se
68
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Videm • Kako je Rožman postal županov „dragi mišek"
O Stran 4
Zdravstvo Ptuj • Bo nekaj tisoč pacientov iskalo novega zdravnika? O Stran 6
Ptuj, torek, 10. aprila 2012
letnik LXV • št. 29 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznovanje velike noči
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Do točke tudi z deseterico
O Stran 11
Velikonočni zegen z družino in prijatelji
Letošnji velikonočni prazniki so prinesli olajšanje: končno je padel toliko želeni dež. Nekoliko so jo zagodle le temperature, ponekod je zapadel tudi sneg.
Futsal • Ptujčani državni prvaki in podprvaki v kategoriji U-13
O Stran 11
Prazničnemu vzdušju pa niti nizke temperature niso mogle do živega. Velikonočna nedelja je praznični vrhunec po 40-dnevnem postu, na nedeljski praznični mizi, ko se ob njej zberejo družina in prijatelji, so se znašle vse dobrote, ki po tradiciji ne smejo manjkati: šunka, jajca, potica, hren, praznični kruh.
Zadnje priprave na veliko noč, največji krščanski praznik, pa so potekale na veliko soboto, ko se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja. V Sloveniji pa je ta dan še posebej znan po blogo-slovu velikonočnih jedi, ki poteka po cerkvah, ob kapelicah in drugih krščanskih znamenjih. Na fotografiji smo ujeli utrinek z blagoslova velikonočnih jedi ob pod-vinški kapeli.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Selitev lapidarija
m
Nogomet •
Kidričani klonili v finalu Nike Cupa O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Novi ptujski lapidarij sele cez nekaj let
Konec marca oziroma v začetku aprila se je pričela selitev kamnitih spomenikov iz lapidarija v dominikanskem samostanu. Predsednik države dr. Danilo Türk s sodelavci, ki si je 3. aprila skupaj s predstavniki MO Ptuj ogledal delovišče v dominikanskem samostanu, je bil med zadnjimi, ki si je ogledal dosedanjo postavitev petega ptujskega mitreja, saj poslej tega prostora ne bo več. Prvo fazo selitve eksponatov naj bi zaključili do 20. aprila, drugo fazo, gre za 30 najbolj ogroženih eksponatov, ki jih bo treba najprej restavrirati in urediti, pa sredi maja letos.
Dela pri preselitvi je na javnem razpisu dobilo podjetje Gnom, d. o. o. Vse velike kamnite spomenike je treba varno pripraviti za transport, za vsakega je treba narediti leseni zaboj, nato težke elemente spraviti vanj, prazen prostor znotraj zaboja napolniti z mehkim polnilom, ga zapreti, da se lahko eksponati varno transportirajo na drugo lokacijo. Za zdaj gre samo za selitev na novo lokacijo, spomeniki bodo ostali v zabojih, priprava za prezentacijo pa je kasnejša faza, je povedal direktor podjetja Gnom Jože Drešer. Pri delu uporabljajo dvigalo manjših dimenzij, katerega
nosilnost pa je precejšnja, mogoče pa ga je spraviti v zaprt prostor.
Ivan Žižek, vodja arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj, je te dni povedal, da Ptuj še dolgo ne bo imel novega lapidarija. Nerealna so vsa pričakovanja, da bo do konca leta 2012 postavljen nov ptujski lapidarij z vsemi normativi, ki jih je treba zagotoviti in ki spremljajo nek javni prostor. »Mislim, da je osem let tisti čas, ko bi lahko lapidarij in zbirko postavili v takšni obliki, da bi bila sprejemljiva za javnost,« pravi Žižek.
MG
Več v petkovi številki
Foto: Črtomir Goznik
Jože Drešer (levo): »Vse kamnite spomenike je treba varno pripraviti na transport.«
Slovenija • Predlog rebalansa sprejet, sindikati na okopih
Osemodstotno znižanje plač in najmanj 80.000 stavkajočih
Predlog rebalansa proračuna, ki ga je v četrtek zvečer sprejela vlada, temelji na predpostavki, da se plača zaposlenim v javnem sektorju zniža za osem odstotkov in da se plačna nesorazmerja odpravijo z začetkom prihodnjega leta, je povedal finančni minister Janez Šušteršič.
Predlog rebalansa letošnjega proračuna upošteva sredin pogajalski predlog vlade. Predvideva, da se masa za plače z julijskim izplačilom zniža za 10 odstotkov, hkrati pa se izplača tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij, kar pomeni za okoli osem odstotkov manj za plače javnih uslužbencev. Odprava plačnih nesorazmerij pomeni za dva do 2,5 odstotka več sredstev za plače, je pojasnil Šušteršič. V masi plač je tako končno znižanje od 7,5 do osem odstotkov.
Vlada je glede znižanja plač po ministrovih besedah predlagala več modelov: vsem enak odstotek znižanja, kombinacija linearnega in nelinearnega znižanja ali nelinearno znižanje v celoti. »Presenetljivo je bilo, da niso bili vsi sindikati navdušeni nad tem, da znižanje ne bi bilo linearno,« je dejal minister in dodal, da je po njegovem mnenju nelinearno znižanje pravičnejše. Z vidika celotnih učinkov je to pravzaprav vseeno, dokončne opredelitve do modela znižanja pa
po Šušteršičevih besedah še ni bilo. Sindikati so namreč na pogajanjih pokazali različna stališča, o čem so se pripravljeni pogajati.
Šušteršič je pojasnil, da so jih prosili za pisen predlog mnenj in predlogov, da bo vladna stran sploh vedela, čemu se mora približati v pogajanjih. »Tudi druga stran bo morala začeti v teh pogajanjih dajati konkretne predloge, če želimo priti do dogovora,« je dejal minister. Sindikati so ob predlogu za nelinearno znižanje plač po ministrovih besedah opozorili na poseg v razmerja med plač-nimi razredi. Sindikati javnega sektorja zastopajo različne skupine javnih uslužbencev, nekaterih od njih imajo v povprečju precej visoke dohodke in so morda razmišljali predvsem z lastnega vidika, je ocenil Šušteršič.
Vlada je po ministrovih besedah predlagala tudi prilagoditev izplačila regresa za javne uslužbence, da bi tisti z nižjimi plačami dobili celoten ali pa velik del regresa, tisti z visoki-
mi plačami pa zelo majhen del ali pa nič. Izdatki za regres naj bi se tako po predlogu rebalansa zmanjšali za polovico.
Predvidene so prilagoditve še pri ostalih plačilih, povezanih z delom, kot so prevoz na delo in potni stroški, kar je vlada že predstavila sindikatom. Minister upa, da bo v naslednjih tednih prišlo do dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bo drugačen od tega, potem pa bodo videli, kaj je treba v rebalansu še prilagoditi.
Še letos znižati primanjkljaj na tri odstotke BDP
Po zaenkrat sprejetem predlogu rebalansa naj bi porabo znižali za več kot milijardo evrov in tako omogočili znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Finančni minister Janez Šu-šteršič sicer pravi, da se lahko vsebina kakšnega ukrepa v pogajanjih s socialnimi partnerji še spremeni.
Izdatkov je lahko največ devet milijard evrov, je povedal Šušteršič. V primerjavi z letom 2011 je to približno 800 milijonov evrov manj, od tega naj bi četrtino prihrankov našli z linearnim znižanjem plač za-
Ivan Vogrin izstopil iz Liste Virant
Poslanec Ivan Vogrin je izstopil iz poslanske skupine Državljanske liste Gregorja Viranta in bo deloval kot samostojni poslanec. Kot je pojasnil, zaenkrat ne namerava odstopiti s poslanske funkcije. Kmalu po parlamentarnih volitvah se je v javnosti razkrilo, da je podjetje poslanca Vogrina dolžno več upnikom in da tudi vsem, ki so pri podjetju naročili storitve in plačali avans, teh storitev niso nudili. Predsednik stranke Gregor Virant je takrat Vogrinu dal čas do konca marca, da stanje sanira. Ker poslancu to ni uspelo, je Virant svet stranke v sredo obvestil, da je Vogrina pozval k odstopu s poslanskega mesta. Organ stranke je njegovo odločitev podprl in dal poslancu čas do konca tedna, da se odloči, ali bo odstopil ali pa ga bodo izključili iz poslanske skupine. Ob tem so se sicer pojavila tudi ugibanja, ali bi Vogrin utegnil prestopiti v drugo poslansko
poslenim v javnem sektorju in hkrati tretjim korakom odprave plačnih nesorazmerij. Četrti korak odprave plačnih nesorazmerij vlada obljublja prihodnje leto.
»Pričakujemo ponudbe sindikatov,« je dejal Šušteršič. Pogajanja z javnim sektorjem namreč še vedno tečejo in minister si želi takšnega dogovora, ki bo omogočil dosego zastavljenih javnofinančnih ciljev. Se pa lahko katera od številk še spremeni, je dejal.
Primanjkljaj naj bi že letos znižali na tri odstotke BDP zato, ker smo v preteklih letih imeli več kot šestodstotne primanjkljaje, ki smo jih vedno težje financirali, hkrati pa nikoli niso dali pravih rezultatov - niti na področju gospodarske rasti, niti zaposlovanja, je pojasnil. Medtem ko je v že konec leta 2010 sprejetem letošnjem proračunu dovoljen primanjkljaj v višini 1,4 milijarde evrov, pa ga želi vlada z rebalansom potisniti navzdol na dobro milijardo evrov. »Država bi plačevala vedno višje obresti, če bi vztrajali pri taki politiki. Tak položaj enostavno ni bil vzdržen,« je poudaril Šušteršič.
DZ naj bi rebalans sprejel konec aprila, ko bo imel na dnevnem redu tudi predlog sprememb dveh davčnih zakonov,
skupino, a za zdaj, kot je zatrdil, ostaja nepovezani poslanec.
Banka Koper pa je na Okrajnem sodišču v Lenartu uspela s predlogom za izvršbo zaradi izterjave okoli 435.000 evrov zoper poslanca Ivana Vogrina. Pod rubežem naj bi se po navedbah časnika znašlo celotno poslančevo premoženje, poslanska plača, pa tudi zastavljeno premoženje njegovih podjetij Interles in Vogrin Inženiring. (sta)
Do leta 2050 na svetu kar 2 milijardi starejših od 60 let
Število oseb, starejših od 60 let, se je v svetu od leta 1980 podvojilo. Do leta 2050 se bo njihovo število povečalo s sedanjih 605 milijonov na kar dve milijardi, zato je nujno, da se jim omogoči kakovostno življenje, je ob svetovnem dnevu zdravja poudaril predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Marijan Ivanuša.
V preteklem stoletju se je pričakovana življenjska doba ljudi moč-
s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo in spodbudili vlaganja, iz najvišjega dohodninskega razreda pa izvzeli tiste s plačami do 1,5-kratnika povprečne plače.
Že letos pa bi bilo mogoče po Šušteršičevem mnenju uveljaviti tudi nekatere predloge iz t.i. solidarnostnega paketa ukrepov, s katerimi bi bolj premožni nekoliko več prispevali v proračun. Gre za dodatno obdavčenje kapitala, premoženja in visokih dohodkov iz aktivnega dela ter za več ukrepov za učinkovitejše pobiranje davkov, je povzel.
Ti predlogi so nastali na pobudo sindikatov, naj vlada poleg zategovanja pasu ukrepa tudi na prihodkovni strani. Sprejemali se bodo v dogovoru, da ne bi tvegali referenduma, je dejal Šušteršič.
V stavki javnega sektorja najmanj 80.000 javnih uslužbencev
Sodelovanje v stavki javnega sektorja je napovedalo že 20 sindikatov, sedem pa se jih o pridružitvi stavki še odloča. To pomeni, da bo v morebitni stavki 18. aprila sodelovalo približno 80.000 javnih uslužbencev. Ti sindikati so se danes tudi združili v enotno pogajalsko skupino, ki se bo še naprej pogajala z vlado.
Kot je po današnjem sestanku sindikatov javnega sektorja povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, so vladne predloge varčevalnih ukrepov v javnem sektorju zavrnili kot nesprejemljive. 20 sindikatov se je tako odločilo za stavko 18. aprila, sedem pa se jih še odloča, kar po Štru-kljevih besedah pomeni, da so dosegli izjemno visoko stopnjo
no podaljšala. V Sloveniji je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 1985 za moške 68 let in za ženske 76 let. Leta 2009 pa se je življenjska doba za moške po podatkih WHO povečala na 76 let, za ženske pa na 83 let.
Starejši tako predstavljajo vedno večji delež prebivalstva. V Sloveniji naj bi bil leta 2020 že vsak peti prebivalec starejši od 65 let. To prinaša številne izzive in naloge, ki bi se jih država po mnenju številnih govornikov na današnjem posvetu morala bolj učinkovito lotevati. Pri tem ne gre le za skrb za zdravje teh ljudi, ampak za čim bolj kakovostno življenje, tudi v ekonomskem smislu.
Zato po njegovih trditvah obstaja zelo velika potreba, da se oblikujejo službe in storitve, ki bodo tem ljudem omogočile, da bodo zelo kakovostno živeli doma. (sta)
Predlog za ukinitev Državnega sveta
SDS, Lista Virant, NSi in DeSUS bodo v prihodnjih tednih v parla-
enotnosti, kakršne v javnem sektorju še ni bilo.
Sindikati so se danes združili tudi v enotno pogajalsko skupino, ki se bo naprej pogajala z vlado. Štrukelj verjame, da bo to pomembno sporočilo za vlado, da morajo poiskati drugačne rešitve, kot so bile do sedaj na mizi. Meni tudi, da bo do napovedane stavke mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv tudi za sindikate v javnem sektorju, »ne zgolj izključujoč diktat vladne strani.«
Pogajanja o varčevalnih ukrepih z vlado se bodo nadaljevala danes (v torek), po Štrukljevih besedah pa so se pripravljeni pogajati »tako rekoč« vsak dan, vse do začetka stavke.
Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je potrdil, da so se na današnjem sestanku vsebinsko, akcijsko in organizacijsko poenotili. Kot pravi, se zavedajo stanja v državi, hkrati pa pričakujejo bolj spoštljiv in enakopravnejši odnos vladne strani. Vladi bodo v petek predlagali, da v torek nadaljujejo s pogajanji.
Glede predlaganih vladnih ukrepov za priliv v državni proračun pa Ščernjavič pravi, da so nek premik, a manjkajo konkretni rokovni in finančni vidiki, poleg tega pa so bili nekateri pomembni segmenti prihod-kovne strani spet izpuščeni.
Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič pa je pojasnil, da so pravzaprav vsi sindikati uskladili, da bodo stavkali skupaj in da je stavka neizogiben ukrep, če bo vlada uresničila vse napovedane ukrepe oziroma »anomalije«. Stavka bo po njegovi oceni organizirana v vseh dejavnostih, saj pričakuje, da se ji bo pridružilo tudi sedem sindikatov, ki se o tem za zdaj še niso odločili.
