svete Cecilije. Od pet pesmi prvoga zbora so bile štiri Marijine, drügi zbor pa je med slovenskimi pesmimi edno zaspejvo v latinskoj rejči tö.
Po koncerti smo se pogučavali z zborovodji bejdvej zborov. Ciril Kozar, šteri je delo pri mešanom zbori nej davnik prejkvzeu, je po štrtom vküpnom nastopi po-vödo: »Tak kak vsaki cajt v cerkvenom leti, ma advent tö svoje pesmi, štere nam gučijo, kak se približava božič. Kažejo nam paut, kak se moremo v etom cajti držati, kak aj živemo pa se pripravlamo na svetek. Te pesmi so fejst lejpe, depa žmetne za spejvati.« O pomeni Marijini pesmi pa je raztomačo: »Marija je tista, štera je rodila Jezuša. Naša najstarejša pesem, Je angeu gospodov, tö o njej guči. V adventi leko spejvamo adventne pa Marijine pesmi tö, ka je Marija sploj važna.«
Ciril Kozar že deset lejt spejva v sinčarskom zbori. Gda je nekdešnja zborovodkinja Marija Trifusz gorenjala z delom, so ga prosili, aj prejkvzeme zbor. »Spejvo sem z njimi, pa je sprevajo z orgolami, gda so pri meši spejvali. Ge sem se vodenje zborov včiu, pa sem biu veseli, ka so mi zavüpali. Tau je nej léko delo.« Ciril Kozar je do tega mau vodo moški kvartet s sausadnjoga Martinja, ka je malo ovaško delo bilau. »Več lüdi je žmetnej vküpdržati. Če pa poznaš muziko, če znaš, kak trbej včiti, te je potrejbno samo vaditi. Tak v kvarteti kak pri veukom zbori.«
Nauvi zborovodja je siguren škonik, pri njem more red biti, kak nam je tau ovado. »Delo je tak, kak sem mislo, nej je ležej pa žmetnej tö nej. Trbej delati, biti genau, tü nega ka etak pa ovak. Na vaje trbej genau priti, tau smo se na začetki zgučali. Nikdar nede tak, ka leko popistimo zavolo toga, ka se dugo poznamo. Pesmarge znajo, ka trbej pri enoj skupini vküpdržati. Leko povejm, ka delo dobro dé, ka se vsikši drži toga.«
Ciril Kozar je prejkvzeu 26-lejtno erbo nekdešnje zborovodkinje. »Najprva smo začnili tiste pesmi, ka so že znali. Uni se morejo mené eške cüjvzeti. Ovak kažem, kak gospa Marija, vsikši ovak k deli cujstaupi. Zdaj se pa že nauve pesmi tö včimo, pa tiste tö lepau dejo.« Za konec nam je zborovodja eške povödo, ka de probo nivo zbora gordžati.
Drügi pevski zbor na koncerti, domanji pesmarge svete Cecilije, zdaj že zvün meš, brezi orgol tö znajo štiriglasno spejvati. Tau je je navčo vogrski kantor Gábor Sebestyén, šteri nam je po-vödo, v koj so si adventne pesmi podobne: »Dvaje fele muzika je tau. Na enoj strani čüjemo tüučo, pričakovanje radosti, štera de prišla s srcá. Na drügoj strani pa v etaj pesmaj najdemo božič tö: zvenenje pa veuko veseldje. V rečaj té pesmi pa najdemo že vse figure božiča: Devico Marijo, Jožefa, Jezošeka ali angela Gabriela.« Gábor Sebes-tyén, če rejsan je Vogrin, svojim pesmarom dosta lejpi slovenski cerkveni pesmi navči. »Več lejt že delamo vküper, depa mamo eške dosta dela. Ge brodim, ka se leko že na odri tö pokažemo. Glasi so lejpi, sozvočje (összhang) tö, vsikdar smo baukši. Gda mamo vaje, se vsikši glas ejkstra, z orgolami včimo. Na konci te vküper zaspejvamo pa tak grata dvo- ali štiriglasna pesem.«
Šteri so tisto nedelo ostali v gorenjesinčarskoj cerkvi po meši, so leko čüli dva sploj lejpiva koncerta. Tak pa so se ležej pripravlali za božič, za svetek držine.
-dm-

...so med drugim spejvali člani Komornoga pevskoga zbora Slovenke zveze iz Monoštra v prelejpi dolenski cerkvi 11. decembra. Pa če rejsan se je »v snegu svet nej iskril«, kak pesem tadale pravi, so gospaud župnik Vili Hribernik na začetki svete meše s toplimi rečami pozdravili pevce iz Porabja, ki so njine vernike goraziskali na srejdi adventnoga časa, ka bi njim z adventnimi pa božičnimi pesmimi olepšali priprave na najlepši svetek cerkvenoga leta, na božič. Po njinom je tau pá ena vez, ena povezava med Porabskimi Slovenci pa Slovenci na Goričkom. Za stike Porabski Slovencov z matico oni sami tö veliko napravijo, prispevajo. Vsikši mejsec eno nedelo majo slovensko mešo v števanovskoj cerkvi. Vejndrik zatok smo se z vüpanjom obrnili k njim s prošnjo, ka bi Komorni zbor iz Varaša rad spejvo v njinoj cerkvi. Pri tom nam je največ pomago Vendel Žido, ml., steri je član župnijskoga sveta.
Program je vküppostavo zborovodja Tomaž Kuhar, v prvom tali smo spejvali priredbe božičnih ljudskih pesmi, gospele, srednjeveške napeve, v drugom tali pa enih par priredb ljudskih pesmi tö. Koncert smo končali z eno najlepšo božično pesmijo, stero spejvajo v vsej gezikaj svejta po cejlom svejti. Istina, ka je pesem Franca Gruberja Sveta noč, blažena noč najlepša pri paunaučnici, dapa lepau je donela na tau nedelo v dolenjski cerkvi tö, sploj pa te, gda so zadnjo kitico domanji vörniki tö z nami spejvali.
Člani zbora se zahvaljujemo domanjim vernikom za obisk, gospodi župniki za dobrodošlico, vsejn, steri so kaj prispevali, pa za gostoljubje. Bog vam plati.
Marijana Sukič
predsednica zbora 



Komorni zbor Slovenske zveze v lejpi dolenski cerkvi

Cerkveni zbor svete Cecilije


MePZ Avgust Pavel z nauvim zborovodjo

Velko priznanje, velko poštenjé

Števanovske pevke Slovenske zveze so letos v majuša svetile 20. jubilej v svojoj domanjoj vesi. Na tau priliko je predsedstvo Zveze Magdi Bartakovič, stera ji od začetka vküper drži, vodi, pa najmlajši pevki Marijani Fodor, stera z dobre vaule dosta vse pomaga pa včini ženam, podelilo priznanje „Za Porabje”.  Za vse ženske je pa prosilo, predlagalo za državno priznanje na Vogrskom za narodnostno kulturo. Želja Zveze se je spunila, gda je Erika Borbáth, glavna direktorica Madžarskoga inštituta za kulturo in umetnost v Budimpešti, 11. decembra na prireditvi „Narodnostni gala 2011” podelila priznanje pa diplomo „PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE”, gospej Mariji Rituper, strokovni vodji števanovski ljudski pevk tü. Od trinajst manjšin je dobilo plaketo samo sedem manjšin. Pri tejm nam je pomagala Irena Pavlič na djilejši komisije, gde predstavniki manjšin redno vöstanejo pa svedočijo delo odlikovancov. Znamanöja, ka smo Porabski Slovenci skrbeči za svojo kulturo pa materno rejč,  dosta lüstva dela za tau, aj tau dugo gora ostane. Življenje skupine, smo zvöjn popejvanja, kejpov, na kratko etak dali nota pokazati pred vsejmi manjšinami:
„Leta 1991 si je majhna skupina porabskih žena iz Števanovcev in Verice-Ritkarovcev pod vodstvom pedagoginje Magdalene Bartakovič zastavila cilj, da bodo ovekovečile domače slovenske ljudske pesmi, saj so prepoznale pomembnost zbiranja in ohranjanja slovenskih ljudskih pesmi. Pozneje se jim je pridružila Marija Rituper, odlična strokovnjakinja iz Slovenije, ki je zaradi svoje strokovnosti in izjemne osebnosti do današnjega dne vzornica ljudskim pevkam. Glavni namen skupine, ki deluje že 20 let, je kakovostno predstavljanje kulturnega življenja svoje ožje domovine v maternem jeziku, skrb za materni jezik, ohranjanje porabskih ljudskih pesmi, ljudskega izročila, porabske noše, s tem pa krepitev slovenske narodnostne zavesti.  Skupina z veseljem poje poleg porabskih pesmi tudi ljudske pesmi iz Prekmurja ter cerkvene pesmi. Skupaj s pevkami iz Monoštra so števanovske ljudske pevke izdale dve zgoščenki. Njihovo pot zaznamujejo številni nastopi na Madžarskem in v matični domovini, nastopile so na kulturnih revijah, srečanjih, uspešne so bile tudi na raznih tekmovanjih. V 20, letih so postale znane in prepoznavne od Budimpešte do Ljubljane. Njihovo navdušenje, vztrajno in skrbno delo sta lahko zgled mlajšim generacijam. Raznoliki in bogati programi ljudskih pevk veliko prispevajo k spoznavanju in priznavanju posebnih vrednot Porabskih Slovencev doma in v tujini.”
Naše ženske so svojo znanje v popejvanji pa drtino lejpi domanji naut nota pokazale z dvöma pesmima pod vodstvom Marije Rituper. V Budimpešti so zaspejvale Vnoči se šetam pa Igrala je Forgošova banda v svetešnjom kulturnom programi, steroga je pripravilo vsej trinajset manjšin (Nemci, Bolgari, Ciganji, Grki, Rovati, Poljaki, Armenci, Romenarge, Rusinge, Srbi, Slovaki pa Ukarjinci).
Iskrene čestitke!
Klara Fodor