STA (Pripravlja: SM)
mentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev Državnega sveta, je po sestanku z vodji poslanskih skupin napovedal predsednik DZ Gregor Virant. Postopek za spremembo ustave bi po njegovem morali začeti najpozneje maja, saj je do septembra treba razpisati volitve za DS.
Virant je v Državnem zboru z vodji poslanskih skupin nadaljeval neformalne pogovore o ustavnih spremembah. Danes so imeli na mizi predlog za ukinitev državnega sveta, saj se, tako Virant, s to ustavno spremembo mudi. Volitve za DS bo treba namreč razpisati najpozneje do konca septembra, je pojasnil novinarjem. To ustavno spremembo za zdaj povsem podpirajo v SDS, Listi Virant, DeSUS in NSi, ki bodo predlog še nekoliko dodelale in ga po Virantovih ocenah v proceduro vložile v roku dveh ali treh tednov.
SD je proti ukinitvi Državnega sveta, Pozitivna Slovenija pa se za zdaj zavzema za njegovo preoblikovanje, vendar so v slednji po Virantovih besedah dejali, da »bi se pustili prepričati«. (sta)
Uvodnik
Delitev, ki ne bo nikoli pravična
Praznični dnevi so bili ponovno namenjeni druženju. Lepi in doživeti trenutki so povezali družino in prijatelje, praznična miza pa je bila tako kot vedno različno bogata.
Sicer pa se bogastvo nekega praznovanja nikoli ne meri po tem, koliko dobrot je na mizi, temveč po bogastvu duha tistih, ki praznujejo. Za vse, kar je pretirano in prekomerno, je »davek« hitro na mizi. S tem »davkom« se trenutno srečujejo vsi in nas bo še nekaj časa tepel, četudi ga vsi nismo ustvarjali. Bolj ali manj se v tem trenutku spopadamo s tem, kako ga porazdeliti, da bo pravičen in da bo vsak za pokrivanje dolga prispeval po zmožnostih. Tisti, ki so družbeno stanje in stanje duha znali izkoristiti v svoj prid, bodo krizo z lahkoto preživeli, za večino pa se računi ne bodo izšli. Najglasnejši so sedaj tisti, katerih dohodki so bili doslej nedotakljivi. Ti so se tudi v zadnjih treh letih obnašali, kot da krize ni, ker jim pripada vse, ne glede na stanje v družbi. Realni sektor se je v zadnjih treh letih dobesedno sesul in nič ne kaže, da bo kmalu ponovno začel rasti. Vse je dogajalo dokaj mirno, nihče ni bil pretirano glasen, usoda delavcev v tovarnah in podjetjih, ni bila tema, ki bi pritegnila. Na drugi strani pa svoje zahteve zelo glasno in krčevito brani družbena nadstavba, ki je v zadnjih letih zrasla v nebo in se ne želi odreči nobenega od številnih privilegijev. Podroben pregled vsega, kar si je v preteklosti izborila, bi pokazal številne anomalije; nekatere se že odkrivajo, a vse prepočasi, saj so okopi, na katerih se brani, še vedno zelo močni.
Če razume delavec, da bo treba varčevati, bi morali toliko bolj to potrebo razumeti tudi v družbeni nadstavbi, predvsem pa razumeti, da je kriza skupna in da lahko pri razreševanju eni prispevajo več, drugi manj, potop pa bo skupni, če ne bo tega zavedanja. Delitev kriznega davka pa ne bo nikoli pravična, ker kar je za enega pravično, je za drugega nepravično.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Rebalans proračuna sprejet
Novi župan protestno zapustil sejo
Po pričakovanjih je bila aprilska seja na Destrniku zelo vroča. Novi župan Vladimir Vindiš je s še tremi svetniki pri sprejemu rebalansa proračuna sejo celo protestno zapustil. Pikri in cinični očitki ene izmed svetnic o tem, kaj se skriva za njihovo odločitvijo, da zadolžijo občino, pa so leteli tudi na njene svetniške kolege.
Še pred letom in pol so bili destrniški svetniki uigrani kot kakšen dobro utečen zbor, v novi sestavi občinskega sveta pa so razmere povsem drugačne. Na tokratni seji je zaradi več dejavnikov nasprotovanje doseglo vrelišče. 25. marca je namreč Destrnik dobil novega župana, Vladimirja Vindiša, a še ni uradno imenovan. Zato je aprilsko sejo vodil podžupan, ki opravlja funkcijo župana, Branko Zelenko. Že to je marsikoga zmotilo, saj bi po statutu občine na prvo sejo po volitvah na dnevni red moralo biti uvrščeno imenovanje župana. Ker pa mora po zakonu od volitev poteči 15-dnevni pritožbeni rok, bi prva seja po volitvah ob upoštevanju vsega navedenega lahko bila danes. A se je Zelenko odločil, da jo skliče v petek.
Zakaj je storil tako, čeprav so seje enkrat mesečno, je Zelenka vprašala tudi svetnica Simona Lacko. »Zaen-
Svetnici Urša Zver in Simona Lacko
krat še jaz odločam, kdaj se skliče seja,« je kratko dejal Zelenko in dodal, da novi župan tako ali tako ni pripravljal rebalansa in ga ne bi mogel dati na dnevni red.
A težava po mnenju opozicije in Vindiša ni v tem, da je bila seja sklicana, temveč v tem, da so nanjo uvrstili rebalans proračuna. Zelenko in direktor občinske uprave
Miran Čeh sicer trdita, da v njem ni večjih sprememb, Vindiš pa ne more mimo dejstva, da je predvideno milijonsko zadolževanje občine. Po pojasnilih Čeha
Ormož • Sprememba v vodstvu P & F
Po novem tričlanska uprava
Minuli teden je z mesta direktorice za trženje, finance in splošne zadeve pri P & F odstopila mag. Andreja Komel. Novica je bila precej presenetljiva, saj se je na zunaj zdelo, da so z lastnikom Vladimirjem Puklav-cem in enologom Mitjem Hergo trdna in enotna ekipa.
Andrejo Komel smo povprašali kakšni so razlogi za ta korak. Povedala je, da je podala odpoved, ker je prišlo do razhajanj v razmišljanju o prihodnosti ter da v takšnem razpletu ni več videla svoje prihodnosti v podjetju. Ob upoštevanju sprememb, po lastnem prepričanju, ne bi
več mogla prispevati svojega deleža tako, kot bi želela. V podjetju ostaja še nadaljnjih šest mesecev. V tem času bo predala posle, drugih zadolžitev pa ne bo imela. Na vprašanje, ali že razmišlja kako naprej, pa je povedala, da je za takšna razmišljanja ta trenutek še prezgodaj. Ozrla pa
se je na minulo poslovno leto in povedala, da je podjetje lani poslovalo pozitivno ter da so na domačem trgu zabeležili 16 % rast prihodkov od prodaje. Na zunanjih trgih je ta rast manjša, so pa se uspeli prebiti na srbski in ruski trg. Pozitivni pa so tudi poslovni rezultati za prva dva mese-
Foto: Viki Ivanuša
Se pred nekaj meseci se je zdelo, da ni nobenih razhajanj. Morda pa so že bila?
ca letošnjega leta. Podjetje P & F v tem času vodi Mitja Herga, direktor za enologijo in razvoj vinogradništva in vinarstva, ki je povedal, da so se odločili za spremenjen sistem organizacije, po katerem bo v bodoče podjetje vodila tričlanska uprava. Sam bo zadolžen za področje proizvodnje, od minulega tedna je v podjetju P & F zaposlen Marko Antolič, ki je postal direktor za finance in kon-troling, te dni pa potekajo še intenzivni dogovori s kandidatom za direktorja za prodajo in marketing. Več Herga v tem trenutku ni želel odkriti, med vrsticami pa nam je uspelo prebrati, da kandidata iščejo v Ormožu.
Po Boštjanu Klemenčiču, ki je zelo na hitro pospravil kovčke, se sedaj po vsega skupaj letu in pol z direktorskega mesta P & F poslavlja Andreja Komel. Pravega vzroka za svoj odhod ne prvi ne druga pač nista želela deliti z javnostjo.
Viki Ivanuša
bi se občina lahko zadolžila še veliko več, to pa za novoizvoljenega župana ni dovolj dober argument. Iz tega razloga je skupaj s še tremi svetniki (Simono Lacko, Uršo Zver in Brankom Horvatom) pri sprejemu rebalansa protestno zapustil dvorano in glasovanje pri tej točki obstruiral.
1700 evrov za m2 - pravšnja ali previsoka cena?
Seje se je tokrat udeležilo nekaj več kot deset občanov, ki so povsem jasno pokazali, da so prišli podpret Vindi-ša, in so želeli na lastne oči videti, kdo bo glasoval za zadolževanje občine. Kljub vsemu so ostali svetniki z izjemo Sabine Žampa, ki je na seji ni bilo, rebalans s šestimi glasovi potrdili. Čeh in Zelenko sta sicer dejala, da v njem ni pomembnejših novosti ter da so se zmanjšali tako planirani prihodki kot odhodki. Takšne razlage pa svetnika Branka Horvata niso prepričale, saj kot je dejal, niso imeli niti možnosti pogledati predpogodbe, ki jo je bivši župan podpisal v imenu občine. Gre za odkup dela večnamenske stavbe, v kateri bodo trgovina, občinski prostori, pošta, policija in ostalo. Vindiš je dodal, da je dosedanje vodstvo občine trdilo, da bodo tam tudi prostori za upokojence, a tega ni v predpogodbi. Tako kot Horvat je prepričan, da je cena odkupa previsoka in da je 1700 evrov za kvadratni meter v mansardi in kleti izjemno neugodna cena. »Na trgu je bistveno nižja cena,« je dejal Horvat, na kar mu je Čeh odgovoril, da so se o ceni posvetovali tudi z Inštitutom za lokalno samoupravo.
Horvat na to pojasnilo ni pristal. Začuden je bil tudi, da že aprila sprejemajo tretji rebalans proračuna, kar po njegovem kaže, da ima nekdo osebne koristi od nakupa prostorov z občinskim denarjem.
Zakaj nekateri svetniki podpirajo odkup?
Zelo ostro pa je do svojih svetniških kolegov iz SLS nastopila svetnica Simona Lacko: »Kolegi, povejte mi en pameten razlog, zakaj podpirate ta projekt, ka-
kšne koristi bo od njega imela občina?«
Kljub večkratnemu vztrajanju na to vprašanje odgovora ni dobila. Le podžupan je dejal, da bo trgovina koristna za vse in da bodo v tej stavbi tudi nova delovna mesta za občane. »Sicer pa se v tem rebalansu to zadolževanje ne spremeni. To smo sprejeli že na prejšnjih sejah, tako da to sploh ni tema za današnjo sejo,« je pojasnil Zelenko in zaključil z besedami, da je govoriti o projektu, ko je ta sprejet in se investicija že gradi, smešno.
Zanimivo pa je, da naj bi Ministrstvo za finance občini Destrnik dalo zeleno luč za odkup dela prostorov v večnamenski stavbi. Po mnenju Vindiša je pomembno, kdaj je sploh bilo to mnenje izdano: pred uvedbo varčevalnih ukrepov ali po uvedbi. Odgovora ni dobil. Že dejstvo, da država tovrstnih projektov ne sofinancira, je za Horvata dovolj dober pokazatelj, da te investicij ne podpira. »Mnenje ministrstva bi vsekakor radi prebrali! Pri rebalansu govorite o varčevalnih ukrepih, občino pa zadolžite za milijon evrov,« je pred protestno zapustitvijo seje dodala še svetnica Urša Zver.
Po kratkem izbruhu ene izmed prisotnih občank, ki je dejala, da so svetnik polži in da naj že enkrat končno razmišljajo s svojo glavo, je Zelenko zaključil z besedami: »Naj povem samo to, da svetniki, ki so zapustili sejo, doslej niso glasovali niti za en proračun. Po njihovem torej ne bi imeli nobenih investicij.«
Kljub težki debati so bili vsi trije sklepi pri tej točki sprejeti s šestimi glasovi za, glasovanje pa je pospremil posmeh prisotnih občanov.
Netransparentno kadrovanje?
Po precej dolgi razpravi o rebalansu proračuna je bilo na dnevnem redu imenovanje članov skupščine v družbi Terme Gaja, d. o. o., in Apartmainvest, d. o. o. Zelenko je predlagal, da se imenujejo Simona Lacko, Marjan Irgl in Zdenko Zorec, a je Lackova to že uvodoma zavrnila, rekoč, da to prvič sliši in da ne želi biti v nobeni družbi, ne vedoč za kakšno imenovanje sploh gre. »Premalo informacij imam o tem, sicer pa je ta projekt zame iluzija,« je še dejala in zavrnila ponudbo.
Horvat je poudaril, da pri kadrovanjih vedno dobijo gradivo ali na sami seji ali tik pred njo, in podvomil v transparentnost takšnih dejanj. S šestimi glasovi za sta bila sprejeta preostala dva predlagana člana skupščine, tretjega pa tokrat niso izvolili.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Videm • Kaj vse so rekli na seji občinskega sveta
Kako je Rožman postal županov „dragi mišek"
Aprilska videmska seja se je začela precej živahno; že pri prvi točki potrjevanja zapisnika prejšnje seje se je namreč prvič zalomilo, pa tudi v nadaljevanju je bilo slišati kar nekaj zanimivih debat, ki se na srečo niso razplamtele v preveč besne besedne dvoboje, kot je sicer stalna praksa tega občinskega sveta.
Na zapisnik se je najprej pritožil Andrej Rožman z besedami, da ni dobil vseh (pisnih) odgovorov, kot jih je želel: „Zanima me, zakaj je v naši občini prepovedano objaviti imena naših občinskih štipendistov. V Podlehniku so ponosni na te mlade ljudi, župan tam ne skriva ničesar, priredil jim je sprejem, pri nas pa je to neka „vojna" tajna?! Nadalje glede plač javnih funkcionarjev: ne vem, zakaj so ti podatki spet tajni in zakaj se javno ne objavi, koliko plače dobi župan, podžupan, pa ostali občinski uslužbenci? Saj gre za davko-plačevalski denar in imamo po zakonu pravico do teh podatkov! Sramotno je tudi to, da je naša občina prodala delnice Komunalnega podjetja, ne da bi svetniki za to sploh vedeli! Kako je to možno?! In zakaj ne moremo vedeti, komu se plačuje šolnina."
Občinski štipendisti so „vojna tajna"
Rožmanovemu mnenju, da bi lahko tudi v Vidmu javno objavili plače javnih uslužbencev in da jih želijo videti, se je pridružil tudi Martin Vidovič, svetnik Venčeslav Trafela pa je podprl Rožmana pri vprašanju, kdo je prejemnik občinskih štipendij: „To bi bilo prav vedeti! Zdaj nimamo pojma, kdo je bil sploh v komisiji, ki je odločala o podelitvi štipendij, po kakšnih merilih so bile razdeljene itn. Vse skupaj je čudno in če se to ne sme vedeti, potem je bolje, da to postavko brišemo iz naslednjega proračuna!"
Župan je na podane pripombe povedal, da je zadevo pregledala občinska pravnica in povedala, da so osebna imena stvar zaščite po zakonu o zaščiti osebnih podatkov, zato ne bodo javno objavljali niti imen štipendistov niti imen uslužbencev občinske uprave ob njihovih plačah: „Podatke o plačah pa imate na voljo, zraven je tudi pripisana funkcija zaposlenega, tako da lahko takoj veste, za koga gre. Osebno sicer nimam nič proti, da se objavijo tudi imena, ampak zakona pa ne bom kršil!"
Zapisnik je potem potrdilo 11 svetnikov, pet jih je bilo proti, eden pa vzdržan.
Zobozdravnica v kanalizaciji
S pobudami in vprašanji svetnikov je v nadaljevanju seje začel Trafela: „Župan, kako je zdaj s temi najemninami za društva, ki so v občinskih prostorih? A je naša občina v prekršku, ker tega ne zaračunava?" Župan Bračič na vprašanje ni direktno odgovoril, ampak
je povedal le, da najemnin ne zaračunavajo, niti jih zaenkrat nimajo namena, pa če je to proti zakonu ali ne ...
Bolj smrdljivo temo pa je odprla Dušica Avguštin: „Veste, da smo vsi prejeli ogorčeno pismo naše zobozdravnice, da so ji kanalizacijske odplake zalile ordinacijo, da je naš župan aroganten do nje in kaj da delamo svetniki ... Ampak mi o teh težavah nismo vedeli nič, še zdaj ne vemo, za kaj gre?"
Župan je pojasnil, da je res šlo za zaplet pri kanalizaciji: „Lahko povem, da je zadeva sanirana in da nisem bil prav nič aroganten. Res pa je, da se je zamašil en odtočni kanal že enkrat prej, kar smo rešili, tokrat pa je prišlo do zamašitve ponoči in je bilo zjutraj res vse poplavljeno čez straniščno školjko. Ugotovili smo, da je stisnjen en odtočni kanal v steni, to smo rešili, tako da se ne bo več ponavljalo. Težava je nastala zaradi tega, ker je zobozdravnica zahtevala, da naj občina rešuje ta problem, čeprav je prostor ustrezno zavarovan in bi ta zaplet morala rešiti sama. Vseeno smo potem problem sanirali z našim režijskim obratom. Naknadno pa smo prejeli še njeno zahtevo, da plačamo škodo zaradi izpada dohodka v času sanacije. Tega pa ne bomo naredili, saj mora imeti sama zavarovano dejavnost za takšne primere!"
Tridnevni najem vežice dražji od mesečnega najema ambulante
S tem pa videmske zdravstvene štorije še ni bilo konec; tamkajšnja zobozdravnica je namreč poslala prošnjo za znižanje najemnine, zdravnica pa ponudbo za odkup prostorov.
Svetniki so bili enotno proti prodaji prostora, češ da se potem lahko v tem objektu naseli tudi kakšna druga dejavnost, okoli znižanja najemnine pa so bila mnenja različna. Na koncu so se zedinili, da naj se najemnina res zniža na 2,18 evra po kvadratnem metru, saj bo tako enotna za zobozdravstveno in zdravstveno ordinacijo ter za lekarno. Med svetniki pa je bilo vseeno slišati mnenje: „Oh joj, no, za 50 kvadratov bo zdaj pač najemnine dobrih 100 evrov, prej pa je bila nekaj več. Če je zdravstvo tako „ubo-go", potem je najbolje, da jim damo prostore kar zastonj ... " Ivan Krajnc pa je k temu še pribil: „Eh, zdaj je pa pri nas tako, da občan plača več za najem mrliške vežice za tri dni, kot pa znaša mesečna najemnina za ambulanto ... " Nato so svetniki razpravljali še o ponudbi zdravnice Pelclove, da lahko pripelje v občino še enega zdravnika (sama ima prek 2200 pacientov), vendar le v primeru, če bo občina zagotovila več prostora za ambulanto
oziroma potreben prostor dogradila k objektu. Na takšno ponudbo občinski svet ni imel pripombe; dogovorili so se, da naj se do naslednje seje pripravi idejna zasnova, potem pa bodo dorekli kako in kaj.
Župan: „Pa saj to ti razlagam ... mišek moj dragi!"
Pri poročilu nadzornega odbora, ki je pregledal zaključni račun občine, ni bilo slišati nobene kritike, saj je bilo iz povedanega razvidno, da je občina vse pripravila in naredila v skladu z zakonodajo. Je pa predsednica NO Sabina Selin-šek napovedala, da bodo v prihodnje pod drobnogled vzeli poslovanje KS in poslovanje društev v občini. To je dregnilo Rožmana: „Aha, saj je prav, da nadzorujete, ampak dajte raje pregledati velike porabnike občinskega denarja, ne pa da se spravljate nad KS in društva, ki imajo drobiž v rokah, potem pa matrate ljudi za 100 ali 200
evrov, kako in kje so jih porabili. Kar zadeva KS pa je jasno, da ves denar odobri župan, nobena KS ne more narediti nič po svoje!"
Sicer pa je Rožman tudi na tokratni seji izpostavil občinske naložbe, ki že leta ostajajo le na papirju: „Govorimo o gradnji doma upokojencev, pa nič od tega, že leta je v proračunu izgradnja kanalizacije, pa nič od tega in tako naprej. Potem pa se asfaltirajo neke ceste v Halozah in to tako nekvalitetno, da so takoj zanič, pojavljajo se plazi, jih evidentiramo, a jih potem leta ne saniramo. V vsakem proračunu predvidimo neke projekte že leta in leta zapored, potem se ne realizirajo, občinski denar se pa kar nekje porabi!"
Župan Bračič je pojasnjeval: „Eno so projekti, ki so vezani na razpise, drugo pa tisti, ki jih v celoti financiramo sami. Ločite že enkrat ti dve zadevi! In če ni razpisov ali pa smo na njih neuspešni, pač tistega ne moremo narediti in ostaja projekt za naprej. In lani nismo
kar nekje porabili denarja, naredili smo 10 kilometrov novih cest, kar ni malo."
Rožman pa ni odnehal: „Ceste ja, kje pa je že leta obljublja-na kanalizacija?!"
Župan je v nemoči zavil z očmi: „Pa saj to razlagam: za kanalizacijo še ni bilo razpisa ... mišek moj dragi!" Verjetno nezavedajoč se, kako so njegove besede odjeknile po sejni sobi, je bil župan prvi trenutek videti še čisto nesrečen, ko pa je po dvorani zagrmel divji krohot vseh prisotnih nad izrečenim, se je začel smejati še sam, pa tudi Rožmanu je (prvič) zmanjkalo besed ...
Dejstvo je, da imata glede opisane problematike prav tako župan kot Rožman; namreč, če občina ne dobi denarja iz razpisa, projekta pač ne izvede. Na drugi strani pa v Vidmu nikoli ni jasno povedano, kam je ali bo občina svoj delež denarja za določen neizveden projekt potem namenila, pač pa se ob koncu leta govori le o novih metrih asfalta, ki prej ni bil planiran nikjer ...
Gradnje OŠ Ljudevita Pivka ne bodo sofinancirali
Svetniki in svetnice so potem soglasno podprli še sklep, da naj občina poda negativno mnenje k trasi daljnovoda Cirkovce-Pince ter ponovno pošlje ministrstvu za okolje že znane zahteve po premaknitvi trase na rob hitre ceste, prav tako soglasno pa so podprli sklep, da občina Videm ne bo sofinancirala novogradnje šole Ljudevita Pivka. Videm bi moral za to novogradnjo sofinancirati 210.000 evrov, svetniki pa so bili mnenja, da naj občina ostane le pogodbena partnerica in naj plačuje najemnino za svoje učence v tej šoli kot doslej, nikakor pa ne bo soinvestitorica nove šole.
SM
TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST
NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE:
varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje
1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20. 6. 2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.triglav.si,http://avto.triglav.si in Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična.
triglav |
Dornava • V pripravi trije projekti
Male naložbe da, velike ne
Medtem ko se v Cirkulanah prekljajo okoli tega, kdo bo - če sploh bo - postavil spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne (župan namreč nasprotuje pobudi dela svetnikov, ki bi radi, da takšen spomenik financira in izvede občine), so dornavski politični možje in žena soglasno potrdili projekt prenove in dogradnje spominskega parka vsem žrtvam vojn.
Foto: SM
V Dornavi letos načrtujejo obnoviti in dograditi spominski park žrtvam vseh vojn (na posnetku), kupili naj bi še novo peč za javne objekte, modernizirali eno cesto, z dvorano pa bo treba počakati vsaj do naslednjega leta.
Dornavski župan Rajko Jan-žekovič je minuli teden napovedal kandidaturo občine na dveh razpisih; gre za razpis LAS in mednarodni razpis IPA za Slovenijo in Hrvaško. Z uspešno kandidaturo na prvem naj bi si v občini zagotovili denar za ureditev omenjenega spominskega parka, če bodo uspeli še na razpisu IPA, pa bodo prenovili skupno kurilnico oziroma peč, ki ogreva šolo, vrtec in občinsko zgradbo.
Trije spomeniki v opomin
V občini Dornava je bil spomenik padlim v prvi svetovni vojni postavljen že leta 1924 v neposredni bližini današnjega krožišča. Visok je dva metra, na njem pa je vklesanih 31 imen padlih vaščanov. Okrog spomenika, ki je tudi spomeniško zaščiten, pa je precej velik kos občinskega zemljišča oziroma parkovna zelenica. Spomenik je danes v zelo slabem stanju in je res potreben obnove, še zlasti njegov podstavek, saj zaradi poškodbe obstaja nevarnost, da se bo pokončen spomenik zrušil.
„Nujno je, da se popravi podstavek, sam spomenik pa
Pred 14. redno sejo v četrtek, 30. marca, je županja dr. Darinka Fakin svetnice in svetnike povabila na ogled gradbišča novega kulturno-po-slovnega centra, katerega gradnja je v teh dneh v zaključni fazi. Na največjem gradbišču v občini je zelo živahno že od zgodnje pomladi, tako da verjamejo, da bo največja občinska investicija, vredna okoli 5 milijonov evrov, v celoti zaključena do predvidenega roka. Kot je poudarila županja, je projekt izjemnega pomena za občino, saj bodo z njim pridobili 1.333 kvadratnih metrov neto površin, namenjenih različnim kulturnim dejavnostim, in 1.190 kvadratnih metrov neto površin, namenjenih poslovnim dejavnostim in občinski upravi. V sklopu projekta te dni urejajo okolico, uredili pa bodo
je treba zbrusiti in spolirati, obnoviti napise ter ga zaščititi. Ker pa je parcela, kjer stoji, dovolj velika, da je nanjo možno postaviti še dva spomenika in tako urediti spominski park, bi hkrati radi uredili še to. Prostor bo namreč tudi z dvema dodatnimi spomenikoma ostal dovolj velik in pregleden. V načrtu sta tako predvideni postavitvi dveh dodatnih spomeni-
tudi navezavo na cesto Roga-tec-Majšperk-Hajdina. Glede na dosedanji potek del upravičeno pričakujejo, da naj bi bila celotna investicija čez poletje popolnoma zaključena, tako da bi ga lahko v septembru uradno odprli. Kljub presenečenjem nad izjemno lepoto in velikostjo objekta so bili nekateri svetniki malce skeptični, saj jih že sedaj skrbi, kako bo s pokrivanjem stroškov upravljanja tako velika objekta.
V nadaljevanju predpraznič-ne seje so prisluhnili Milanu Železniku z Inštituta za lokalno samoupravo v Mariboru, ki jih je podrobneje seznanil z vsebino predlogov odlokov, ki bosta urejala nov sistemom ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Majšperk. Zaradi nekaterih pripomb in vprašanj svetnikov odloka o načinu
kov; eden bi bil levo, drugi pa desno od že obstoječega. Prvi bi bil namenjen spominu vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja po obeh vojnah, drugi pa bi bil namenjen spominu vsem žrtvam vojne za Slovenijo. Hkrati bi na novo uredili tudi okolico; zlasti mislim pri tem povezovalno potko do spomenikov in med njimi, namestiti bi bilo treba še drogove
opravljanja ravnanja s komunalnimi odpadki in o podelitvi koncesije za opravljanje te službe še niso potrdili.
Brez posebnih težav so potrdili zaključni račun proračuna občine za leto 2011, ki je znašal dobrih 5,6 milijona evrov. Skupni prihodki so bili nižji od planiranih za skoraj 14 odstotkov predvsem zaradi časovne prestavitve investicij, za katera je predvideno sofinanciranje države. Porabili pa so tudi le dobrih 60 odstotkov planiranih investicijskih odhodkov, kar je posledica odloga največje občinske investicije, kulturno-po-slovnega centra, a so del sredstev za njegovo dokončanje prenesli v letošnji proračun.
Po skrajšanem postopku so potrdili spremembe odloka o ustanovitvi OŠ Majšperk, nato pa se seznanili še z letni-
za zastave, oblikovati estetsko usklajene cvetlične grede in podobno," je projekt podrobneje opisal župan Janžekovič in dodal:
„Namen ureditve tega spominskega kompleksa je ohraniti spomin na vse žrtve, ki so izgubile življenje v nesmiselnih vojnah! Prav je, da končno priznamo, da so bili vsi ljudje med vojno in po njej, ne glede
na to, kateri strani so pripadali, neupravičeno pobiti! Park bo tako hkrati spomin in opomin na nesmiselno nasilje ter vojne in povojne poboje v Sloveniji!"
S projektom bo občina Dornava kandidirala na razpisu LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Vrednost projekta je ocenjena na 23.700 evrov, pri čemer naj bi občina iz proračuna zagotovila slabih 6000 evrov, 17.700 pa naj bi prejeli iz naslova razpisa LAS.
S peleti 50 % cenejše ogrevanje
Drugi letošnji projekt pa zajema prenovo obstoječe kurilnice in zamenjavo peči.