Števanovske ljudske pevke z diplomo PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE

Marija Rituper (štrta z lejve) med odlikovanci

»Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji«

Zlati mlašeči folkloristi

Najbole svejtle, najbole žaréče zvejzdice med porabskimi mlašečimi zvejzdicami! Folklorna skupina Slovenske zveze v števanovskoj šauli je s seničkimi skupinami vred lejpi pauv žéla 10. decembra 2011 na Festivali z naslovom „Ples narodov, glasba narodov” v Hévizi na Vogrskom. S prog-ramom „Démo na gostüvanje” , steroga je vküp postavila, vönajšla vodja Marija Rituper, pa nota navčila s pomočtjauv domanje lerence Anice Szalai, so si zaslöjžili velko priznanje „Posebno zlato kvalifikacijo” (kiemelt arany minősítés). Za nagrado (jutalom) so dobili enodnevno paut na izlet v Beč v Avstrijo. Pri tejm sta dosta djála muzikanta tü, Boris Velner ji sprvajo na fudaj, na goslini pa fejs priden šaular Miha Kos, zaigrala sta odlično. (Na prejšnjom nastopi v Hevizi ji eške sprvajala dijakinja Marija Varga tü.) Tau je vsejm vküper velko pohvalo, zahvalo pa iz srca toplo gratuliranje vrejdno!
Klara Fodor 



Gorički lajkoši v Gornji Petrovci so letos že sedmo leto povrsti pripravili mednarodno srečanje godcev in pevcev v Križevci z naslovom »Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji«. S svojimi domanjimi nautami se je nota pokazalo 13 domanji skupin, tau od Goričkoga do Novoga mesta, dvej pa z Rovačkoga pa Romunije. Porabska rejč se je letos namesto porabski naut s kratko gledališko igrov zglasila na gorički zemli. Igro avtorja pa režiserja Milivoja Mikija Roša »Ta gora pa ta dola« je zašpilo Duo Fodor Slovenske zveze, stero je organizator s tašnim poštanjaum vzeo kak na premieri igre Slovenska manjšinska samouprava Slovenska ves-Monošter v Slovenskoj vesi.
Duo Fodor 

Leto smo zaklüčili

Slovenska zveza svojo poslanstvo té leko spuni, svoje cilje té doségne, če  poskrbi za tau, aj Porabski Slovenci s svojimi držinami majo kama pa zakoj vküper pridti, gde se leko drüžijo, pogučavajo v svojoj maternoj rejči pa uživajo bogastvo porabske slovenske kulture pa vsej vrejdnosti, ka eške gnes živé. Zatau smo pripravlali letos tü različne programe. Za vse Slovence smo meli državno srečanje Porabski Slovencov kak porabski den v Andovci. Za cejlo Porabje smo pripravili svetek slovenske kulture, koncert z romsko skupino Halgato band v Monoštri na 20. obletnico državnosti Slovenije pa srečanje slovenski pevski zborov v Monoštri. Geseni so leko prišli mlajši pa mladi s starejšimi vred na program Barve in radosti jeseni.
 Za menše programe smo držali jubilejni svetek števanovski žensk za 20- letno delo v Števanovci, literarne večere v Slovenskom daumi, premiero števanovski gledališčnikov Veseli pajdaši v domanjoj vesi, Duo Fodor pa v Slovenskoj vesi, stero je omogaučila domanja slovenska samouprava, jubilejno mednarodno likovno kolonijo v Slovenskom daumi, več razstav v Slovenskom daumi pa po Sloveniji, gastronomske delavnice pa razstave z ženskami Drüštva porabski slovenski penzionistov, maraton z biciklini, mladi futbalisti Športnoga dröjštva Slovenska ves so lepau zastaupali Porabje na mednarodnom športnom srečanji  v Maribori. Za mlašeče programe smo pripravili Mednarodno srečanje mlašeči folklorni skupin, Slovenski den za male mlajše v vrtci v Varaši, premiero seničkim mlašečim gledališčnikom „Seničke zvejzdice” na Seniki, Bralno značko vküper z Zavodom za šolstvo pa Bralno značko iz Ljubljane, slovenski jezikovni tabor v Pirani vküper z Zavodom za šolstvo Murska Sobota, gledališki program za male mlajše za varaški pa števanovski vrtec. Zvöjn svoji programov smo pripravlali vse poti skupin za nastope. Vözraščeni skupin pri Zvezi je 10,  stere so vcejlak do konca leta vsevküper mele 139 nastopov. MePZ Avgust Pavel Gorejnji Senik 10, Senički folkloristi 12, Senički ljudski pevci 8, Sakalauvska folklora 10, Komorni zbor v Varaši 7, Varaške ljudske pevke 22, Folklorna skupina žensk v penziji 11, števanovski Veseli pajdaši 26,  števanovske ljudske pevke 22 pa DUO Fodor 11. Mlašeče skupine so mele vsevküp 49 nastopov, senička folklora 5, Seničke zvejzdice 5, pevski zborček 7, števanovska folklora 17, pevski zborček 14, sakalauvski začetniki pa 1 nastop, doma. Porabske skupine so letos vsevküper 188-krat širile slovenske pesmi, plese, domanjo materno rejč od najmenše vesi v Porabji do Budimpešte, Goričkoga, Ljubljane pa do Slovencov v Italiji. Več skupin se je glasilo na revije v Sloveniji pa na Vogrskom, gdé so furt bili med najbaugšimi. Porabske kulturne skupine leko dejo s svojimi programi kamakoli, gdakoli, ka so furt dobro pripravlene. Ranč tak Sombotelske spominčice, stere so letos dale vö prvi svoj CD. Zatau se trno lepau zavalimo pa iskreno čestitamo vsejm aktivistom, mentorom, vodjam pa muzikantom.  
Pripravlali smo djilejše, predsedstvo Zveze je melo pet, nadzorna  komisija ranč tak, Šolska komisija pa po potrejbi. Letos smo na Zvezi “dobili” kontrolo od tožilstva, zatau smo zvöjn reda meli občni zbor, gda smo znauvič ustvaurili Zvezo, potistim smo pa na nauvo izvolili vodstvo za štiri lejta. Vse dokumente smo podraubnoma prejk naprajli, vöspunili tak, kak je tau tožilstvo prosilo. Na konci leta smo vküp pozvali vodja skupin tü, aj vejmo, kakšno potrejbo, željo majo kulturne skupine pri tejm, aj vse baugše leko opravlajo svoje poslanstvo. Zavalili so se posaba za tau, ka vsakšo pozvanje leko spunijo zdaj tü, gda nás tü prejk má gospodarska kriza. Zveza potrejbne pejnaze za vse delo tü z natečaji spravla vküper. Z veseljom staupimo na pomauč vsakšomi, sto se k nam obrne. Največ pa najbola pomagamo délo pri Dröjštvi porabski slovenski penzionistov, ka smo tau dröjštvo mi sami ustvaurili, zatau smo doužni več tü djasti za njij. Predsednik Zveze Jože Hirnök pa zastaupa Zvezo na razni djilejšaj v Sloveniji pa doma, vöstane za pravice Porabski Slovencov na višešnji stopnjaj, na djilejšaj s političnimi pa civilnimi funkcionari, predstavla delo, probleme pa življenje vsej nas. Ka mamo svoje slovenske novine se leko zavalimo Uredništvi Porabje. Vsejn lidam, steri so nam kakoli malo bili na pomauč, posaba tistim, steri z veseljom odijo na naše programe, se s srca  zavalimo.
Klara Fodor


Nauvi časi – 
gnaki problemi

Pismo iz Sobote

Poslušajte, Sombotelčarge!