„Gre za to, da bi začeli za ogrevanje uporabljati pelete, saj se je po izračunih pokazalo, da bodo stroški ogrevanja v enem letu padli na polovico. Projekt lahko prijavljamo skupaj z eno od hrvaških občin, saj gre za razpis IPA, preko katerega se dobiva t. i. pred-pristopna pomoč, ki pa jo lahko koristijo le hrvaške občine. Enostavno povedano bi z uspešno kandidaturo potem zamenjali sedanjo peč s pečjo na pelete, ki je res ogromno cenejša od peči za lesne sekance, uredili bi pa še manjši prostor, morda v velikosti zabojnika, za skladiščenje peletov, za skladiščenje sekancev pa bi potrebovali veliko večji prostor. S tem bomo ogromno zmanjšali stroške ogrevanja v šoli, vrtcu in občinski stavbi, peč pa bo dovolj močna, da bomo na ta sistem potem povezali še bodočo kulturno dvorano," je o drugi načrtovani naložbi pove-
mi poročili nekaterih javnih zavodov. K poročilu o delu knjižnice Ivana Potrča v Ptuju niso imeli pripomb, kot soustanovitelji Lekarn Ptuj pa so imeli pripombo zaradi velikega števila planiranih nadur; ker naj bi strošek zanje znašal več kot 61.000 evrov, bodo zahtevali dodatno pojasnilo, saj je v lekarni zaposlenih 33 delavcev. Nezadovoljni so bili tudi s poročilom o delu skupne občinske uprave; od vodstva uprave in MO Ptuj pričakujejo dodatna pojasnila o dejanski
dal župan in zaključil, da bodo opisano investicijo v prenovo kurilnega sistema izvedli v vsakem primeru, ne glede na to, ali bodo na razpisu IPA uspešni ali ne:
„Sama naložba je ocenjena na 87.000 evrov, najvišji možni znesek sofinanciranja po razpisu pa bi lahko znašal do 62.000 evrov. Kot sem že povedal, pa bomo to prenovo itak izvedli v vsakem primeru, saj je prihranek v stroških res neverjetno velik in se bo vložek v novo peč ter priročno skladišče povrnil izjemno hitro."
Cesta bo, dvorana ne, ker vlada ne bo dala denarja za RRP
Tretji dornavski projekt pa je modernizacija 1,3 kilometra cestnega odseka skozi naselje Slomi, ki po besedah župana velja za najslabšo cesto v občini, če izvzamemo državno cesto ... Modernizacija ceste bo zahtevala okoli 151.000 evrov, od tega pa bodo iz proračuna zagotovili slabih 58.000 evrov, po zakonu o financiranju občin pa 93.000 evrov.
Brez dvoma pa letos v Dor-navi ne bodo začeli gradnje kulturne dvorane; tudi če bo šesti javni poziv za regionalne razvojne programe (RRP) objavljen maja letos, kot se na napoveduje, pa sta pristojno ministrstvo oziroma Služba vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko že obvestila občine, da denarja iz tega naslova ne bo letos, ampak šele prihodnje leto ... Dornavi sicer iz RRP še pripada celih 1,4 milijona evrov.
SM
porabi sredstev, povezanih z ravnanjem z odpadki. Po predvidevanjih naj bi uporabniki Čistemu mestu oziroma MO Ptuj v ta namen plačevali letno okoli milijon evrov preveč. Želijo pa tudi dodatna pojasnila glede pogodbe za odvoz odpadkov in dejanske porabe 6 milijonov evrov.
Tudi tokrat so sejo sklenili s pobudami in vprašanji svetnikov, ki so se nanašala na aktualna vprašanja prebivalcev posameznih krajev in vasi.
M. Ozmec
Majšperk • Svetniki na gradbišču kulturno-poslovnega centra
Kritični zaradi lekarnarjev in sredstev za ravnanje z odpadki
Svetniki občine Majšperk so si pred zadnjo sejo ogledali gradbišče novega kulturno-poslovnega centra, se seznanili z novim načinom ravnanja z odpadki ter potrdili lanski zaključni račun. Kritični so bili do prevelikega števila nadur v ptujskih lekarnah, od skupne občinske uprave pa zahtevajo pojasnila o dejanski porabi sredstev za ravnanje z odpadki.
Foto: M. Ozmec
Pred sejo so si majšperški svetniki ogledali največje gradbišče v občini - nov kulturno-poslovni center, ki je v zaključni fazi, urejajo pa že njegovo okolico.
Ptuj • Otroški in šolski zdravniki s preveč vpisanimi odraslimi pacienti
Bo nekaj tisoč pacientov iskalo novega zdravnika?
Med odraslimi pacienti, ki so si osebne zdravnike izbrali med zdravniki s koncesijo za pediatrijo in šolsko medicino, je te dni močno završalo, potem ko je prišlo obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma njegove Območne enote Maribor, da bodo ti zdravniki - na Ptujskem jih je sedem - morali odsloviti preveč vpisanih odraslih pacientov in jih napotiti v ambulante splošnih zdravnikov, kamor glede na veljavno zakonodajo tudi sodijo.
Skladno s podeljenimi koncesijami oziroma sklenjenimi pogodbami o izvajanju zdravstvenih storitev med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zasebniki s koncesijo bi bilo lahko v strukturi pacientov teh zdravnikov le 10 odstotkov odraslih. Pri otroških in šolskih zdravnikih koncesionar-jih na Ptuju pa Zavod glede na podatke ugotavlja precejšnje odstopanje od omenjenih 10 odstotkov. Po njihovih podatkih praksa nekaterih ptujskih zdravnikov ni zgolj v nasprotju s podeljeno koncesijo, ampak je v nasprotju z zakonodajo, pravili obveznega zdravstvenega zavarova-
nja ter s pogodbo in navodili ZZZS. Presežke odraslih pacientov, vseh naj bi bilo blizu devet tisoč, naj bi sedaj v dveh mesecih preusmerili k splošnim zdravnikom.
»Nadštevilni« vpisani odrasli pacienti temu odločno nasprotujejo, svojih zdravnic in zdravnikov ne želijo zamenjati, zato že od konca marca podpisujejo izjave, da želijo ostati pri svojih izbranih otroških oziroma šolskih zdravnikih, ker so prepričani, da imajo po zakonu pravico do tega, torej do proste izbire zdravnika. Ptujski zdravniki s koncesijo za pedi-atrijo in šolsko medicino so s temi problemi že seznanili
zdravniško zbornico, danes pa se bodo ob podpori Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pogovarjali z vodstvom ZZZS in skušali skupaj z njimi poiskati najboljše rešitve.
Kot so pojasnili na Območni enoti ZZZS Maribor, so ob letnem obračunu opravljenih storitev za preteklo leto poleg obsega opravljenih storitev pogledali tudi v strukturo zavarovanih oseb, ki so jim bile zdravstvene storitve opravljene. Pri petih otroških in dveh šolskih zdravnikih na Ptuju so ugotovili odstopanje od podeljene koncesije oziroma sklenjene pogodbe o izvajanju zdravstvenih stori-
»Vrednote NOB velja prenašati na mlajše rodove, zato bomo posebno skrb namenili sodelovanju s šolami,« je v svojem poročilu poudaril Franc Hajnal, ki je tudi zaključil svoj mandat na predsedniški funkciji. Nasledil ga je Franc Slokan. Ljutomerska organizacija NOB skrbi za urejanje 13 spomenikov in 16 drugih spominskih obeležij. Lani je bila obnovljena spominska plošča na objektu hotela v
mestnem središču, prav tako tudi ograja ob spomeniku na Razlagovi ulici v Ljutomeru. Člani so se pohvalno izrazili o Krajevni skupnosti Ceza-njevci in Cven, saj prva skrbno ureja pot, ki vodi do spomenika pri Ribičevem mlinu, druga pa skrbi za spomenik pri Muri. V programu dela za letošnje leto so zapisali, da si bodo prizadevali učinkoviteje seznanjati javnost o vrednotah NOB in borcev, svoje
tev med ZZZS in zasebniki s koncesijo. Podatki kažejo, da dejanska struktura pri omenjenih sedmih zdravnikih bistveno odstopa od v pogodbi dogovorjene populacije, ki bi ji morali nuditi zdravstveno oskrbo oziroma storitve, saj je možno odstopanje le za 10 odstotkov populacije, za razliko nad tem odstotkom pa bi morali zavarovane osebe preusmeriti k šolskim oziroma splošnim zdravnikom, tako kot se to dogaja drugje v Sloveniji. Podatki, ki jih navajajo, kažejo, da omenjeni otroški in šolski zdravniki s koncesijo na Ptuju skrbijo glede na trenutne podatke za 4391 otrok, 6017 šolarjev in 6069 odraslih oseb.
Po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je do 6. leta starosti za otroka lahko izbrani zdravnik specialist pediater, šolski zdravnik naj bi skrbel za
zdravje mladih med 7. in 19. letom, po 19. letu pa splošni zdravnik.
Zdravniki ravnali v nasprotju z zakonodajo in pogodbo
V	sektorju za informiranje in odnose z javnostmi Organizacijske enote ZZZS Maribor, ki ga vodi Damjan Kos, so ob tem še dodatno pojasnili, da so tudi koncesije in na tej podlagi sklenjene pogodbe z Zavodom sklenjene ločeno za posameznega od teh treh programov, kot sta tudi različni ceni za opravljene storitve na področju pediatrije in šolske medicine, saj sta višji od cene za opravljene storitve za odraslo populacijo.
V	šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ptuj že poteka preusmerjanje opredeljenih oseb v splošne ambulante. V ZD Ptuj zagotavljajo, da si zavarovane osebe lahko izberejo splošnega zdravnika pri njih, kar jim omogoča število do sedaj opredeljenih oseb. V v vseh svojih enotah imajo objavljene poimenske sezname zdravnikov, ki si jih zavarovanci lahko izberejo, s čimer je tudi prebivalcem z območja Ptuja zagotovljena pravica do izbire osebnega zdravnika. Trenutno je od 27 zdravnikov splošne medicine v izpostavi Ptuj prostih še 13 zdravnikov, med drugim navaja direktorica OE ZZZS
Maribor mag. Rosvita Sven-šek. Gre za ukrepe, s katerimi ZZZS ščiti interes pacientov, v tem konkretnem primeru otrok, da imajo dostop do pediatrov na primarni ravni. To pa velja za celotno Slovenijo. V mariborskem zdravstvenem domu je ustaljena praksa, da otroški in šolski zdravniki otroke, ki so že dopolnili 19 let, usmerjajo k splošnim zdravnikom.
»Še posebej pa kot povsem neutemeljeno zavračamo navedbe, da imajo odrasle zavarovane osebe, torej stari nad 19 let, po zakonu pravico tudi do proste izbire otroškega oziroma šolskega zdravnika. To ni v skladu z 80. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Praksa nekaterih ptujskih zdravnikov je torej v nasprotju tudi z veljavno zakonodajo in ne zgolj v nasprotju s podeljeno koncesijo, pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pogodbo in navodili ZZZS,« še dodatno pojasnjujejo najnovejše ukrepe glede zaščite otrok. Sicer pa o pravici do proste izbire osebnega zdravnika ZZZS in načinu njenega uresničevanja zavarovane osebe obveščajo že več kot 15 let tudi preko plakatov in zloženk. Te so na podlagi splošnega dogovora dolžni imeti izobešene oziroma na voljo v svojih prostorih tudi ptujski pediatri in šolski zdravniki s koncesijo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Zdravstvenem domu Ptuj je prostih še 13 zdravnikov splošne medicine, pravijo v OE Maribor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ljutomer • Združenje borcev za vrednote NOB
Slokan nasledil Hajnala
Borčevska organizacija v Ljutomeru združuje nekaj več kot 180 članov, gre pa za generacijo, ki počasi odhaja. Kot so ugotavljali na svojem rednem letnem zboru, prihaja obdobje, ko bo ob morebitnem povečanju članstva, več pozornosti treba nameniti pomladitvi organizacije.
Ptuj • Še brez razpisa za direktorja boinišnice
Čakajoč na spremembe statuta ...
Ko so lani decembra mag. Mirjano Bušljeta imenovali za vršilko dolžnosti direktorice ptujske bolnišnice, njen mandat bi lahko trajal najdlje do enega leta, so nekateri optimistično napovedovali, da bo do razpisa prišlo že v kratkem. Kot vse kaže, pa bo na razpis treba še počakati.
aktivnosti pa bodo usmerjali zlasti v izboljšanje organiziranosti in delovanja borčevske organizacije ter se pri tem povezovali z drugimi veteranskimi društvi in njihovimi zvezami. Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela bodo 26. aprila pripravili proslavo, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik.
NŠ
Potem ko na marčevski seji sveta zavoda niso sprejeli sprememb sklepa o preoblikovanju ptujske bolnišnice, člani sveta tudi niso mogli sprejeti odločitve o objavi razpisa, imenovali so le razpisno komisijo. Predsednica sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Štefka Presker je te dni povedala, da je svet zavoda na korespondenčni seji sprejel predlog za spremembo sklepa o preoblikovanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, ki se nanaša na spremembe pri njenem vodenju, če direktor ni zdravnik. Spremenjeni sklep so poslali ministrstvu za zdravje RS oziroma vladi, ki je ustanoviteljica zavoda in skladno z določili zakona o zavodih in zakona o zdravstveni dejavnosti sprejema sklepe o preoblikovanju bolnišnice. Potrjene spremembe bodo nato morali vnesti še v statut zavoda.
Na sestanku pri ministru za zdravje, ki je bil v prejšnjem tednu, so se tudi dogovorili, da bodo z razpisom za novega direktorja bolnišnice počakali. Najprej bodo uskladili omenjene akte in v njih opredelili strokovno vodenje, če bo za direktorja izbran nekdo, ki ni zdravnik in bo
izpolnjeval razpisne pogoje. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker je še povedala, da pričakujejo, da bo vlada RS čimprej sprejela spremembe ustanovitvenega akte, da jih bodo lahko vnesli v statut bolnišnice, nato pa bodo objavili razpis.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Mirjana Bušljeta, vršilka dolžnosti direktorice ptujske bolnišnice
Ptuj • 17. skupščina Območne gasilske zveze
Opozoril o požarni ogroženosti občani ne jemljejo resno
Na 17. letni skupščini Območne gasilske zveze Ptuj so v petek, 30. marca, poudarili, da med najpomembnejšimi nalogami te prostovoljne in humanitarne organizacije še naprej ostajajo izobraževanje, usposabljanje in opremljanje gasilskih enot ter preventivno delovanje; občanom pa so očitali, da ne upoštevajo opozoril o veliki požarni ogroženosti.
Območna gasilska zveza Ptuj je bila ustanovljena leta 1996 in povezuje 24 prostovoljnih gasilskih društev oziroma 2537 gasilk in gasilcev iz območja Mestne občine Ptuj ter sosednjih občin Markovci, Hajdi-na, Zavrč in Cirkulane. Na območju občin ustanoviteljic prevzema in izvaja nekatere skupne naloge, omogoča in zagotavlja enotno strokovno izvajanje nalog s področja požarnega varstva, gasilstva ter določenih nalog zaščite in reševanja.
Foto: M. Ozmec
Jože Brlec, namestnik poveljnika GZS: »Prostovoljstvo gasilske organizacije se je v Sloveniji tako zelo razširilo, da nam to zavidajo tri četrtine Evrope.«
so v Stojncih uspešno izvedli tradicionalni tabor gasilske mladine, ki se ga je udeležilo prek 180 mladih. Ker se zavedajo, da gasilstvo nima pra-
ve bodočnosti brez mladih, so se odločili, da bodo letos organizirali tudi državno tekmovanje mladih gasilcev, ki bo 2. junija na mestnem
Markovci • Dan vrtca
Spomladansko prebujanje narave
Otroci in vzgojiteljice vrtca Markovci so v četrtek, 29. marca, proslavili svoj dan. Pripravili so čudovito glas-beno-plesno prireditev, na kateri so se predstavili svojim staršem, dedkom in babicam ter drugim povabljenim gostom.
V vrtcu Markovci imajo svoj pevski zbor, ki ga vodi Polona Strelec Čuš.
Kot je poudaril predsednik Marjan Meglic, je bilo minulo leto 2011za Območno gasilsko zvezo Ptuj predvsem leto izobraževanj, veliko pozornosti pa so namenili tudi usposabljanju gasilcev in tekmovanjem; teh je bilo lani v okviru zveze kar 23, med najpomembnejšimi pa sta bili tekmovanje gasilcev podravske regije in Območne gasilske zveze Ptuj v Pod-vincih. Sicer pa so na aprilski volilni skupščini ponovno potrdili dosedanje vodstvo za naslednje mandatno obdobje. V marcu so z župani petih občin ustanoviteljic v Zavrču podpisali aneks k opravljanju gasilske javne službe. V Zavrču je bilo slovesno tudi 13. avgusta, ko so skupaj proslavili 15. dan gasilcev OGZ Ptuj, praznik občine Zavrč in 70 let Prostovoljnega gasilskega društva Zavrč. Od 25. do 27. avgusta
Gostje na prireditvi so bili ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec, podžupan Franc Ferčič, farni župnik Janez Maučec ter nekdanji markovski župan Franc Kekec s soprogo Hedviko.
V nekaj manj kot uro trajajočem programu so otroci v markovski večnamenski dvorani s svojim nastopom pričarali pomlad. Kot ptički, pikapolonice, metulji, pajki, polžki, trobentice in zvončki so prikazali spomladansko prebujanje narave. Pod vodstvom vzgojiteljice Polone Strelec Čuš je zapel vrteški otroški pevski zbor, ob koncu pa so se vsi nastopajoči skupaj s svojimi gosti posladkali še s torto velikanko.
Program tokratne prireditve sta pripravili vzgojiteljici Nataša in Simona Hameršak, sceno so narisale zaposlene vzgojiteljice in njihove pomočnice, za tehnično in glasbeno izvedbo pa je poskrbel pomočnik ravnatelja OŠ Mar-kovci Boris Šegula.
Aplavz, ki so ga nastopajočim namenili zbrani v večnamenski dvorani, je dokaz,
da so vzgojiteljice in otroci znova pripravili enkratno prireditev. S tem sta se strinjala tudi ravnatelj Ivan Štrafela in župan Milan Gabrovec, ki sta ob koncu vsem nastopajočim čestitala za dobro opravljeno delo ter se jim zahvalila za lep nastop, v pripravo katerega je bilo vloženih ogromno ur
vaj in drugih priprav. Vrtec Markovci v tem letu obiskuje 119 otrok. Razdeljeni so v šest oddelkov. Imajo en oddelek jasli, tri kombinirane oddelke, eno skupino otrok, starih od 4 do 5 let, in eno skupino od 5 do 6 let. V vrtcu je zaposlenih šest vzgojiteljic in sedem pomočnic, za organiza-
stadionu v Ptuju. Sicer pa so lani uspešno izvedli tudi tradicionalno srečanje članic, ki se ga je v Bukovcih udeležilo prek 130 gasilk iz območja celotne zveze. V okviru aktivnosti ob mesecu varstva pred požari so sredi oktobra v Cirkulanah pripravili tradicionalno srečanje gasilskih veteranov, pred koncem leta pa so obiskali župane vseh petih občin ustanoviteljic in se z njimi pogovarjali o opravljenih in načrtovanih nalogah na področju gasilstva. V okviru rednega izobraževanja so izvedli dva večja tečaja, na katerih se je izobraževalo 115 gasilcev, v okviru dodatnega izobraževanja pa se je za različne specialnosti izobraževalo 122 gasilcev. Nadaljevali so tudi s permanentnimi oblikami izobraževanja gasilcev. Čez vse leto se je v okviru Območne gasilske zveze Ptuj zvrstilo
Foto: MZ
cijo dela pa skrbi pomočnica ravnatelja OŠ Markovci Sonja Ambrož, ki je zadolžena za vrtec. Seveda pa se zaposleni v šoli in vrtcu že veselijo tudi predvidene novogradnje, to je devetoddelčnega vrtca, ki naj bi ga po načrtih občine zgradili še v tem letu.
MZ
prek 130 različnih dogodkov, zaradi požarov, prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov pa so gasilci z območja OGZ Ptuj opravili 255 intervencij. Glavnino ali okoli 90 odstotkov vseh intervencij je opravilo Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je za to tudi najbolje opremljeno in usposobljeno. Na različnih intervencijah je bilo prisotnih 2675 gasilcev in čeprav je članstvo v gasilski organizaciji prostovoljno, je Meglič zatrdil, da opravljajo svoje delo kot profesionalci, vestno in odgovorno.
Kot je pojasnil strokovni sodelavec in poveljnik regije Janez Liponik, načrtujejo za delovanje zveze v letošnjem letu okoli 219.759 evrov prihodkov, največ, okoli 45.897 evrov pa naj bi porabili za plačilo zaposlenih delavcev, to je za strokovnega sodelavca, vzdrževanje prostorov in vodenje računovodstva. Ob tem je zanimivo, da ob nobenem od poročil in razmeroma visokih zneskih predvidenih sredstev ni nihče razpravljal, vse predloge so delegati sprejemali soglasno in brez pripomb.
Prostovoljstvo nam zavida skoraj vsa Evropa
V imenu predsedstva Gasilske zveze Slovenije se je gasilcem Območne gasilske zveze Ptuj za opravljeno humanitarno delo zahvalil namestnik poveljnika Jože Br-lec, ki je izrazil zadovoljstvo, da dajejo tolikšen poudarek izobraževanju, delu z mladino in prostovoljnemu delu: »Prostovoljstvo gasilske organizacije se je v Sloveniji tako zelo razširilo, da nam to zavidajo tri četrtine Evrope. Za usposabljanje gasilskih vrst so zelo pomembna gasilska tekmovanja in ponosni smo, da je že na več gasilskih olim-pijadah med najuspešnejšimi prav reprezentanca slovenskih gasilcev. To dokazuje, da načrtno in uspešno skrbimo za izobraževanje in usposabljanje gasilcev in to je dobra garancija za to, da lahko v primeru požarov, naravnih ali drugih nesreč vedno računamo na pravočasno in učinkovito pomoč prostovoljnih gasilcev,« je poudaril Brlec. V imenu občanov in Mestne občine Ptuj se je gasilcem OGZ Ptuj za nesebično pomoč zahvalil župan Štefan Čelan in ob tem poudaril: »Če bi vedno uspešno stopili skupaj in si nesebično pomagali, kot to počnete gasilci, potem bi veliko lažje prebrodili tudi vse druge težave, ki
nas pestijo. Zadnji rezultati lestvice revije Forbes kažejo, da je na svetu 100 ljudi, ki imajo 1.236 milijard lastnega premoženja, vse izgube vseh svetovnih bank pa znašajo okoli 1000 milijard. Mislim, da ob tem komentar ni potreben. A v gasilski organizaciji se zavedate soodvisnosti in solidarnosti, lepo pa vam uspeva tudi medgeneracij-sko sodelovanje, kar je v drugih krogih zelo težko doseči, sploh pa pri nas v državnem merilu. Brez solidarnosti in sodelovanja pa nam ni pomoči,« je poudaril Čelan in ob koncu dodal, da bo pri izvedbi državnega prvenstva gasilske mladine po svojih močeh pomagala tudi MO Ptuj.
Na nekaj najpogostejših napak, ki jih ugotavljajo pri svojem delu, je opozoril predsednik sveta podravske regije gasilske organizacije mag. Janez Merc: »Ljudje naj ne gradijo objektov tam, kjer je nevarnost plazov, ne tam, kjer obstaja nevarnost poplavljanja vodotokov, zato vse pozivam k večjemu preventivnemu delovanju, saj se lahko le tako učinkovito upremo vsem potencialnim nesrečam in katastrofam. Dejavnost Območne gasilske zveze Ptuj opravlja pri tem zelo pomembno in odgovorno nalogo, njeno učinkovito delo pa je najboljši dokaz, da je možno doseči uspešno medgeneracijsko solidarnost in sodelovanje. »Da so gasilci iz Območne gasilske zveze Ptuj tudi v minulem letu opravili pomembno veliko delo, je zatrdil tudi Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje: »Vaša zveza je udarna sila, ki lahko z okoli 2000 operativnimi gasilci hitro posreduje v primeru požarov, prometnih ali naravnih nesreč. Žal pa se vsi teh nevarnosti ne zavedajo. Do 7. marca letos je bilo na našem območju le 10 požarov, od 7. marca do danes, ko je po vsej državi razglašena velika požarna ogroženost, pa kar 43 požarov, največ v naravnem okolju. To pomeni, da občani opozoril o veliki požarni ogroženosti v naravnem okolju sploh ne jemljejo resno.« Sicer pa so gasilci svetel vzor tudi v meddržavnem sodelovanju. Kot je poudaril Darko Majhen iz varaždinske župa-nije v sosednji Hrvaški, je sodelovanje med gasilci iz po-dravske regije in varaždinske županje kljub državni meji, ki jih ločuje, vse bolj tesno in uspešno. Tako so vedno bolje pripravljeni na skupne akcije pri zaščiti in reševanju ljudi, premoženja in narave.
M. Ozmec
Ptuj • Pričenja se Slovenski festival komornega gledališča SKUP
Jagodni izbor »majhnih« predstav
Jutri se v Mestnem gledališču Ptuj pričenja sedmi Slovenski festival komornega gledališča SKUP 2012. V devetih predstavah se bo predstavilo 49 igralcev, po besedah organizatorjev pa gre za jagodni izbor najboljših predstav, ki so jih v zadnjih dveh letih predstavili na slovenskih odrih.
SKUP je letos uvrščen med programe Evropske prestolnice kulture. „Bienalni festival komornih predstav prinaša tokrat resnično vrhunski izbor predstav, s katerimi se lahko ponašamo pred celotno Evropo. Gledališka bera stvaritev je bila na tem področju resnično izjemna, med predstavami so mnoge ovenčane s prestižnimi priznanji tako na domačih kot tudi tujih festivalih. V zadnjih letih je prav na komornih odrih nastala večina tistih predstav, ki jih lahko označimo kot presežke. Slovensko gledališče kaže v predstavah, v katerih se intimno stikata svetova gledalcev in igralcev ter tako tvorita svoj najžlahtnejši obraz. Zato lahko veselo povabimo vse vas, naše bolj ali manj zveste obiskovalce, da se nam pridružite na popotovanju skozi svetove gledaliških stvaritev," je festivalska popotnica direktorja Mestnega gledališča Ptuj Petra Srpčiča.
Peter Srpčič, Simon Šerbinek in Ana Strelec Bombek so predstavili letošnji SKUP.
SKUP, ki bo na ptujskih odrskih deskah gostil devet predstav, se pričenja jutri in bo
zaključen 22. aprila. Za naklonjenost publike in strokovne žirije se bodo v tekmovalnem
delu programa potegovale predstave z naslovi: Hudič babji, MA and AL, Žabe, Diva
svetnica mati prašiča, Jaz vas ljubim, Life®anti, Grenki sadeži pravice, Cvetje v jeseni in MandičStroj. Gre za izbor predstav, za katerega je bil zadolžen selektor Simon Šerbinek, ki je izbiral med 20 pravočasno prispelimi prijavami. Kot pravi, je letos poskušal v ospredje postaviti samoi-ronijo, ki pomaga premagati te tudi za kulturo težke čase. „Morda letošnja izbira resnično ponuja največ samoironije in zato sem se odločil, da naj bo to moto ter kompas, ki bo orientacija za izbor, saj bo treba znotraj tega iskati enake možnosti za nagrade. Zraven sem dodal še en atribut, in sicer samoironijo s pozitivnim prizvokom in z nekoliko črnega humorja," o izboru pravi Šerbinek. Prepričan je, da so izbrane predstave polne čustvenega naboja, ki bo tudi na gledalce naredil vtis. „Med dobrimi predstavami, ki so nastajale v zadnjih dveh letih,
sem izbral najboljše," še dodaja selektor, upajoč, da bo tudi publika prepoznala, da gre za resnično najboljše predstave.
Festival, ki je ocenjen skupaj na 45 tisoč evrov, se bo kril iz treh virov: sredstev ptujskega gledališča, po tretjino pa bosta primaknili še Mestna občina Ptuj in Zavod EPK. Sam festival je sicer ocenjen na 38 tisočakov, a so v gledališču morali pred pričetkom izvesti tudi nekatere investicije. Poškodovanih je bilo nekaj steklenih stopnic, ki sicer niso bile nevarne, je pa hoja po počenem steklu, po katerem stopaš, gotovo zelo neprijetna, zato so jih popravili.
Obenem so prepleskali tudi stene in zamenjali določena svetila. V vsakem primeru bo ambient za publiko in nastopajoče z določenimi prostorskimi izboljšavami še prijetnejši. Kljub krizi, ki se pozna tudi pri gledališčnikih, pa organizatorji upajo na dober obisk. Cene vstopnic so precej nizke, tako je za ogled skupno 12 predstav - ob tekmovalnih je tu še spremljevalni program -treba odšteti 70 evrov. Za brezposelne in socialno ogrožene šolarje pa so v lanskem letu v ptujskem gledališču uvedli brezplačno vstopnino, ki velja tudi med festivalom.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Romski mesec
Ptuj • Otvoritev razstave v Miheličevi galeriji
Ali položaj Romov Tako blizu, tako daleč Ptujčanov ne zanima?
Od četrtka je v Miheličevi galeriji na Ptuju na ogled pregledna razstava del Ide Brišnik Remec in Marjana Remca. Gre za bogat opus dveh izjemnih umetnikov.
Festival romske kulture, ki poteka ta mesec, se je minuli teden ustavil tudi na Ptuju. Projekciji osmih filmov je sledil pogovor z nekaterimi avtorji filmov. Kljub temu da je šlo za zanimiv dogodek, je bil obisk zelo slab.
Pred svetovnim dnevom Romov je v ptujskem Mestnem kinu v okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture (EPK) prejšnjo sredo, 4. aprila, gostoval festival romske kulture Romano Čhon oziroma Romski mesec. Ta poteka po vsej Sloveniji in je letos izveden četrtič zapored. Namen festivala, ki ga je CID Ptuj gostil že lani, je uveljavljanje ustvarjalnosti Rominj in Romov, opozarjanje na njihov pogosto diskriminiran položaj in omogočanje ugotavljanja medkulturnih sorodnosti.