Julija so oprvin na Gorenjom Seniki nutpokazali nauvo porabsko cerkveno pesmarico z naslovom ’Poslušajte vsi ljudje’. Knige s 188 pesmimi je vödala Državna slovenska samouprava s pomočjauv evropski penez v projekti Sosed sosedu. Nadruknivali so 5000 falatov, ciu samouprave pa je, ka bi knige prišle do vsikše slovenske držine na Madžarskom.
Pesmarice so najprva nutpokazali po porabski vesnicaj, na začetki decembra pa so go leko spoznali pa v rokau vzeli sombotelski Slovenci tö. Na te lejpi, svetešnji program so organizatori pozvali Moški kvartet z Martinja, šteroga vodi kantor pa zborovodja Ciril Kozar. Un je za skoro dvejstau pesmi v knigaj nautline dojnapiso. V Somboteli, kama je v imeni Državne slovenske samouprave prišla podpredsednica Erika Köleš Kiss, je kvartet zaspejvo edno Marijino adventno (Je angeu gospaudov) pa tri božične pesmi (Poslušajte vsi ljudje, Marija se zdaj trüdi, Sveta nauč), štere so vse nut v pesmarici.
»Moški kvartet z Martinja je začno spejvati v božičnom cajti leta 1991, gda je Slovenija samostojna gratala pa so se začnile grajnce operati. Te so nas pozvali, aj zaspejvamo božični koncert na Gorenjom Seniki. Tistoga ipa so grajnco samo parkrat na leto oprli, tak je te bilau za paunaučnico tö. Tak smo mi z božičnimi začnili, te pa smo spejvali vse: prek-murske pa porabske ljudske, zborovske, cerkvene pesmi« - je povödo voditel zbora Ciril Kozar. V dvajseti lejtaj so dosta gorstaupili v Prekmurji pa Porabji, depa bili so v Somboteli pa Budimpešti tö. Pred desetimi lejtami so si küpili fude, od tistoga mau pišejo svoje (bole vesele) pesmi ranč tak. Za oblejtnice napišejo kakšo pesem tistomi, šteri svetek má. Nej davnik nazaj so v Gornji Petrovci svetili dvajseto oblejtnico zbora, kama je dosta lidi prišlo (uni pa so mogli sami za sebé spejvati), za jubilej pa so vödali eden CD tö.
»V Sloveniji je nej dosta moški kvartetov. Lepau je tak spejvati, ka nas je malo, pa se bole leko zgučimo. Je pa nevola, če eden fali, več ne moremo spejvati« - je raztomačo zborovodja, šteri je eden od trej bratov v zbori. Ciril in Metod Kozar sta dvojčka (ikrek), tretjomi brati je Danilo ime. (Štrti član, Alojz Andrejek pa je že skoro kak eden Kozar – pravijo drügi). Najstarejši brat v držini je odranski plebanoš Lojze Kozar, šteri za zbor dosta reči od pesmi napiše, v držini pa so bile eške tri starejše dekle. »Stric je biu tö Lojze Kozar, zvali so ga starejši. Fejst je biu poznani po svoji knigaj, biu pa je muzikaš tö. Včási je emo tri cerkvene zbore, nas pa je tö dosta navčo. Mi smo dosta k njemi ojdli, müva z Metodom sva tam živela, pa nas je včiu orgole igrati. V njegvom cajti je cejla cerkev spejvala pri meši« - je tapravo Ciril Kozar pa o pisanji muzike eške cüjdau: »Včási je tak, ka máš eno leto pesem tam vödjano, pa nika ne moreš, včási pa pesem pred sébe deješ, ti na pamet pride, pa samo dojnapišeš.«
Po kratkoj predstavitvi zbora je Marija Kozar nutpokazala pesmarske knige. »Ništerne pesmi v knigaj so sploj stare. Najstarejše pesmi so Marijine: Je angeu gospodov in Lejpa si, lejpa rauža Marija sta iz srednjoga veka. Te dvej pesmi spejvajo Slovenci po cejlom svejti eške gnes tö. Na trejkralovo so spejvali pesem O sveti trej krali že v 16-tom stoletji. Božična Marija se zdaj trüdi je iz 17-oga stoletja. V 17-om stoletji so najoprvin začnili dojpisati svete pesmi. Najstarejša pesmarica Slovenske okrogline je Martjanska pesmarica. V tej pesmarici najdemo že pesem Poslan je angel Gabriel, štera je v našoj pesmarici tö nut. V 18-om stoletji, 1780-oga leta je gorenjesinčarski kantor Andraš Horváth z rokauv dojspiso reči 258 pesmim. Za katoličanske vörnike je napiso prve Knige molitvene Mikloš Küzmič 1783-oga leta, s trestimi pesmimi. Iz te knige so spejvali naši stari starci, starci, pa ništerni med nami eške tö mamo te knige, štere so bile štampane 26-krat.  Dosta pesmi so nas návčili gospaud Janoš Kühar v tisti petdeseti lejtaj, gda so bili plebanoš na Gorenjom Siniki.« 
O svojom zbiratelskom deli pa je eške Ciril Kozar povödo: »Pesmi se preveč na leki pozabijo. Če že edno leto ne spejvamo, včasi trbej broditi, kak dé. Kak bi se pa te dvajsti pa stau lejt nej pozabile. Gda smo začnili spejvati s kvartetom, sem brodo, ka v Porabji gvüšno eške kakše stare božične pesmi znajo. Prejk sem prišo, gor sem vzeu z magnetofonom pa sem doma dojspiso nautline. Vsikdar sem k več strinam üšo, na začetki bole na rejtki, gda pa so me prosili za te knige, pa vsikder bole na gausti.« Tak je Ciril Kozar zbrau takše pesmi, štere v Sloveniji tö spejvajo, takše, ka so originalno madžarske, ali pa ka so prave stare, domanje porabske. Te se njemi najbole vidijo. »Gda smo mi eške v osnauvno šaulo ojdli, je biu eden saused, šteri je spejvo pesem Marija se zdaj trüdi. Brat Lujzek je biu že na gimnaziji, pa je reči vse dojnapiso. In mi smo samo po dugi-dugi lejtaj gorprišli, kak se tau spejva. Zatok so važni nautlinge.«
Sombotelski Slovenci so sploj veseli gratali, gda so martinjski moški naprejvzeli svoje gombaste fude pa so z njimi eške dugo spejvali. Šteri so tisti večer prišli, so leko domau odnesli pesmarce, v šteraj je cejla sveta meša tö dojnapisana, tak do leko v leti na prauški vküper molili pa spejvali v diko Bogá.
-dm-

Ja, vö smo je odebrali! Ja, mamo je, stere smo škeli! Na, neje ranč tak, depa, dun. Edni so srečni, drugi bi se najraj na zobé metali. Edni vse cvetéjo, drugi venejo. Naš parlament je znauva pun gé! Zdaj nam tej, ka cvetéjo, obečavajo vcejlak nauve čase. Pravijo, ka do bole lejpi pa srečni kak preminauči. Tisti, ka so povejnouli pa posenoli, na velke traubijo, ka brezi nji nede nika v redi, vse de eške bole lagvo. Sto zdaj komi vörvle, aj njim vörvle. Ge eške zdaj ne vejm, če mo komi vörvo ali pa nemo nikomi vörvo. 
Najboukše de, ka mo pito mojo taščo Regino, trno čedno žensko, sterim aj vörvlem. Aj vörvlem povenjenim ali pa tistim, ka cvetejo sredi zime. Depa, nevolo mam, ka de una leko brodila, ka se šalim z njau. Kak vse vögleda, je una ranč za té povenjene bila. Pa zdaj ka aj delam z njau. Vej pa če mo go takše pito, se leko trno groubo svadi. Pa sam go bole nej pito. Nej, ka bi stra emo zavolo sebe. Zavolo nje stra mam. Una se po takšnom tak vej graubo svaditi, kan njoj leko srce na nikoj dejem. Po tejm sam škeu našoga krčmara kaj od toga pitati. Té je rejsan čüden patron. Eden den se njemi edni vidijo, že na drugi den pa tisti drugi ali pa tretji. Že na drugi den je vcejlak ovak. Kak aj zdaj vejm, kak pa ka aj ga pitam? Tadale! Moj padaš Pali je tö nej gvüšen gé. Un se tak ravna, kak njemi žena zapovej. Dobro, tau razmejm, ka se doma mora tak ravnati. Depa, venej, med lidami? Vejm, si brodi, ka njegva žena na tau brž gora pride. Na tau gora pride, ka kaulakvrat guči. Ja, tau je gé nebeski stra! Leko bi kaj od toga mojga šefa v slüžbi pito. Depa, un nam vsigdar guči, ka se slüžba pa politika ne smejta vküper mejšati. Tak moram tam tö od vsega toga tiüma biti. 
Po tejm sam dugo brodo, koga aj kaj od toga pitan. Sam brodo pa sam si dun zbrodo. Šau sam ta do tistoga kaudiša tam na kiklej, ka cejle dneve pejneze prosi. Eden čas sam ga gledo pa sam do njega staupo. Sram me je bilau, bole sam njemi pejneze nut v kolapoš lüčo. Pa sam tak napravo eške gnauk pa eške gnauk pa eške gnauk.
»Vi, gospaud, pa dosta pejnez mate,« me je pito, gda sam njemi že skur napuno tisto njegvo banko.
Dun sam njemi povedo, ka me mantra pa ka sam ga škeu pitati. Nika dosta je nej brodo. Brž mi je vöovado, kak je tou gé.
»Es me poslüšajte! Nikomi drugomi nej trbej vörvati, kak samo tistim, ka vam pejneze dajo. Drugo gnesden tak ali ovak več nika ne vala. Poštenjé? Vej pa mer si njajte! Sto pa eške gnesden tou gleda? Dokeč nedo začnoli pejneze za druge tö vküper spravlati, nej samo za sebe, nikomi ne vörvlite. Poglednite,« me je prijo za rokau. »Vi ste meni dosta pejnez gnes nut vrgli. Zatoga volo ge vam vörvlem, ka ste v nevauli. Depa, tau je vse, ka vam leko povejm. Nej vse! Leko mi eške kakši evro date, ka sam vas nika tak čednoga navčo.«
Dau sam njemi. Depa, kak aj njemi vörvlem. Kak, če pa je un meni nika nej dau, samo me je dosta košto. Tak kak name moj žitek košta ka tak tisti povenjeni, kak tisti, ka cvetejo, samo berejo pa li samo berejo. 
MIKI