Med dejavniki, ki kažejo, da postaja festival Romano Čhon vedno bolj uveljavljen, je tudi število obiskovalcev. Na Ptuju se sicer s tem ne moremo pohvaliti, saj je bil odziv na žalost zelo slab. V Mestnem kinu Ptuj, kjer je potekal, si je filme ogledalo le okrog 10 ljudi. „Kljub temu da je bil dogodek brez vstopnine, je bilo obiskovalcev zelo malo, kar po svoje potrjuje, da gre za teme, ki so v večinskem diskurzu pogosto marginalizirane," pravijo organizatorji.
Filmom Občinski svetnik,
Ustvarjalci filmov, ki so predstavljali festival romske kulture
Ženski pogovori, ABECEDA, Cika, Tikne Romnja, Na dolžnosti, Du baro mesto in Na svoji poti, ki so jih izdelali mladi romski ustvarjalci, je sledil pogovor s soavtoricama in hkrati protagonistkama nekaterih filmov: Šarenko Hudo-rovac in Darinko Brajdič ter z Dženi Rostohar in Tomom Gomizeljem, predstavnikoma Luksuz produkcije. Gre za društvo, ki v Sloveniji uživa velik ugled na področju izvajanja filmskih delavnic z različnimi skupinami udeležencev in bo s CID-om Ptuj sodelovalo tudi pri izvajanju za poletje načrtovanih ptujskih filmskih delavnic.
Med prihajajočimi zanimivimi dogodki v Mestnem kinu Ptuj pa se obeta Animateka po Animateki s projekcijo največjih poslastic festivala animiranega filma in predavanjem Roka Govednika. Vsekakor bo zanimivo tudi predavanje Ptujčana dr. Mitja Muršiča Ali je otrok lahko hudoben. V prihajajočih tednih pa bo v ptujskem kinu gostoval Jan Cvitkovič z novim filmom Archeo.
Dženana Kmetec
Razstava je bila prvič na ogled lani v Umetnostni galeriji Maribor. Od tam je pripotovala na Ptuj, v rojstno mesto umetnika Marjana Remca. Njegova dela so tokrat predstavljena skupaj z ustvarjalnim opusom njegove življenjske sopotnice Ide Brišnik Remec. Oba sta svoj ustvarjalni vrh dosegla v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja.
Umetnika sta bila vse od študentskih let tesno povezana kot slikarja in življenjska partnerja, pa tudi razstavljala sta večinoma skupaj. Diplomirala sta na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in odtlej živela ter delovala v Mariboru. „Osrednji del njenega opusa zavzema
obširna vegetabilna tematika, ki sega od sadja, zelenjave, najrazličnejšega cvetja in listov dreves do zimzelenih lončnic. Slikarkine podobe nam kažejo svet, ki nam je kot gledalcem znan, a ne nujno tudi domač. Predmet je namreč izvzet iz konteksta in pogleda, ki smo ga v zvezi z njim navajeni," o umetnici pravi kustosinja razstave Andreja Borin.
Marjan Remec pa je bil vsestranski ustvarjalec, slikar, pisec in profesor na mariborski Prvi gimnaziji, kjer je ustanovil in vodil razstavišče Avla. Njegovo delo kustosinja razstave opisuje z besedami: „Remec je ustvarjal v akrilu in akvarelu. Svet, ki ga je upodabljal, je
nenavaden in hladen v nedoločljivem, morda prihodnjem času. V sedemdesetih ga naseljujejo človeška ali nezemeljska bitja, v osemdesetih pa se povsem izprazni. Izoliranost in zaznamovanost figure ali krajine pridobi še posebej ob izbiri modre barve notranji značaj, vendar pri Remcu nikoli ne gre za dramatičnost, ampak prej za pritajeno pričakovanje neizbežnega. Izjemno dovršeni so njegovi akvareli, v katerih prideta do izraza subtilno obvladovanje medija in slikarjeva lirična narava".
Razstavo je odprl župan MO Ptuj Štefan Čelan, na ogled pa je do 6. maja.
Dženana Kmetec
Ida Brišnik Remec v družbi kustosinj Stanke Gačnik in Andreje Borin, župana Štefana Čelana in direktorja Pokrajinskega muzeja Aleša Ariha
Foto: DK
Foto: CID
Ptuj • Predavanje dr. Renate Salecl
Pa brez zamere
Zakaj ljudje ljubijo in varajo?
Minuli četrtek je bil za ptujsko kulturo izjemno pester. V razmiku dobre ure se je v našem mestu zvrstilo kar pet dogodkov. Najboljši obisk so imeli v Mestnem kinu, kjer je projekciji filma Nevarna metoda sledilo predavanje dr. Renate Salecl na temo Ljubezen med željo in užitkom.
Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, ki je upravljavec ptujskega Mestnega kina, je v četrtek zvečer pripravil izjemno zanimiv dogodek, ki je privabil množico ljudi vseh generacij. Prepolna razprodana dvorana - posamezniki so v želji, da dogodku prisostvujejo sedeli celo na tleh - si je najprej ogledala nekaj več kot 100 minut trajajoč film z naslovom Nevarna metoda. Gre za film kanadskega režiserja Davida Cronenberga, ki je posnet po resnični zgodbi o Freudu, Jungu in pacientki, ki je prišla vmes. Pod krinko kostumske drame z zvezdniško igralsko zasedbo proučuje destruktivno in neobvladljivo naravo spolnega poželenja in opisuje dogodke, ki so pripeljali do rojstva moderne psihoanalize.
Projekciji filma pa je sledilo predavanje dr. Renate Salecl z naslovom Ljubezen med željo in užitkom. Zanimivo predavanje, ki je navdušilo poslušalce, je postreglo z marsikatero zanimivo in sočno mislijo. Na Ptuj je Saleclovo povabila strokovna delavka v CID-u Ptuj Nina Milošič, ki je očitno tudi tokrat z izbiro predavateljice zadela v polno. Čeprav je šlo za temo, ki je s psihoanalitskega vidika precej zahtevna, je priznana predavateljica ujela ravno pravo težavnostno stopnjo za širok krog poslušalcev. Izhajala je iz samega filma in osvetlila odnose z različnih kotov. Kot je dejala, se psihoanaliza od svojih začet-
Foto: Nina Milošič
Predavateljica dr. Renata Salecl pred množico poslušalcev; takšnih prizorov se organizatorji zmeraj veselijo.
kov naprej ukvarja z zagato ljubezni. Freud in njegovi nasledniki so posebno pozornost namenili vprašanju, zakaj lahko posameznik nekoga ljubi, drugega si želi in si z nekom tretjim predstavlja, da bi z njim lahko dosegel užitek. Po besedah Sa-leclove so ljubezen, želja in užitek tri različne stvari. Ker ljudje težimo k temu, da bi imeli vse - sočasno pa so te tri lastnosti težko združljive v eni osebi - to pripelje do varanja. „Predavateljica je občinstvu med drugim pomagala razumeti, zakaj tako pogosto nastajajo prešuštva in ljubezenski trikotniki oziroma zakaj lahko posameznik nekoga ljubi, drugega si želi in si predstavlja, da bi
z nekom tretjim lahko dosegel užitek. Dotaknila pa se je tudi nastanka in razvoja psihoanalize ter njenega položaja danes," je o predavanju dejala Milošičeva.
Ob navezavi na film je Saleclova pokazala, da so podobne zagate ljubezni obstajale nekoč in danes.
Zanimiva in
vsestranska
predavateljica
Odlična predavateljica in pronicljiva opazovalka družbene stvarnosti prof. dr. Renata Salecl je sicer zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljublja-
ni, kot gostujoča profesorica pa predava tudi na ugledni London School of Economics. Izsledke svojih raziskav predstavlja v knjigah, ki so prevedene v več kot deset jezikov. Med najbolj znanimi so Izbira, O tesnobi, Disciplina kot pogoj svobode ter Perverzije ljubezni in sovraštva. Slovenske bralce nagovarja tudi v kolumnah Sobotne priloge Dela. Dobitnica nagrade revije Jana za znanstvenico leta, nomi-niranka za Delovo osebnost leta 2010, prejemnica naziva Ona 365 za najuspešnejšo Slovenko v letu 2011 in številnih drugih priznanj je očitno priljubljena tudi na Ptuju.
Dženana Kmetec
Grabe • Velikonočna razstava turističnega društva
Največ je bilo jajčk
Turistično društvo Središče ob Dravi je letos že sedmo leto zapored v domu na Grabah pripravilo velikonočno razstavo.
Na razstavi si je še ves teden mogoče ogledati privlačno velikonočno ku-linariko, ročno izdelane pr-tičke, osrednji poudarek pa so organizatorji letos namenili pirhom, ki simbolizirajo novo življenje. Predsednica društva Dragica Florjanič je povedala, da so zato k sodelovanju na razstavi še posebej povabili otroke iz vrtca in šole. Ti so že dopoldne izobesili pisanke, ki so jih naredili v ta namen.
Osrednja atrakcija letošnje razstave je nedvomno železna konstrukcija v obliki velike jajčke, ki jo je nare-
dil Robert Jakl; ta delovanje društva podpira finančno in moralno tudi pri kakšnih drugih projektih. Otroke je pričakala najstarejša in še vedno zelo aktivna članica društva, upokojena učiteljica Zinka Merkoci ter jim pripovedovala o življenju v svojem otroštvu in mladosti. Vse pogosteje se članom turističnega društva na delavnicah pridružujejo otroci in mladina, to pa je tudi ena največjih želja društva, ki ima okoli 110 članov. V njem je okoli 20 odstotkov mladih, na kar so zelo ponosni.
Ker bo razstava na ogled teden dni, niso pripravljali pogrinjkov z mesnimi dobrotami, ampak prevladujejo potice in drugi izdelki, ki dalj časa ohranijo svoj privlačen videz. Čeprav so v čebelarskem domu prostorsko omejeni in se morajo temu prilagoditi, je na razstavi vsako leto na ogled kaj novega, kakšna sveža ideja.
Tokrat so svoje izdelke predstavili tudi TD Breza Pragersko, TD Ptuj, KD Klo-potec Kog ter Silva Kelemi-na, ki se ukvarja z izdelki iz volne. Dragica Florjanič je povedala, da so člani TD
Središče ob Dravi v organizacijo in peko vložili veliko energije, sočasno pa so člani PGD Obrež in Središče ob Dravi pripravili tudi velik presmec, ki je še vedno na ogled na cerkveni ograji. Ker je razstavni prostor njihove razstave nasproti cerkve, pričakujejo precejšen obisk, saj občani po maši običajno zavijejo še v razstavišče. Na velikonočni ponedeljek se je najavilo tudi precej pohodnikov, čez teden pa si bodo v dopoldanskem času razstavo ogledali še šolarji in otroci iz vrtca.
Viki Ivanuša
Sus scrofa domestica
Basanje in pomen le-tega
Velika noč je za nami In verjetno se vas veliko drži za trebuhe od vseh živil, s katerimi ste minuli vikend bombardirali in naphali svoja telesca. Po kar nekaj praznikih velikokrat nastopi ta mešani občutek telesne krivde in prenapolnjene utrujenosti, a velika noč je, kar se tega tiče, daleč pred vsemi. Marsikateri pobožni vernik pri tem pozablja, da naj njegov Veliki Učitelj, sin obrtnika, na tisti znameniti zadnji večerji ne bi vase basal ogromnih količin hrane, še posebej pa ne takšnih, s katerimi se dve tisočletji po tem, ko naj bi za kratek čas Izdihnil svojo dušo Mesija, trpa tale, ki verjame.
Skromni plebejci v tistem času namreč nikakor niso bili zmožni velike patricijske požrtije v rlmsko-orgljskem stilu, poleg tega pa v tistih krajih nikoli niso dajali primata primerkom (pod)vrste "Sus scrofa domestica", ki jo bolj poznamo po vsakodnevnem poimenovanju prašič, svinja, pujs, pra-sec, gu(j)dek In podobno ter ki jo večina ljudi ceni zaradi njihove neverjetne sposobnosti, da brez posebnega naprezanja aH znanja proizvedejo odlično šunko In podobne mesnine. Ne, tam doli so svoje zobovje neznansko radi pogreznili v nežno meso kakšnega jagenjčka In podobne drobnice, ki sojo zganjali naokoli po ne prav rodovitnih gričih In peščeno-skalnatlh hribčkih svetopisemskih dežel. Seveda, kot rečeno, le-te tudi za pasho, največji judovski praznik, za uboge ribiče, poljedelce (da, tudi razne mesije) nI bilo prav v obilju, kaj šele v prej omenjenih rimsko-orgiastlčnih razsežnostih. Če pomanjkanje zavedanja tega dejstva še nekako razumemo pri čisto povprečnih pripadnikih teh, ki verjamejo, pa se zdi, da se - paradoksalno - tega ne zavedajo niti ti, ki naj bi bili hkrati vzor In pastirji novodobnih čred sledilcev nauka, ki naj bi ga širil prej omenjeni obedovalec na zadnji večerji.
A dovolj o tem; vpričo na začetku omenjenega bombardiranja telesc veliko ljudi, še posebej tistih, ki verjamejo, In spričo tega, da v naših krajih prevladujejo prasci, ne pa čredna drobnica, si raje oglejmo simboliko vseh živil, s katerimi ste se basali pretekle dni. Poglejmo torej pomen velikonočnega basanja. To je sicer za nas že storila organizacija, ki povezuje večji del tistih, ki verjamejo, vendar jI bomo na tem mestu malce pomagali In navedli še malce bolj praktični, aktualnejšl pomen vse hrane, tako da bodo opravičilo za svoje basanje lahko dobili tudi tisti, ki ne verjamejo, a so se v minulih dneh temu navkljub rade volje odzvali klicu Intenzivnega (In ekstenzivnega) prehranjevanja.
Za velikonočni kos pujsa pravijo, da ponazarja telo tega, ki se je žrtvoval za vse naše grehe, pretekle, sedanje in prihodnje. Gre torej za žrtev telesa, za telesno žrtev, na kar nas opominja na primer slastna svinjska krača, pečena v krušnem testu. Prav. A v luči sedanje situacije moramo ob tem slastnem kosu (pod)vrste ''Sus scrofa domestica'' vsaj pomisliti tudi na to, da v bodoče tovrstnih artiklov morda ne bomo imeli prav dostikrat na mizi, saj bomo okleščeni finančne sposobnosti pridobitve le-tega (kot kaže, pa bo hudič vzel tudi slovensko prašičerejo). Hren, torej užitna korenina istoimenske rastline (znanstveno ''Armoracia rusticana''), čeprav so užitni tudi listi, naj bi ponazarjal žeblje, sredstvo za pričvrstitev križanega na križ. Tudi dandanes lahko korenina hrena ponazarja točno to - žeblje. A ker v sedanjosti vsaj v civiliziranih deželah nikogar več ne križajo (v ZDA mu na primer dajo smrtonosno injekcijo), lahko žeblje namesto križa pripišemo tudi krsti. Kaj pa je v tej krsti, pa se odločite sami: kultura, penzija, socialna država, plače, kaj drugega - izbira je velika.