20-lejtni Moški kvartet iz Martinja


Vsikša slovenska držina dobi pesmarico

Brezi krispana božič nej božič

Še dvakrat demo spat pa Jezuš prinese krispan, bi leko prajli, če bi še mali bili pa bi vörvali v tejm. Tej božični spomini so vejn sakšoma najlepši spomini, na štere s toplim srcaun mislimo, zato ka od tistoga mau, ka vejmo,  ka tau nej istino, se že nika spremeni. Tau je tak bilau, gda je še srmastvo bilau, pa tak je tau zdaj tö, da že mlajši ne vejo si tašo želiti, ka bi nej leko dobili. Kak so prvin čakali Jezuša pa ka so dobili od njega, od tauga je nam Anuška Šulič gučala z Gorejnjoga Senika.
- Anuška, še par dni pa je tü božič. Če si nazajmislite, gda ste še mali bili, kak ste vi čakali Jezuša?
»Tak ponim, ka te smo cejli december radi k zorjenjicam (ranim mešam) odli, pa slejdjen den, gda smo domau prišli, je nam vsigdar pomagati trbelo doma. Sečko smo rezali, repo trbelo nalečti ali kakoli drügo, samo aj vanej baudemo. Te čas so stariške figice, male kocka cukre nutik v kreppapir zasükali, pa te še malo repe tö, zato ka ovak bi nej vöšlau, ka nas je dosta bilau. Dočas smo mi vanej delali, dočas so stariške znautra krispan (božično jelko) naredli. Mi smo vanej tak veselo delali, zato ka smo že znali, ka se znautra krispan dela, zaman so mislili stariške, ka mi od tauga nika ne vejmo. Tašoga reda so še mati kaj spekli, kakšne raje makove retaše ali raje orejove. Tau je tak dobro bilau, ka smo komaj čakali, aj je leko kauštamo. Figice, ka so je na krispan sklali, so že prvin spekli mati, samo vsigdar tak, ka aj mi ne vejmo od tauga. Samo mi smo zato znali, zato ka je fejst denilo, dapa oni so tau vsigdar zatajili, ka nej istino. Tašoga reda so tau prajli nam, ka mlejčen močnik küjejo pa tau nam tak dene, figice so pa skrili. Če bi nej tak naprajli, te bi je mi vse pokradnili pa pogeli.« 
- Ka ste z repov delali, ka je na krispani bila?
»Pogeli smo go, zato ka so stariške prajli, ka tau Jezuš prineso.« 
- Kama so vam stariške krispan nalekli?
»Krispan je v iži biu, povejšeni na plafon na eden akeu, pa tam je viso više staula. Zato ka na velke svetke smo vsigdar v iži geli, nej v künji. Moj oča so s Slaskoga bili, oni so tam doma tau tak vidli, pa te pri nas je tö tak bilau. Tau je nam mlajšom tak veselo bilau, ka smo v iži pod krispanom leko geli.«  
- Ka ste meli za večerdjo?
»Prvin je tak bilau, ka so taše kalerabine (karična repa) zonke pekli, pa djabočne za menše, šteri so nej trno radi meli repo. Te so še küjali mlejčno prausto župo, večer so pa straušanco naprajli.  Eden den prva kak je sveti post bijo, so žujco sküjali pa gda smo domau prišli s paunaučnice, te smo že leko geli žujco, ka več nej bilau posta. Ata so na post vsigdar sigurni bili, pri nas je pred paunaučnicov nikdar nej bilau mesa. Na sveti den so vsigdar kokauš ali gaus küjali ali so kaj vö iz paca vzeli, zato ka te so še pohano mesau nej delali.« 
- Ka ste dobili za dar?
»Če tak bilau, ka ranč črejvle trbelo, te črejvle, če tak bilau, te štrumfe ali kakšno spaudnjo. Ge sem srečna bila, zato ka sem ge bila najstarejša, pa mena so vsigdar mogli kaj nauvoga küpti. Drügi, ka so menši bili, tisti so že bola od mene erbali, ka že mena malo bilau.« 
- Tistoga reda je več snega bilau kak zdaj?
 »Vekši snejg je biu, dostakrat je taši zapadno, ka smo komaj do cerkvi prišli. Zeblo nas je pa tak, ka smo vse drgetali, dapa tašo nej bilau, ka bi stoj doma austo. Zdaj, če tak gledamo, je tak prazna cerkev, tistoga reda je telko mlajšov bilau na paunaučnici, ka na srejdi je vse puna bila. Te so samo kakšni starejši ali kakšni mali mlajši doma ostali. Mi smo radi odli, zato ka tau je nam veselo bilau.« 
- Ka ste delali na sveti den?
»Na sveti den smo k meši šli, ovak smo pa doma, znautra v rami bili. Popodnevi je prišla kaj žlata, tisti so pri stauli pripovejdali pa tapili s starišami, mi smo je pa s kauta poslüšali, zato ka nam mlajšom je nej bilau slobaudno vcuj gučati. Mi smo se te bola kaj špilali ali malali.« 
- Nej je bila kmica, zato ka posvejta te še nej bilau?
Petrole posvejt je goro, nej je bilau tak sveklau kak zdaj, dapa zato smo telko vidli, kelko je trbelo. Dostakrat je tak bilau, ka samo telko svekline bilau, ka je vö s kala (peč) svejtilo, dapa nam je telko tö dojšlo.« 
- Kak je bilau na božič, gda ste že vi meli mlajše?
»Tau je že cejlak ovak bilau, kak gda sem eške ge mala bila. Istino, dostakrat je zato žalostno bilau, zato ka se je zgaudilo tak, ka sem popodneva delat mogla titi. Tašoga reda sem nej mogla naprej krispan naredti, zato sem pa tašči prajla, aj mlajše tapela k paunaučnici. Te čas, gda sem ge domau prišla, sem brž, tak na silo nika na krispan gordjala, aj itak nika baude na njem. Gda so mlajši domauprišli pa zaspali te sem ga tadala delala. Klarika, gda je v tretji razred odla, te se ji pravla, ka krispan ge delam pa nej Jezuš. Tau je pa zato bilau, ka te se že nej trbelo skrivati, da sem zadvečerek delala. Ta vekša hčerka Marika je tau znala, dapa ona pa zato nikanej pravla, ka se je bojala, če se tau vözvej, te ona več nika ne dobi. Mena več nej trbelo cuker v papir sükati pa repo nutra sklasti, zato ka te je že biu saloncuker. Darilo so že tö bola dobili moji mlajši, pa nej samo gvantanje, liki špilo tö. Vejš, ka tauma so se mlajši bola veselili, kak če bi samo gvantanje dobili.« 
- Kak delate vi zdaj sami sebi krispan?
»Zdaj se je tau že tö obrnaulo, zato ka zdaj hčerka Klarika dela mena krispan. Zaman nji pravim, ka nej trbej, ona s tauga ne pisti, tau pravi, ka brezi krispana je božič nej božič.«
Karči Holec 


Anuška Šulič, p.d. Kmetina


WWW.SLOVENCI.HU


Gnauksvejta so na krispan obejšali doma spečene figice

Milan Vincetič


Čokofon

Vsakšo soboto sam mejo žaganco v očaj, ar sam mogo staniti dosta pred kokauti. Tau sam začüto te, gda so peki že napakivali krüj v sousedov pekovski kombi. Tüdi ges san pomago: v svoje male naročje sam si kak prkauli naložo krüj, pa ga odneso do kombija, gé me je čakala Kristinica. Ona je vsakši bejkli krüja sklala kak zidar cigeu, pauleg toga pa me najbole vrauče poglednola, gda san mejo bejkline naložene prejk glavé.
»Tak si vrli kak mravla,« me je povalo njeni oča, šteri je med tistim časom odklükavo na paperaj, kelko krüja mora pistiti v kakšni bauti. Vsigdar je pripiso kakšen bejkli ali žemlo več, ar se je leko najšo tüdi takši, šteri neje mejo krüja zapovedanoga. 
Rejsan: oča Kristinice, šteroga so vsi zvali Pek, če gli neje znao spečti  ranč cvrtine nej, neje mejo svojga autoja, ar kombi, s šterim je razvažo krüj, je bio v lasti Mlinopeka iz varaša. Pred par lejti naja je s čerdjo, štera se je tüdi ob sobotaj vozila z njim, pelo do ovih velkih peči, v šterih je gorelo pa tüj pa tam tak počilo, ka sam si samo zatisno vüje.
»Vidita, notri v pečaj je vrauče kak v pekli,« naja je prijo za roké.
»Pa v pekli tüdi pečejo bejkline pa žemle, oča?« se je oglasila Kristinica.
»Nej, tam pečejo krüj, šteri neje krüj, liki pepeo iz grešnij düš. Glavni pek, šteroga vsi zovejo Satan, vsakšo grejšno düšo zamota kak kiflin, na srejdo pa jo nafüla s smolou pa s sumpuron!« se je delo čednoga.
Boječe sam stisno njegvo rokau. 
»Zatau pa mamo Odrešenika,« naja je pomiriu. »Za par dni de prišo na svejt kak človeško dejte,« je začno oponašati našoga kaplana. 
»Pa se božični krüj tüdi pečé v tej velkij pečaj?« me je mantralo. 
»Božični krüj se pečé samo v očaj, moj mali,« me je pocuko oča.
»Ali v srcej,« se je k meni obrnoula Kristinica, drauvna pa lejpa kak angel, šteri de vsakši moment odprlo svoje srcé kak Jezuš na kejpeci, šteroga smo prinesli v našo ižo malo po vünini smrti. 
Kombi je skako, kak če bi se mu zmejšalo. Ceste nejso bile dobro splüžene, zato ga je nosilo od rauba do rauba. Pauleg toga je biu na cesti sam led, skliski kak glažojna. Ob tom se je sausedi Peki tak nagrbančilo čelo pa vöstaupile oči, ka san prebledno. Meni pa je bilau lepau, ar san se stiskavo kcoj Kristinici, štera je že dišala kak ešče nejspečeni božični krüj.
Če gli ga ešče nejsmo razvažali, nas je v vsakši bauti vsigdar čakalo dosta lidi. Zatau pa je bila mala Kristinica pravi majster: lidgé so ji samo pokazali, šteri bejklin naj potegne vö, njeni prsti pa so bili tak mejki, ka se stejna od krüja neje niti premeknola. 
V vsakši bauti se je saused za par minut zgübo. Odišo je v zadnjo ižo, šteri so pravili magazin, v šteri pa ga je vsigdar čakala kolbas pa posanca vina. Tam je tüdi podpišavo nekšne papejre, štere je mogla Kristinica pazlivo zložiti v njegvo bole kak mela bejlo turbo.
Meni pa neje bilau za njegvo turbo, liki za Kristinico, štero so že dugo nagučavali, ka bi leko šla za angela v živi Betlehem. A nigdar neje štela, ar je štejla prva zrasti, ka bi leko bila sama Devica, ar je mejla gli tak blejdi pa lejpi obraz, pa tüdi roké so ji bile kak s porcelana.
»Ti si rejsan samo za Marijiko,« jo je sigdar pogladila bautašica Hermina, pri šteri smo se vsigdar najduže zadržavali. 
Tisti čas, gda je saused Pek podpišavo papejre v magazini, sta skoron vsigdar dvakrat zaklenila dveri, müva s Kristinico pa sva mela priliko, ka sva leko preteknila vsakši kout njene baute. Kak če bi Hermina, štera si je vsigdar, gda sta vöprišla iz magazina, popravlala kiklo, vidla v najne glavé, je meni potisnila v roké cukre za kristpaum, njoj pa plejnato škatülico, na šteri je bila deklinica z dugimi kitami. 
Te pa  je pred prednjim potačom neka tak zaružilo, ka smo se postavili poprejk. 
»Zdaj pa smo tam, gé ešče vrag ma mlade,« je zakuno saused.  
Pa je mejo istino: beklini krüja se nejso samo presipali, liki so se zasünili na prave dveri. Gda jih je saused Pek oudpro, bi se vsipo skoron cejli krüj v šanc, če ne bi poz-vo svojo Kristino, štera je za tau mejla zlate roké.
»Ti, mali, pa ostani, gé si! Samo se presedni na moj šoferski stolec, ka se kombi nede prevagno,« mi je ostro zapovedo.
Tam sam sejdo kak mali kral. A mi neje dalo mira: na pravom zici, šteri je ešče dišo po Kristinici, je ležala Herminina škatülica. V njoj pa je bila cejla Sveta držina: sv. Jožef s pisanoga marcipana, Mati Marija iz sladkiša, šteri je dišo kak božični krüj, paster z velkim botom je biu s karamele, štiri birke pa tüdi somar pa s čokolade.          
Nejsam mogo k sebi: kak če bi me sfalilo, sam začno v čobe klačiti birke s čokolade pa somara, šteri se je raztaupo pod gezikom, kak če bi biu sladoled. Gda pa sam ščeo vkraj vgesti glavo od pastera, me je saused Pek klencno po rokaj.  
»Kak pa bi si ešče oblizavo prste, če bi leko pojo tüdi mojo Kristinico,« me je kak bujo prestavo na drügi stolec.
A jo nigdar nejsam. 
Na samo Janošovo se je oglasila pri meni. Če gli je biu viski snejg, je prišla v nizkij bočkoraj. Nej ka bi dosta premišlavala, se je postavila pred mené pa mi potisnola v roké že trdi božični krüj.
»Nejsam mogla prlé, mati so bili čemerni. Trdi je že, tau v pakeci pa je samo za tebé …«
Iz žepke je povlekla malo škatülico.
»Čokofon je,« se je zavrtela na petaj.
Meni pa se je zavrto svejt: v mali škatülici je biu telefon iz čokolade.
»Ka va se leko pozvala, ar me več nede dugo tü. Hermina je dala za tebé plavoga, ge mo pa mejla rdečoga …«
Na sprotoletje jo je rejsan odpelo Pekov kombi. A te nejsam znao, ka samo do bautiškinje Hermine, štera njoj je dala nauvo škatülico s podoubicami Svejte držine, štere njena mati nigdar neje postavila pod domači kristpaum. Tüdi na toj škatülici je bila deklinica z zlatimi kitami, kakšne je nosila Kristinica, štero sam gezerokrat zvao s svojim plavim čokofonom. 
Ne vejm, zakoj se mi je nej oglasila, a sam skoron gvüšen, ka zatou, ka se mi je raztaupo na okni, ar sam ga tam püsto na južnom okni vse do vüzma, nej ka bi si samo gnauk oblizno prste.
*Kejpec kcoj narijsala Mateja Jakopič


Darilno drevesce


Nekoč,  dolgo časa nazaj, ko so še božji angelci pohajali po Zemlji, se je v lepem, velikem vrtu zaslišal glasen vzdih. Ravno tam je hodil angelček z nebesno modrimi očmi in sončno rumenimi lasmi in je vprašal: 
- Le kdo tako glasno vzdihuje?
Gola drevesa so se začela raztezavati.
- Me smo, dragi angelček. 
- No, in kaj želite?
Sto dreves je vzklikalo hkrati:
- Želimo biti lepa! Lepa!
- Želim svežo, zeleno haljo in brsteče popke! - je reklo eno od dreves.
- Jaz pa želim na mojih vejah pozibavati snežno bele cvetove. Ampak naj bodo tako lahki kot oblački na poletnem nebu, da ne bom klecalo pod njimi – je želelo drugo.
- Tudi jaz želim cvetove, take rožnate, kot je jutranja zarja na nebu! - je vzkliknilo tretje drevesce. 
- In komu želite biti všeč? - je začudeno vprašal angel.
- Sončnemu žarku, da nas bo pokril s svojo zlato vlečko. Barvitim metuljem, da nas bodo obletavali. Malim, pojočim ptičem, da se bodo čudili in nam zavidali.  
Angelček je zmajal z glavo, a vseeno privolil.
- Izpolnil bom vaše želje.-
Šel je dalje in je zagledal majhno smreko, pokrito s snegom in ivjem. 
- Kaj pa ti? - jo je spraševal začudeno. - Ti pa ne želiš ničesar, da si tako tiha? Tudi žalostna se mi zdiš. Kaj je narobe?
Majhna smreka je tiho vzdihnila in je začela razlagati o svoji žalosti. 
- Neka majhna deklica je hodila tu, se me dotaknila, pa so moje ostre igle ranile njen prstek. Zato sem žalostna, dobri angelček. Oh, če bi le lahko popravila to napako in bi jo obdarila z nečim! Na njenem jokajočem obrazu bi se potem spet pojavil nasmeh. Ja, ja! Želim ji dati darilo, pa tudi ostalim otrokom, naj se smejejo, hihitajo! 
Angelček je stopil k drevescu. 
- Pa povej, moje drago drevesce, ne bi se potem pritoževalo, če bi na tvoje šibke vejice obesil težka darila?
- Oh, ne, ne, kakorkoli bi se rušilo pod težo daril, bi z veseljem sprejelo to breme, da bi lahko razveselilo otroke.
Nato je angelček z lahkotnim gibom vzdignil drevesce iz zemlje.
- No, potem pa pridi z menoj!
In ga je vzel s sabo v nebesa. Tam je bil velik direndaj. Angelci so zavijali orehe pa jabolka v srebrne in zlate papirje. Angelček je postavil drevesce pred njih. 
- Poglejte, kaj sem prinesel! To je najskromnejše drevesce. Ostala drevesa so hotela biti lepa samo zato, da bi se jim čudili in jim zavidali. Želela so imeti lahke, bele in rožnate cvetlice, da bi bila lepa in razkošna. Le ta skromna smrečica je ponudila, da bo z veseljem sprejela vsakršno breme, da bi lahko razdeljevala darila. Okrasite jo, sestrice moje!
No, pa je četa angelov skočila na drevesce. Eden je nasul nanj zlate trakove, drugi pa je obesil nanj darilca. Nek tretji pa ga je okrasil s svečami. 
- A zmoreš, ni to preveč? - ga je vprašal angelček, ki ga je pripeljal v nebesa. 
- Zmorem, zmorem - je  veselo odgovorilo drevesce. Oh, če bi le lahko odnesel  na zemljo toliko daril, da bi bilo dovolj za vse otroke!
Angelček je nato vzel okrašeno drevesce v roke in ga nesel pred Boga.
- Dragi, dobri Bog, tu je darilno drevesce, o katerem sem ti govoril. Ali dovoliš, da ga odnesem na Zemljo? 
- Odnesi ga, moj dragi angelček! - je rekel ljubi Bog, medtem ko je blagoslovil drevesce, na katerem so nenadoma zagorele sveče. Razlila se je prelepa svetloba. Ko sta angelček in drevesce prispela na zemljo, je bil ravno božični večer. Ko so ostala drevesca videla svetlo, okrašeno smrečico in vesele otroke okrog nje, so že obžalovala, da so hotela biti le lepa, okrašena in so glasno vzdihnila.
Angelček jih je opazoval iz nebes in jih je vprašal:
- Zakaj ste pa žalostne, saj sem rekel, da vam bom uresničil želje!
- Ampak tudi me želimo obdariti otroke in jih razveseliti!- so vzkliknila drevesca.
Angelček se je nasmehnil in odgovoril:
- Me veseli, da ste se zavedle, da zunanje bahanje ne pomeni veliko, in pravo veselje ima le tisti, ki vidi, da so tudi drugi veseli. Naj se vam uresničijo želje! Na svojih vejah boste imele sladko, sočno sadje in boste z njim obdarile otroke. Ali ste zdaj zadovoljne? 
- Da, da! - so drevesca vriskala od veselja. In so srečno čakala, da bodo okrog sebe ustvarjala veselje, dobro voljo in smeh. 
Prevedla: 
Nikoletta Vajda Nagy

Ka je pravica?