Pri pirhih (pobarvanih kokošjih jajcih) ni veliko za razmišljati: tako kot po doktrini organizacije pomenijo kaplje krvi, tudi v luči sedanjosti pomenijo enako (pa še kaplje znoja) - le da jih bomo, kot kaže, dve tisočletji po tem, ko naj bi bile prelite s strani ene osebe, v tej naši državici prelivali kar vsi, čeprav si nikakor ne domišljamo, da bi bili napol ali pa kar v celoti bogovi (si pa to očitno domišljajo nekateri od kadrov pri koritu). Za konec pa še najbolj misteriozno živilo: potica. Misteriozno zato, ker naj bi potica predstavljala trnovo krono, pa se pri najboljši volji ne morem spomniti kake fizične ali pomenske vzporednice med tema dvema entitetama. Kakorkoli, ob omembi potice mi v povezavi z današnjostjo na pamet pride zgolj rek, ki naj bi ga v času pred francosko revolucijo, ko sta bila beda in revščina prebivalstva na vrhuncu, prhnila francoska kraljica Maria Antoinetta (krščena Maria Antonia Josepha Johanna), gre pa nekako takole: ''Če nimajo kruha, naj jedo pa potico!'' No, Maria je potem nedolgo za tem dočakala svoj konec na giljotini, kar se dandanes v civiliziranih družbah sicer ne more zgoditi. Lahko pa se seveda zgodijo izjave v tem smislu (in tudi se dogajajo, le malce so preoblečene) in morda se bo kdaj našel tudi trenutek, ko bo kdo za tovrstno logiko tudi odgovarjal (seveda ne s svojim življenjem).
Tako, toliko sem imel povedati na temo aktualnosti velike noči in preobilja hrane. Zdaj pa ven na zrak in migat, da spravite pujsa iz telesa! Sus scrofa domestica!
Gregor Alič
Foto: Viki Ivanuša
Osrednja zanimivost razstave je bila letos nedvomno železna konstrukcija, na katero so otroci obesili pisanke, ki so jih naredili v šoli in vrtcu.
Ormož • Preddiplomski koncert zbora Lasvica
Lubezen preko bistre More
Projektni ženski zbor Lasvica, ki so ga sestavljale pevke Gimnazije Ormož, Pevskega društva Jua in povabljene pevke, so pod vodstvom Lucije Pocrnja in mentorstvom Karmine Šilec v ormoškem domu kulture izvedle preddiplomski koncert z naslovom Lubezen preko bistre More.
Življenjska in glasbena pot Lucije Pocrnja je nepredvidljiva in dela ovinke kakor pomurske reke. Pred leti je uspešno končala študij ekonomije, diplomirala je iz marketinga, nato pa dobro leto dni neuspešno iskala službo. Medtem je spoznala, da ni s srcem pri stvari, da se je ljubezen do glasbe v zadnjih letih v njej tako razrasla, da se želi z njo profesionalno ukvarjati vse življenje. Vpisala se je na Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru, kjer končuje študij glasbene pedagogike. Glasba ji je bila vedno všeč, kot otrok je pela v šolskem zboru, kasneje pa je hodila k pouku solo petja. Zanimivo je, da ni obiskovala glasbene šole, da bi se naučila igrati kakšen instrument. Intenzivno zanimanje za glasbo in petje se je začelo s petjem v skupini Okarina, kasneje je nadaljevala v zboru SNG Maribor, več let pa vodi Pevsko društvo Jua, v katerem tudi poje.
Ob podpori mentorice Karmine Šilec se je odločila, da za diplomo pripravi tudi praktični, ne le teoretični del. Nedeljski koncert v ormoškem Domu kulture je bil zadnji preizkus pred diplomskim koncertom. Za koncert je izbrala krasne ljubezenske prekmurske ljudske pesmi, ki so jo očarale s svojo melodičnostjo, otožnim čustvom in čutnostjo. Zbor so sestavljale pevke Gimnazije Or-
Foto: Ciril Ambrož
Projektni ženski zbor Lasvica pod vodstvom Lucije Pocrnja
mož, Pevskega društva Jua in več profesionalnih glasbenic, ki ustvarjajo na širšem ormoškem področju. Lucija Pocrnja je vsem zelo hvaležna za žrtvovan čas in energijo, ki se je na koncertu lepo zlila v skupno melodijo.
Pesmi so bile izvedene na značilni ljudski način s primernimi instrumenti, na katerih so zaigrali Eleonora Bruk, Jože Barin Turica, Uroš Rotar in Rok Hozjan. Dogodek je koreograf-sko oblikovala Božena Krivec.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Lucija Pocrnja ima rada zasanjan prekmurski melos.
Ormož • Razstava del Varaždinca Tomisfava Saboliča
Subtilni slikar emocij
V galeriji grajske pristave v Ormožu so odprli razstavo slik varaždinskega slikarja Tomislava Saboliča. Razstavo, ki je nastala pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, sta odprla župan Alojz Sok in podžupan Branko Šumenjak.
Iz predstavitve in zloženke, ki jo je pripravila kustodinja gale-ristka Stanka Gačnik, smo lahko izvedeli, da je imel avtor že 11 samostojnih in več skupnih razstav v več državah. Njegova tehnika je olje na platno, med motivi pa prevladujejo mestni motivi, čutiti je močno naklonjenost do Varaždina, ki Sabo-lica navdihuje s svojo baročno-stjo. Velikokrat je v ospredju tudi figura, predvsem ženski lik. Obrazi niso pomembni, zato so pogosto zakriti, a kljub vsemu tudi na ta način pričajo o čutenju in dojemanju sveta. Znan je zlasti ciklus aktov svetopisemskega Joba, ki je simbol bolečine in potrpežljivosti ter v sebi nosi željo po upanju in rešitvi.
„Pri slikarskem opusu zanimivega in subtilno dojemljivega slikarja Tomislava Sabolica postane slikovna površina zavezujoč prostor globalnega spomina in osebne intimne izkušnje hkrati. Svobodno se
prepusti lastni inspiraciji in intervenciji svoje roke, katere sledi skozi subtilne vizualne podobe smelo naznanjajo njegovo prisotnost v prostoru in času, zdaj in tukaj ter znova in znova iščoč neizhojene in skrivnostne poti našega življenja in neha-nja," je zapisano v predstavitvi. Priložnost pa sta za prijateljsko
in delovno druženje izkoristila tudi direktorja muzejev obeh mest - Aleš Arih in dr. Branko Spevec, ravnatelj varaždinskega muzeja. „Gre za nadaljevanje plodnega sodelovanja med muzejema Ptuj - Ormož in Varaž-din, ki poteka že dolga leta in pomeni prenos znanja iz ene na drugo stran, pri čemer je meja
rahel logistični problem, ki pa ga dobro rešujemo. Pravkar smo se dogovorili za tri nove skupne projekte in izmenjavo strokovnjakov s področja resta-vratorstva in etnologije. Za 15. junij pa lahko že napovem, da bomo v Ormož pripeljali imenitno razstavo grafik evropskih avtorjev, ki bo plod našega sodelovanja," je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih.
Viki Ivanuša
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
O ljubezni
Spoznala sta se čisto slučajno v krogu skupnih prijateljev. Privlačnost sorodnih duš je bila očitna že na prvi pogled. Prvim tipajočim besedam pogovora je sledilo povabilo na kavo, pa na izlet. In ugotovila sta, da bistvene stvari v življenju enako vidita. Imela sta vsak svoje stanovanje in ne slabo plačano delo, ki sta ga z zadovoljstvom opravljala. Oba sta bila priznana strokovnjaka. Toda pojavilo se je vprašanje, kako bo reagiral, ko bo izvedel, da imam otroka. Pa ni bilo hudega, ravno obratno: razveselil se ga je. In ko so se dodobra spoznali, so si ustvarili skupen dom. Bila sta zaljubljena in Špelca je imela srečne in ljubeče starše. Vsako jutro so se s poljubom in objemom poslovili, ko so odhajali vsak na svoj konec, v šolo in na delo. Srečni so se vračali domov k skupnemu kosilu ali večerji. Ko je Špelca zaspala, sta v skupno posteljo legla tudi starša. Toda pojavilo se je vprašanje, kaj bo s Špelco, če se meni kaj zgodi. In obljubil je, da bo skrbel zanjo. Odločila sta se, da zadevo tudi pravno uredita, tako da bo za hčerko najbolje. Vodila ju je ljubezen, ki sta jo gojila drug do drugega in do otroka.
Pa so na uradu rekli, da ne gre, da ni pravne podlage. Poskušali so jo najti, dopolnili so zakon in ga predstavili javnosti. In javnost je bila ogorčena. Prišli so pred kamere, z deviškim nasmeškom, solznih oči v zrak spustili golobe, si nadeli majice oče in mama, svojim otrokom na ramena izobesili transparente in jih poslali na cesto. Rekli so, da je to perverzno, da se bodo, če bo šlo tako dalje, poročali tudi bratje in sestre, ter da taki kradejo in trgujejo z otroki. Ugoden trenutek so izkoristili določeni politiki. Tudi slaba reklama je namreč reklama, samo da se zame sliši in da me ljudje spoznajo. Saj ni važno, kaj govorim, naj si me zapomnijo, da ostane slika v glavah.
In v cerkvenih krogih je zavrelo. Gremo v akcijo, vrzimo jim kost, da bodo pozabili na cerkvene finančne zlorabe, da bodo pozabili na vse tisto, o čemer se govori med ljudmi, da se ne bi smelo dogajati v cerkvenih krogih. S prižnic so grmeli politiki predani slovenski duhovni pastirji o neoliberalizmu in še enkrat podučili nevedne ovčice, kako naj volijo na referendumu. In smo povedali svoje vrli Slovenci: »Dva pedra pa otroka res ne moreta vzgajati.« Najbolj odločni smo bili v ptujski volilni enoti. Urejene odnose med člani ljubeče družine so zožili na po njihovem neustrezen spolni odnos, ki ne more zaplo-diti otroka.
Nikoli v zgodovini Slovenije ni bila družina in nikoli niso bili otroci tako grobo zlorabljeni za to, da odrasli prikrijejo nestrpnost, ki jo gojijo do drugačnih. Na eni slovenskih fakultet so študentje k ceniku storitev univerze zapisali stavek: »Tito, gor se vstani, glej kaj nam delajo.« Za nami so velikonočni prazniki. Ste že kdaj razočarani rekli sami sebi: »Jezus, Jezus, glej kaj delajo!« Naj dodam: »Gor se vstani, pa še enkrat povej in pokaži, kaj je ljubezen do bližnjega.«
Prijetne praznike pa mir in vse dobro.
Ptuj • Viktorinov večer
Obrazi notranje moči
V četrtek, 12. aprila, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer, ki bo namenjen gostovanju igralske skupine iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora.
Foto: Viki Ivanuša
Razstava del Tomislava Saboliča (drugi z leve), ki so jo odprli minulo sredo, bo na ogled vse do 1. junija.
Ob 19.30 bodo predstavili meditacije Obrazi notranje moči, ki so bile premierno predstavljene v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru. Igrajo in recitirajo Damjana Šuster, Klara Vrečko, Nika Ganič in Monika Spital. Meditacije so multimedij-ski dramatizirani recital na podlagi knjižnega dela Sto obrazov notranje moči Alenke Rebula. Avtorica izraža s kratkimi prozni-
mi besedili notranji svet ženske duše, ki potuje skozi različna doživetja, kot potuje človek na poti življenja. Liričnost in dramatičnost besedil je vir za vsestransko umetniško inspiracijo in multi-medijsko predstavitev, ki so jo pripravili v Zavodu Antona Martina Slomška z dijakinjami gimnazije, s profesorji in vzgojitelji. Gre za izraz ustvarjalnega potenciala medgeneracijskega centra v Za-
vodu Antona Martina Slomška v Mariboru. Predstavo je režiral dr. Ivan Štuhec, za glasbeni del je poskrbel profesor Tadej Kušar.
Z Meditacijami Obrazi notranje moči se Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega pridružuje programu Evropske prestolnice kulture, katere del je tudi partnersko mesto Ptuj. Lepo povabljeni.
Peter Pribožič
Nogomet
Kidričani klonili v finalu NIKE CUP
Stran 12
Kegljanje
Pet Ptujčanov v tretjem krogu
Stran 12
Ivan Pučko
Doslej najtežja pot do naslova prvakov
Stran 13
Šolski šport
Tekmovanja v košarki, odbojki in rokometu
Stran 13
Nogomet
Zavrč pometel s Tromej-nikom, Stojnci ob točko Stran 14
Matjaž Damiš
Z majhnimi koraki naprej
Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Tudi z igralcem manj do točke
Šmartno 1928 -Aluminij 0:0
ŠMARTNO 1928: Pusovnik, Matul, Hankič, B. Bizjak, Lenošek (od 46. Lazičič), Kolenc, Elez (od 66. Podbrežnik), Čirič (od 85. L. Bizjak), Prašnikar, J. Bizjak, Omerovič. Trener: Marjan Marjanovič.
ALUMINIJ: Murko, Lonzarič, To-polovec, Bingo, Sambolec, Kurež (od 65. Petek), Kmetec, Režonja (od 84. Spahič), Ploj (od 88. Rešek), Majer, Medved. Trener: Bojan Flis.
RUMENI KARTONI: Medved (11.), B. Bizjak (20.), Kmetec (30.), Majer (37.), Lenošek (41.), Čurič (83.), L. Bizjak (92.)
RDEČI KARTON: Majer (80., drugi rumeni karton)
Nogometaši Aluminija so v Šmartnem ob Paki igrali povsem normalno prvenstveno srečanje - naslednjo v seriji tistih, s katerimi si želijo čim prej tudi teoretično zagotoviti naslov prvaka v 2. SNL. Tokrat res niso zmagali, a tudi izgubili niso. Kidričani se vedno znova srečujejo s tekmeci, ki so izredno motivirani in nujno potrebujejo točke. Tako je bilo tudi tokrat v Šmartnem, kjer so jih domačini pričakali z novim, a zelo izkušenim trenerjem Marjanom Marjanovičem. Slednji očitno zna nastaviti igro, ki rdeče-belim ne odgovarja. Tudi s pomočjo dobre taktike so domačini prišli do zlate točke, edine v treh srečanjih proti Aluminiju.
Oboji so srečanje pričeli previdno in igra je zato potekala med obema kazenski-
it, a
%|pr- a
IHMKL¿¿J8B
IfeStî1Ä
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Režonja (Aluminij)
ma prostoroma. V 8. minuti so domači prvič zapretili: po predložku iz desne strani je žoga po napaki obrambe Aluminija prišla do Prašnikarja,
Futsal • Finale državnega prvenstva U-13
Obe ekipi FC Ptuj na vrhu!
V športni dvorani v Kidričevem je v soboto v kategoriji U-13 potekal zaključni turnir v futsalu. V FC Ptuj so z optimizmom pričakovali to sklepno dejanje

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidritevo
in upali na končni uspeh, saj so imeli med štirimi najboljšimi kar dve ekipi. Ob njih sta na zaključnem turnirju nastopili ekipi KMN Benedikt in Ekstrem Fra-gmat iz Ribnice. Na srečo se domači ekipi nista srečali v polfinalu ...