S človekom se dostakrat zgodi v živlenji, ka se mora večkrat pelati s cugom (mašinom). Te dosta lidi sreča pa se z njimi pogučava. Dja sam tö tak bila  oktobra, ka sam se mogla vsakši den v Somboteu pelati, te se je zgodila z menov zgodba, stero bi vam rada napisala.

V oktobri sem eno soboto v Monoštri sedla na cug. Trno lejpo vrejmen je bilau, sonce je sijalo. Leko ka zatok, dapa več lidi je bilau na cugi kak ovak. Kak sam poslüšala mladino, sam zvedla, ka déjo na koncert. V vagoni, gde sam sejdla, več dosta mesta nej bilau. Gda je cug v Rátoti stano, je gorastaupila ena kusta žena z dvöma deteti. Pauleg mene so eštje bila tri mesta pa so si tam dola sedli. Pojbič je že vekši bijo, kak sam potistim zvejdla, je že v peti klas v šaulo ojdo. Deklična je menkša bila, štiri lejta stara, z velkimi črnimi očami pa s takšimi lampami, stere so dosti nej počivale.  
Gda je cug za 15 minutov v Kermedini bijo, sam že vse vejdla o držini. Pa kak so takšoga ipa mlajši, oni tö vse ščejo vedeti: zakoj... pa kak... pa zakoj etak... Tak smo se pa pogučavali. Zvedla sam, ka v Somboteu dejo, ka de je dejdek na panaufi čako... pa ka nji babica čaka s palačintami, ka oni tau trno radi majo. Oče pa zatok néde v Somboteu, ka v Kermedini mora delati. On je poštaš, zdaj že dosta pisem mora nositi, ka mlajši pišejo Jezuši, ka škejo pod krispan.
Tau mi je vse deklična povedala, skuro je ranč sapo nej vzela. Mati go je pa   veselo pa tolerantno – kak samo materé znajo – poslüšala.
»Ti si že tö pisala pismo Jezuši?« sam pitala deklično.
»Pa ne vidiš, ka sam eštje mala, pa ne vejm pisati,« mi je odgovor dala, pa me   tak poglednila, ka sam nej vejdla, če mo se smedjala ali de me pa sram. Dapa ona je tadala gunčala. »Dja sam dolanamalala, ka aj mi prinesé Jezuš. Že trikrat sam poslala pismo.«
Pojbič, steri je pri okni sejdo, se je samo smedjau, pa je sestri že skurok vöovado, ka on že zna, dapa mati je prst na lampe djala, tak pa pojbič nika nej pravo. Dja sam se pa k ženski obrnaula pa sam go pitala:
»Gda se pa mali narodi?«
»Jezuš ga prinese,« mi pravi ženska. Kak je tau vöprajla, se je deklična z velkimi očami k njej obrnaula:
»Kak je zdaj te tau? Zdaj te Jezuš ali pa štorklja (gólya) prinesé dejte?«
Vsi, steri smo v vagoni bili, smo tijo sejdli pa smo čakali, ka zdaj bau. Mati je brž tö nej znala, ka naj zdaj povej, dapa ranč nej trbelo, ka se je pojbič, steri se je dotejga mau na mobilnom telefoni špilo, oglaso:
»Zvej, ti mala! Mlajše ne nosi nej štorklja, nej Jezuš, oni so v maternoj črvej pa se tak narodijo.«
Deklična je pogledala na mater, na brata pa na mé tö pa se že prauti postavila:
»Tau je nej istino!«
»Tau je istino,« je pravo pojbič, »ti si tö v maternoj črvej bila pa dja tö.« 
»Naš dejdek tö?«
»On tö,« je odgovoriu brat.
Poslüšali smo dialog med detetoma, dapa niške se nej smejau. Kak bi se pa smejali, gda sta mela maliva takšno resno temo. Prva kak bi mati kaj pravla, je cug prišo v Somboteu, stano je na prvom tiri (vágány). Pojbič je prejk okna zagledno, ka dejdek stoji na peroni. 
»Tam je dejdek!« se je zdrau. Vidla sam velkoga, krepkoga človeka, steri je majüto z rokami. 
»Na, vidiš,« pravi deklična brati, »kak velki je naš dejdek. Kak bi pa on mesto emo v materinoj črvej!«
»Ej, mala, ti si butasta kak nauč,« pravi brat, dapa deklična tau več nej čüla, ka je že pri dejdeki bila.
Gda sam materi pomagala s cuga staupiti, sam njej pravla, ka se mi tak vidi, ka je ta tema ešče nej dolazaprejta.
»Vej dejdek vse tanapravi,« mi je odgovorila pa sva se obadvej smejale.
Tak brž sam eštje nigdar nej v Somboteu prišla kak na tisto oktobrsko soboto.
Klari Mešič  

Pomoč  Slovenije

MRAVLAK LEJKI

OTROŠKI


S finančno podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu smo vsi učenci in učitelji DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku 14. oktobra 2011 potovali v najstarejše slovensko mesto, Ptuj. 
Sprejeli so nas učenci osnovne šole Olge Meglič. Po malici smo bili vsi razporejeni po razredih; naši učenci 1. razreda v ptujski 1. razred itd., skupaj s svojimi vrstniki. Prisostvovali smo pouku in sodelovali v ustvarjalnih delavnicah. Te šolske ure so posebej pomembne zaradi žive komunikacije v slovenskem jeziku. Pred kosilom je bil kulturni program v šolski telovadnici. Nastopila je naša gledališka skupina s svojo Rdečo kapico in naš šolski pevski zbor. Veliko so nam ploskali. Gostitelji pa so nam predstavili šolo, zapeli slovenske pesmi in nastopili s kratko predstavo Kako je Evropa dobila ime. 
Po kosilu smo si ogledali grad in staro mestno jedro. Ptuj ima bogato preteklost, tudi narava je zelo lepa.
Vrnili smo se z lepimi doživetji, tudi svoje znanje smo razširili in smo se trudili govoriti čim več slovensko. Dobro bi bilo, če bi se taka srečanja in druženja osnovnošolcev lahko nadaljevala.
Uspešno smo sodelovali tudi na razpisu Urada za nakup slovarjev. Tudi do sedaj je imela knjižnica naše šole na razpolago nekaj slovarjev, ki smo jih uporabljali pri pripravi oziroma pri pouku, ni pa bilo dodatnih slovarjev za izposojo. Tako učenci kot njihovi starši bi si sposodili slovarje, saj jih rabijo tako pri učnih urah kot pri pisanju domačih nalog. 
Z novim letom, od januarja naprej, se bo uresničila tudi ta naša želja, saj smo kupili za 1.750 evrov madžarsko-slovenske, slovensko-madžarske evropske slovarje za šolsko knjižnico in še Hradilove slovensko-madžarske slovarje. Žal, madžarsko-slovenskih slovarjev ni več v prodaji. Iskreno želimo, da si čim več otrok in staršev sposoja slovarje in jih uporablja.
Zahvaliti se moramo Zavodu RS za šolstvo OE Murska Sobota za celoletno finančno ter strokovno pomoč, posebej višji svetovalki za šolstvo Slovencev na Madžarskem, gospe mag. Valeriji Perger za požrtvovalno delo, prizadevanja in vztrajnost: za zimsko šolo v naravi na Rogli, za jezikovne počitnice v Piranu, za izobraževalne seminarje, za strokovna srečanja, za prednovoletni kulturni dan v Mariboru, za srečanje z izbranimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci v okviru Bralne značke, za vse strokovno gradivo, leposlovne izdaje, delovne materiale, didaktične pripomočke in učila in posebej hvala za opremo, ki je prispela na Gornji Senik za učilnico 4. razreda na Lucijin dan. Tri lepo opremljene učilnice smo že imeli, zdaj je tudi četrta dobila novo opremo. 
Moderna, udobna učilnica, strokovno primerno, všečno in spodbudno okolje so pogoji, v katerih – upamo in verjamemo – bodo naši učenci dosegli še lepše rezultate tudi pri slovenščini.
Tudi v časopisu Porabje želimo izreči zahvalo za vso podporo.
DOŠ Gornji Senik

V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. 
»Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau.
Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 


Župa

Mravlak Lejki je na svojoj pauti nej vsigdar emo puno črvou. Na, neje vsigdar sit biu. Na, dostakrat je lačen biu. Zatoga volo je že na daleč prdeno kakšno žmano gesti. Tak njemi je gnauk nut v mravleči nous prišlo nika vcejlak nauvoga. Takšo je eške nigdar nej zašnofo.
»Vse se mi sline cedijo, tak dobro sago ma,« se je stavo na svojoj pauti.
Se je na svojoj pauti stavo pa šnofo, od kejc dé ta žmana saga. Depa, vöter je tak na velki fudo, ka je nej tak brž mogo gora priti. 
»Vöter, dola se stavi!« je zapovedo.
Eške gnesden niške ne vej, če ga je vöter baugo. Niške ne vej, vöter pa je več rejsan nej fudo. Po tejm je znauva gora zdigno svoj mravleči naus. Tam s pravoga kraja se je sükalo ta nut v njegvi naus. Zdaj njemi so se sline že vö na lampe lejvale. Tenke noge so ga nesle ta, od kejc se je tista dobra saga do njega sükala. Nej ga bilau vrauče, nej biu trüden, nika njemi je nej bilau. Leto je kak Perün. Tam pri ednon malom rami se je dun stavo. 
»Iškem lüknjo, iškem lüknjo, ka nut pridem!« je rejsan isko pa najšo tö.
Okno od künje je bilau oprejto. Depa, do njega trbej priti! Tau je bila trno duga pa žmetna paut. Duga pa žmetna, depa, zgotauvo je tau paut. Tam srejdi stola je bila doj djana ena posau-da. Vö iz nje se je kadilo. Se je takša dobra saga kadila, ka bi najraj nut skaučo. 
»Gda je mravlak najbole lačen, si najbole mora čas vzeti,« si je zapovedo pa pomalek odišo gor na sto. 
Gda pa je gor na raub posaude prišo, gda je že škeu nut skočiti, jo je zagledno. Srejdi župe je plavala pa se mantrala müja. Na, mravlak Lejki je eške nej vedo, ka je tau župa. Vedo je samo tau, ka je lačen pa ka je tisto tam nut trno žmano. Kak povejdano, že je škeu nut skočiti. Že je škeu, müja pa ga je dola stavila. 
»Ti? Si ti po župi priplavo, ka nika ne pouniš?! Tam ostani, ka ovak boš emo nevoule, kak je zdaj ge mam. Župa je nej za vsikšoga,« se je na ednom zrejzanci mantrala mravla. 
»Tau je župa? Nejsam vedo. Ge plavati ne vejm nej v vodej pa v župi tö nej. Depa, trno rad bi jo zo. Lačen sam,« je mravlak Lejki nej vedo, ka aj dela.
Müja si je eške kuman zdijavala. 
»Kak najbole me poslüšaj! Ge sam v trej dnevaj že pekrat v župo spadnola. Bole idi fkraj, kak pa se tebi tau tö zgodi,« je sopila.
 Mravlak Lejki jo je poslüšo pa baugo tö. Lačen je šou vcejlak po svoje tadale po svejti. Je šou tadale, vej je pa nej po župi priplavo. 
Miki Roš

Gornjeseniški in ptujski učenci na ptujskem gradu


Lepo opremljena učilnica za 4. razred


Slovarji za učence in starše

KOTIČEK


PETEK, 23.12.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.30 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.35 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 10.50 GLASBENA ŠOLA (ŠALA): BARVA, 11.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 11.20 MAKS, DAN. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: OČI, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ERAZEM IN POTEPUH, OTR. NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 20.50 TU SEM DOMA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.05 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, 2.10 VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL
PETEK, 23.12.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.10 VIDEOZID, 14.55 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 OSMI DAN, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 17.00 CIRCOM REGIONAL, 17.25 ČRNO-BELI ČASI, 17.40 KNJIGA MENE BRIGA, 18.05 ZGORNJI IN SPODNJI: MLADIČEK, ANG. NAD., 19.05 VIDEOZID, 20.00 STIK, DOK. ODD., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 PARALAKSA, AM. FILM, 23.25 NEDOKONČANI FILM, DOK. ODD., 0.55 VIDEOZID, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 24.12.2011, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE: ČAROVNICA VILMA, OTR. ODD., 7.15 AJKEC IN VITRAJ, 7.30 DVANAJST MESECEV, ANIMIRANA ODDAJA, 7.45 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.50 IZ POPOTNE TORBE: DOGODIVŠČINE NA LEDU, 9.15 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.50 SNEŽNA JELENKA, AM.-KAN. FILM, 12.30 ZRCALI ŽIVLJENJA, PORTRET ZAKONCEV SRNEL, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 PRAVI BOŽIČEK, FR. TV FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SANJA, AM. FILM, 21.40 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.30 BOŽIČNI KONCERT SIMFONIKOV RTV Z EROIKO, 23.50 POLNOČNICA, PRENOS IZ LJUBLJANSKE STOLNICE, 1.05 OZARE, 1.10 PISMA ZA OČETA JAKOBA, FIN. FILM, 2.20 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.35 INFOKANAL
SOBOTA, 24.12.2011, II. SPORED TVS
8.30 SKOZI ČAS, 8.40 POGLEDI SLOVENIJE, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 12.55 KRAJI IN OBIČAJI: PRAZNIČNE SLAŠČICE, 13.25 SLOVENCI V ITALIJI, 13.55 CIRCOM REGIONAL, 14.20 KNJIGA MENE BRIGA, 14.45 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 15.15 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 15.40 ANKA TASMANKA, DOK. ODD., 16.30 PRIDANIČ, FR. FILM, 18.05 ZGORNJI IN SPODNJI: PIKAPOLONICA, ANG. NAD., 19.00 STARŠI V MANJŠINI PRAZNUJEJO BOŽIČ, ANG. NAD., 20.00 G. PUCCINI: LA BOHEME, OPERNI FILM Z ANNO NETREBKO IN ROLANDOM VILLAZONOM, 21.50 KULTURNI VRHOVI, 22.15 NA LEPŠE, 22.40 GOSPODIČNA POTTER, AM. FILM, 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 25.12.2011, I. SPORED TVS
7.00 OZI BU, RIS., 7.02 NINA NANA, RIS., 7.05 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 7.15 PENELOPA, RIS., 7.20 MOJSTER MIHA, RIS., 7.30 LARINA BOŽIČNA ZVEZDICA, RIS. FILM, 8.15 BALI, RIS., 8.30 FRANČKOV ČAROBNI BOŽIČ, RIS. FILM, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 10.00 EVANGELIČANSKO BOŽIČNO BOGOSLUŽJE, 11.00 BOŽIČNA PRAVLJICA, GLASBENA ODDAJA, 11.15 OBZORJA DUHA: BOŽIČNA ODDAJA ,11.55 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.35 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLEN’C, KONCERT ANSAMBLA LOJZETA SLAKA, 15.10 SNEŽENI BOŽIČ COFKA COFA, RIS. FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NAJDENČEK, MLADINSKI FILM, 18.15 BOŽIČNE BIBARIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PEDRO OPEKA, 21.40 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 KRIVICA, ANG. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.30 ZRCALO TEDNA, 1.45 VREME, 1.50 ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
NEDELJA, 25.12.2011, II. SPORED TVS
8.05 SKOZI ČAS, 8.15 GLOBUS, 8.45 UNIVERZA, 9.10 TURBULENCA, 9.45 AVE MARIA, PANIS ANGELICUS, 9.55 HRESTAČ - BOŽIČNA ZGODBA, 10.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 10.40 PRIJATELJICA, NORV. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.05 GOSPA PISATELJICA, PORTRET MIMI MALENŠEK, 14.00 VELIKI BOŽIČNI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 15.45 NAJEMNINA, TV PRIREDBA KOMEDIJE ROZINTEATRA, 17.00 ANDREA BOCELLI IN DAVID FOSTER: MOJ BOŽIČ, 17.55 SADOVI NARAVE: DOBROTE NA BOŽIČNI MIZI, 18.25 ZGORNJI IN SPODNJI, ANG. NAD., 19.20 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.00 BOŽIČNO UPANJE, AM. FILM, 22.30    COPPELIA NA MONTMARTRU, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 0.00 INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 26.12.2011, I. SPORED TVS
6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 TAKE BOŽIČNE, BOŽIČNE PESMI JANEZA BITENCA, 7.30 ŠPORT ŠPAS, 8.00 BACEK JON, RIS., 8.05 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA: BOŽIČNE ŽELJE, RIS., 8.15 NODI REŠI BOŽIČ, RIS. FILM, 8.45 IZ POPOTNE TORBE: DOGODIVŠČINE NA LEDU, 9.05 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 10.00 TABALUGA IN LEO - BOŽIČNA DOGODIVŠČINA, RIS. FILM, 11.20 KARLIN BOŽIČ, DAN. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 PRVI IN DRUGI, 13.45 NA LEPŠE, 14.10 OBZORJA DUHA: BOŽIČNA ODDAJA, 14.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.15 HIT POLETJA, SLOV. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 POZABLJENO BOGASTVO VEZENIN, DOK. ODD., 18.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.55 GENERACIJA 71, DOK. FILM, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIKOV IZBOR, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
PONEDELJEK, 26.12.2011, II. SPORED TVS
8.00 GLASBENA ODDAJA, 8.15 DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, POSNETEK IZ CANKARJEVEGA DOMA, 9.05 TU SEM DOMA, DOK. ODD., 10.30 LJUDJE IN ZEMLJA, 11.20 POLKA FILM: O GLASBI KLOBASAH IN SLOVENCIH V AMERIKI, DOK. FILM, 13.15 SODOBNI BOŽIČEK, ŠP. FILM, 14.35 VIDEOZID, 15.25 STIK, DOK, ODD., 16.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.50 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 18.25 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 18.45 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: HILDEGARDA IZ BINGNA, NEMŠ. FILM, 21.45 ZGODBA O BALETU HRESTAČ, DOK. ODD., 22.35 HRESTAČ - BOŽIČNA ZGODBA, 22.50 POKRAJINA ŠT. 2, SLOV. FILM, 0.20 PEKLENSKI IZBOR, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 27.12.2011, I. SPORED TVS
7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.40 PINGU - PINGVIN: ŠOLA SANKANJA, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: BOŽIČNA, 11.30 IZ POPOTNE TORBE: BOŽIČNI ČAS, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU: SANDI ČOLNIK, 14.25 BABILON.TV: OČI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 SVETO IN SVET: VERSTVA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.05 TRI ŽIVLJENJA LJUDSKE PESMI, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 V ZAČETKU JE BIL DELEC - CERN IN VPRAŠANJE OBSTOJA BOGA, DOK. ODD., 0.10 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
TOREK, 27.12.2011, II. SPORED TVS
7.00 JAKOB IN MESTO, LUTKOVNA PREDSTAVA, 7.25 ZAČARANI GOZD, PLESNA PREDSTAVA, 8.00 RESNIČNA ZGODBA O BOŽIČKU, RIS. FILM, 8.25 NINA: TEST, MLADINSKA NADALJEVANKA, 8.55 FENS 2011, OTROŠKI  KONCERT, 10.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.50 PEKLENSKI IZBOR, 15.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: IŽICA, DOK. ODD., 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00    CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, DOK. SER., 20.25 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.45 MARIJINI MOŠKI, NORV. FILM, 22.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.35 VIDEOZID, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 28.12.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 GASILEC SAMO, RIS. FILM, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: VRBA IN JEČMEN, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 TRI ŽIVLJENJA LJUDSKE PESMI, DOK. ODD, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, 17.55 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ČIKORJA AN’ KAFE, SLOV. FILM, 20.10 KAJMAK IN MARMELADA, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 1.40 DNEVNIK, 2.10 SLOVENSKA KRONIKA, 2.20 VREME, 2.25 ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL
SREDA, 28.12.2011, II. SPORED TVS
7.00 SNEGULJČICA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 7.35 BOŽIČKOV ČAS, RIS. FILM, 8.20 NINA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 8.50 FENS 2011, OTROŠKI KONCERT, 10.05 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 11.15 DOBRO JUTRO, 13.20 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 14.45 VIDEOZID, 15.35 GENERACIJA 71, DOK. FILM, 17.10 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 18.05 TRI ŽIVLJENJA LJUDSKE PESMI, DOK. ODD., 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT V LETU 2011, 21.00 PRED NOVOLETNO SMUČARSKO SKAKALNO TURNEJO, 22.00 VEČNA BALETNA DOMAČIJA II, PIA IN PINO MLAKAR, DOK. FILM, 23.15 VIDEOZID, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
ČETRTEK, 29.12.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MALA KRALJIČNA, RIS., 10.30 BONZKI ŠTEJEJO - KOLIKO NAS JE?, ANIMIRANA ODDAJA, 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.25 TIM IN BAVBAVČKI, RIS. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: IŽICA, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.25 DOKUMENTARNI FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 BABILON.TV: POGUM, 17.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 0.25 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL
ČETRTEK, 29.12.2011, II. SPORED TVS
7.00 KROKI IN PRIJATELJI, LUTKOVNA PREDSTAVA, 7.25 KRTOV BOŽIČ, RIS. FILM, 7.50 NINA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 8.25 ČAROBNI CIRKUS, 10.05 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 14.30 VIDEOZID, 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 UNIVERZA, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, PRENOS IZ OBERSTDORFA, 17.50 ALPSKO SMUČANJE, SVETOVNI POKAL, 19.50    ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NA DRUGI STRANI, NEMŠKO-TURŠKI FILM, 21.55 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVST. NAD., 22.45 KIFELJC: PONAREDKI, FR. SER., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PETEK, 30.12.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 10.55 MAKS, DAN. NAN., 11.25 GLASBENA ŠOLA (ŠALA), 12.00 POROČILA, 12.05 MIT KLEMENTA JUGA, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: POGUM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 18.30 BALI, RIS., 18.40 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRIFARSKI MUZIKANTI: POKLON SLOVENIJI, POSNETEK KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PETEK, 30.12.2011, II. SPORED TVS
7.00 KROKIJEVO GLEDALIŠČE, LUTK. PREDSTAVA, 7.25 PEDENJPED, OTROŠKI MUZIKAL, 7.55 DEŽELICA PIMPAN, RIS. FILM, 8.25 SKRIVNOST V SRAČJEM GNEZDU, ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 DARILO ZA ZMERAJ, RIS. FILM, 10.25 DOBRO JUTRO, 13.25 GLASNIK, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 14.50 OSMI DAN, 15.25 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 15.55 CIRCOM REGIONAL, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, 18.15 ČRNO-BELI ČASI, 18.30 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 VIDEOZID, 20.00 VESOLJSKI TURISTI, DOK. ODD., 21.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.50 APOKALIPTO, AM. FILM, 0.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.35 VIDEOZID, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 31.12.2011, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE: DEKLICA S ŠKOLJKO, OTR. ODD., 7.15 AJKEC IN UMETNINE IZ KAMNA, 7.35 BINE, LUTK. NAN., 7.55 NOČKO, 8.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: NOVO LETO, 8.55 RIBIČ PEPE, OTR. NAN., 9.15 IZ POPOTNE TORBE: POTOVANJE NA VZHOD, 9.35 VELIKI ULOV, KRATKI FILM, 9.50 POZABLJENI IGRAČI, RIS. FILM, 10.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.00 V DOTIKU Z VODO, 11.30 MEGLICA, ZGODBA O OVČARSKEM MLADIČU, OTR. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 MALI PRINC, AM. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 VETERINAR JOC, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA 2012, 22.15 NA ZDRAVJE – SILVESTERSKI POLJUB, 0.30 KONCERT NUŠE DERENDA IN SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA, 2.10 U2 - VERTIGO IN MILAN, KONCERT, 3.00 CHEMICAL BROTHERS - SINGLES LIVE, KONCERT, 3.50 ROLICA PAPIRJA, KONCERT ADIJA SMOLARJA, 5.10 AVSENIKOV ZLATI ABONMA – LEGENDE NARODNO ZABAVNE GLASBE: POKLON FRANCU KOŠIRJU
SOBOTA, 31.12.2011, II. SPORED TVS
8.00 SKOZI ČAS, 8.10 POGLEDI SLOVENIJE, 9.30 POSEBNA PONUDBA, 10.00 SLOVENSKI UTRINKI, 10.25 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 11.00 CIRCOM REGIONAL, 11.25 KNJIGA MENE BRIGA, 11.45 POLNOČNI KLUB, 12.55 TEDNIK, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE, 16.15 ŠPORT V LETU 2011, 17.15 ŠPORTNIK LETA V SLOVENIJI, 18.15 ČAROBNI CIRKUS, 20.00 VEČERJA ZA ENEGA, ANG. HUMORESKA, 20.10 CAMILLE, AM. FILM, 21.40 UBIJ ME STRASTNO, KOPR. FILM, 23.15 PONOVNO SREČANJE, AM. FILM, 0.50 JEZDECI APOKALIPSE, AM. FILM, 2.15 NEVARNI POSNETKI, KOPR. FILM, 3.50 ZAPLET, FR. FILM, 5.15 GALA KONCERT FILMSKE GLASBE, 6.45 KATICE: OJ, FIJOLE, NOVO LETO JE!, ZIMSKE KOLEDNIŠKE PESMI
* * *
NEDELJA, 01.01.2012, I. SPORED TVS
7.00 PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, RIS.FILM, 7.25 RJAVI MEDVEDEK IN BOŽIČ, RIS., 7.30 KRAVICA KATKA, RIS., 7.40 PENELOPA, RIS., 7.45 PRAVLJICA O ZOBKU IN STRIČKU BOŽIČKU, RIS. FILM, 8.10 DRUGA ZVEZDA Z LEVE, RIS. FILM, 8.35 MOJSTER MIHA - NEPOZABNI BOŽIČ, RIS. FILM, 9.25 FRANČEK, RIS., 9.40 PRVI SNEG, RIS. FILM, 10.05 ZVERJASEC, RIS. FILM, 10.40 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 11.15 NOVOLETNI KONCERT Z DUNAJA, DIRIGENT MARISS JANSONS, 13.45 PRVI DNEVNIK, 14.10 RIMSKE POČITNICE, AM. FILM, 16.05 2 CELLOS: LUKA ŠULIĆ IN STJEPAN HAUSER, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 TISTA ČRNA KITARA, KONCERT VLADA KRESLINA, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI: NE SLIŠIM TE!, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 GREMO MI PO SVOJE, SLOV. FILM, 21.35 ANDREA BOCELLI - NOČ V CENTRALNEM PARKU, 23.05 POROČILA, 23.45 DOBRODOŠEL, WOODSTOCK!, AM. FILM, 1.40 DNEVNIK, 2.05 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT. 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI. 3.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 01.01.2012, II. SPORED TVS
7.40 SKOZI ČAS, 7.50 MISIJA 2012, 10.20 LASSIE, AM. FILM, 12.00    LJUDJE IN ZEMLJA, 12.50 OSVATINA, POGANSKI OGENJ, DOK. ODD., 13.25 UNIVERZA, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA, 15.40 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO NA PROŽNI PONJAVI, 16.10 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: SLALOM, 18.30 RUTH 246,8, DOK. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD. 21.00 ZGODBA O BALETU HRESTAČ, DOK. ODD., 22.00 PARFUM: ZGODBA O MORILCU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.20 J.STRAUSS–R.HYND: ROSALINDA, BALET PO OPERETI NETOPIR, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB



zveza.hu

www.porabje.hu