Na tribunah dvorane v Kidričevem se je zbralo kar precej gledalcev, ki so na vsakem srečanju poskrbeli za pravo navijaško vzdušje, s tem pa dali mladim nogometašem dodaten motiv za dokazovanje. V prvem polfinalnem srečanju so nogometaši Restavracije PAN Kidričevo prepričljivo premagali tekmece iz Ribnice ter si povsem zasluženo prii-
minute kasneje je iz približno osemnajstih metrov poskušal Klemen Bingo, vendar tudi njegov strel ni zadel cilja. V 33. minuti je Gregor Režonja lepo zaposlil Marka Kmetca, ki je tokrat poizkušal z glavo, vendar nenatančno.
Domači nogometaši so tudi v drugem polčasu pokazali veliko željo po uspehu, vendar so največkrat prišli le do roba kazenskega prostora, kjer jih je ustavljal obrambni zid Aluminija. Enako se je godilo gostom iz Kidričevega, čeprav v 77. minuti ni veliko manjkalo, da bi zadeli. Aljaž Medved je z desne strani poslal predložek do Marka Kmetca, njegov strel z glavo pa ponovno ni bil uspešen. Zadnjih deset minut so nogometaši Aluminija odigrali z igralcem manj, saj je drugi rumeni karton prejel Žan Majer. Toda tudi z igralcem več domačim ni uspelo zadeti. Po vsem videnem je delitev točk najbolj pravična, vsekakor pa so bili točke, ki jim bo v nadaljevanju prvenstva veliko pomenila v borbi za obstanek, bolj veseli domači.
Danilo Klajnšek
ki pa jo je usmeril tik mimo levega vratnika. Gostje iz Kidričevega so odgovorili v 15. minuti, ko je z leve strani poizkušal Marko Kmetec. Tri
Boris Sambolec, nogometaš Aluminija: »Malo sem še čutil posledice udarca iz prejšnje tekme, vendar se to na tekmi ni poznalo. Sicer pa je to bila trda in borbena tekma. Močno smo si želeli zmage, bili bližje zadetku, žal pa nismo uspeli zatresti mreže.«
2. SNL: Osem zadetkov Radomljanov
Majhno presenečenje je v tem krogu uspelo igralcem Šmartnega, ki so vodilnim Kidričanom odščipni-li točko - to je šele četrti remi Ki-dričanov v tem prvenstvu. Seveda je nerealno pričakovati, da bi varovanci Bojana Flisa samo zmagovali, čeprav so brez dvoma najboljše moštvo lige. Pravo katastrofo so v Radomljah doživeli nogometaši Dravinje, ki so teden dni prej v Kidričevem prikazali zelo solidno igro in izgubili le 0:1. Tokrat so povsem padli v igri, posledica pa je kar osem prejetih zadetkov. Zanimivo je bilo v Črnomlju, kjer so gledalci lahko videli štiri zadetke, po dva na vsaki strani. Sodnik Emir Huselja je bil ponovno »v formi«, saj je podelil kar deset kartonov.
REZULTATI 20. KROGA: Šmartno 1928 - Aluminij 0:0, Kalcer Radomlje - Dravinja Kostroj 8:2 (4:1), Bravo 1 Interblock - Krško 2:1 (2:0), Bela krajina - Garmin Šenčur 2:2 (1:0). Srečanje Šampion Celje - Rol-tek Dob bo odigrano v torek, 10.4.
1.	ALUMINIJ 20 15 4 1 41:8 49
2.	ROLTEK DOB 19 9 7 3 28:21 34
3.	GAR. ŠENČUR 20 9 6 5 35:24 34
4.	INTERBLOCK 20 7 6 7 22:22 27
5.	KAL. RADOMLJE 20 8 2 10 27:27 26
6.	KRŠKO 20 6 8 6 17:27 26
7.	BELA KRAJINA 20 4 10 6 26:29 22
8.	ŠMARTNO 1928 20 5 5 10 23:42 20
9.	ŠAMPION CELJE 20 5 4 10 27:29 19
10.	DRAVINJA K. 20 3 4 13 13:40 13
1. SNL: Obeta se ogorčen boj za 2. mesto
REZULTATI 29. KROGA: Celje - Domžale 0:2 (0:1); strelca: Vrhunc 38., Zatkovič 80.;
Triglav - Rudar 1:5 (0:2); strelci: Jelar 84.; Črnčič 38., 66., Dedič 43., Klinar 63., Žinko 69./11-m;
Mura 05 - HiT Gorica 0:1 (0:1); strelec: Vicente 20.;
Maribor - Nafta 6:0 (3:0); strelci: Volaš 2./11-m, Ibraimi 28., Viler 40., Tavares 61., 73., Berič 87.
Olimpija - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: Aganovic 66.; rdeči karton: Kašnik 9./Olimpija, Posavec 60./Koper;
29 20 6 3 29 14 7 8 29 13 8 8 29 12 8 9
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	HIT GORICA
4.	KOPER
5.	MURA 05
29 1S 5 11
6.	RUDAR VELENJE29	10 9	10
7.	DOMŽALE 29	10 6	13
8.	CELJE 29	8 7	14
9.	NAFTA 29	5	9	15
10.	TRIGLAV 29	5	5	19
6^0 4T:S2 42:29 41:S2 S8:S9 48:40 S5:44 S6:45 S0:54 14:5S
Naslov prvakov bodo (so že) ubranili Mariborčani, ki samo še povečujejo prednost pred zasledovalci; tokrat so Lendavčanom v Ljudskem vrtu nasuli pol ducata zadetkov. To je bila obenem edina zmaga domačinov v tem krogu, vse ostale so odnesli gostje ... Zanesljivo zmago so slavili tudi Velenjčani v Kranju, dvakratni strelec na tej tekmi je bil Leon Črnčič. Celjani prav tako niso unovčili prednosti domačega igrišča in so izgubili z Domžalčani, za katere je oba zadetka dosegel Mitja Zatkovič (obakrat so domačini žogo preusmerili v lastni gol).
Najzanimivejši tekmi sta bili odigrani v Ljubljani in Murski Soboti, saj so se med sabo merili konkurenti za končno 2. mesto. Prav ta boj bo do konca prvenstva najbolj zanimiv, k temu pa sta precej pripomogli tudi tokratni zmagi Kopra in Gorice. Slednji še naprej odlično igrajo v gosteh (25), kjer so osvojili celo več točk kot doma (22). Mura je s tem porazom zdrsnila na 5. mesto. Z odličnimi igrami v spomladanskem delu nadaljujejo varovanci Milivoja Bračuna, ki je lahko precej bolj miren kot Bojan Prašnikar na klopi Olimpije - slednjemu se že močno maje trenerski stolček ... Na razplet tekme v Stožicah je močno vplivala izključitev Kašnika na samem začetku tekme, čeprav so Koprčani edini gol na tekmi dosegli v trenutku, ko je bilo število igralcev na igrišču že izenačeno (izključen je bil Posavec).
JM
grali nastop v finalu. Njihovi nekoliko starejši sovrstniki iz kluba (Ray Ban Ptuj) so bili še prepričljivejši proti Benediktu. Po polfinalnih obračunih je že bilo jasno, da bo naslov državnih prvakov ostal doma. Ali ga bodo dvignili nogometaši Restavracije PAN Kidričevo prvič ali Ray Bana Ptuj drugič?
Finale
Pred finalnim obračunom je bilo še srečanje za 3. mesto, ki so ga osvojili mladi Ribničani. V tem času so se mladi igralci obeh domačih ekip pripravili na zaključno dejanje - finale.
Nadaljevanje na strani 12
Ekipi Ray Ban Ptuj (rdeči dresi) in Restavracija PAN Kidričevo (beli dresi) osvojili naslov državnih prvakov in podprvakov; povsem levo je trener Marko
sta v konkurenci U-13 Perger.
Futsal • Finale državnega prvenstva U-13
Obe ekipi FC Ptuj na vrhu!
Nadaljevanje s strani 11
Prvi polčas so bolje pričeli nekoliko mlajši (in manjši) nogometaši Restavracije PAN Kidričevo, ki so tudi povedli, ob tem pa še trikrat zadeli okvir vrat. To je bil opomin za favorite (Ray Ban Ptuj), ki so v nadaljevanju vendarle pričeli igrati bolje in so že do konca prvega polčasa obrnili rezultat sebi v prid. Mlajšim se je poznalo, da so imeli »krajšo« klop, vendar so se kljub temu dobro držali. Ker pa so se srečanja igrala dvakrat po 15 minut, jim je proti koncu zmanjkalo moči in naslov državnih prvakov so zasluženo obranili nogometaši Ray Bana Ptuj!
Pravkar končana tekmoval-
""i
Jure Perger (Ray Ban Ptuj) prejema iz rok Vlada Močnika (predsednika Komisije za mali nogomet pri NZS) priznanje za najboljšega strelca zaključnega turnirja.
na sezona 2011/12 je bila za FC Ptuj zelo uspešna, saj so osvojili dva naslova državnih prvakov: ob ekipi U-13 so to postali tudi nogometaši U-15. Če k temu dodamo še 2. mesto v kategoriji U-13 ... Vsekakor je bil s tem zadovoljen tudi trener Marko Perger, ki je lahko užival v finalnem obračunu: le redko se namreč zgodi, da en trener vodi obe ekipi v finalnem obračunu. Največja nagrada mladim nogometašem je bila glasna vzpodbuda iz tribun in - seveda - pokali. Da so vsi končali v domačih rokah, je poskrbel še Jure Perger (Ray Ban Ptuj), ki je bil najboljši strelec tega tekmovanja.
Danilo Klajnšek
REZULTATI - POLFINALE:
Fragmat Extrem -Restavracija PAN Kidričevo 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Brglez (11.), 0:2 Mohorko (20.), 0:3 Mohorko (20.), 0:4 Brglez (28.), 0:5 Petek (30.)
Ray Ban Ptuj - KMN Benedikt 9:1 (6:0)
STRELCI: 1:0 Vajda (5.), 2:0 Hilš (9.), 3:0 Dobnik (12.), 4:0 Krivec (13.), 5:0 Vajda (14.), 6:0 Dobnik (14.), 7:0 Hilš (17.), 8:0 Krivec (22.), 9:0 Dobnik (26.), 9:1 Repič (29.)
TEKMA ZA 3. MESTO:
KMN Benedikt - Fragmat Extrem 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Gumilar (1.), 0:2 Buhinjek (15.), 0:3 Levstek (24.), 0:4 Pajnič (25.), 1:4 Štefanec (26.)
FINALE:
Restavracija PAN Kidričevo - Ray Ban 3:13 (2:5)
STRELCI: 1:0 Brglez (4.), 1:1 Vajda (7.), 1:2 Perger (8.), 1:3 Krivec (9.), 2:3 Brglez (10.), 2:4 Hilš (13.), 2:5 Hilš (15.), 3:5 Predikaka (16.),
3:6 Perger (17.), 3:7 Krivec (18.), 3:9 Hilš (23.), 3:10 Perger (27.), 3:11 Vajda (28.), 3:12 Dob-nik (29.), 3:13 Dobnik (30.)
RAY BAN PTUJ: Marko Pernat, Jure Perger, Jan Krivec, Niko Dobnik, Matic Munda, Aljoša Šprah, Luka Hliš, Žan Ekart. Trener: Marko Perger. Zaradi poškodb so manjkali Marko Pani-kvar, Matic Furjan in Dejan Petrovič.
RESTAVRACIJA PAN KIDRIČEVO: Alen Dobnik, Žan Petek, Gašper Jesenek, Rok Mohorko, Žiga Brglez, Vid Ovčar, Gregor Predikaka. Trener: Marko Perger.
Nogomet • Finale NIKE CUP
Kidričani klonili v finalu
Noga Triglav - Aluminij 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Volčič (15.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi, Majerič, Zorec (od 50. Panikvar), Petek, Brodnjak, Hreljič, Brec, Petrovič (od 65. Klanjšek), Gale. Trener: Borut Kolar.
Na stadionu Triglava v Kranju je v soboto potekalo finalno srečanje NIKE CUP za fante do 14. leta starosti. Na njem sta se pomerila domača ekipa NOGA Triglav in Aluminij iz Kidričevega. Ekipi sta se do finala prebili čez četrtfinalna in polfinalna turnirja: Aluminij prek Maribora, Celja, Mure 05, Železničarja in Pobrežja, Triglav pa prek Domžal, Inter-blocka, Rudarja Trbovlje, Olim-pije in Bravo Publikuma. Oboji
si zaslužijo velike pohvale za uvrstitev v finale, ki je bil nagrada za trdo delo vseh: za njimi so ostali mnogi - vsaj na papirju - večji in močnejši klubi.
Pred odhodom na pot v Kranj je bilo v Kidričevem kot v mravljišču, saj je bilo prisotnih veliko staršev, ki so odpotovali v Kranj, in tudi ostalih, ki so fantom zaželeli vse najboljše. Po dokaj lepem in suhem vremenu jih je v Kranju pričakal dež in dodobra razmočeno igrišče. Pred začetkom samega srečanja je bilo vse v znamenju samega tekmovanja: mladim nogometašem je bilo jasno, da njim pripada glavna vloga. Ta občutek je dajal tudi pogled na lepo popolnjeno tribuno krajnskega stadiona, iz katere ni bilo slišati nobenega žvižganja, ampak samo glasno
navijanje in ploskanje. Začetne minute so minile v enakovredni igri na sredini igrišča, nato pa so domačini postajali nekoliko podjetnejši ter v 15. minuti tudi povedli. Takrat je žogo na levi strani lepo prejel Volčič, krenil v kazenski prostor Aluminija in žogo poslal v mrežo - 1:0. Do konca prvega polčasa so se Kidričani trudili rezultat izenačiti, vendar so se njihovi poskusi praviloma končevali
Borut Kolar, trener Aluminija: »Seveda smo si želeli, da bi srečanje končali kot zmagovalci, vendar nam tokrat ni uspelo. Moji varovanci so se trudili po svojih močeh, na koncu pa domačinom pošteno segli v roke in jim čestitali ob uspehu.«
predaleč od domačih vrat. V 37. minuti je Aluminijev vratar Luka Janžekovič z lepo in atraktivno obrambo preprečil pot žogi v mrežo.
Gostje se tudi v nadaljevanju niso najbolje znašli in domačini so nekajkrat nevarno streljali. Da je ostalo zgolj pri minimalnem vodstvu Triglava, je bil glavni »krivec« Luka Jan-žekovič, vratar Aluminija, ki je branil odlično. Nato so nekaj dobrih napadov izvedli gostje, vendar jim do konca tekme ni uspelo izenačiti, čeprav so bili vsaj trikrat zelo blizu tega.
Po tekmi je sledila uradna svečanost s podelitvijo pokalov, fotografiranjem ... Domači ekipi je kot zmagovalcu pripadla vozovnica na zaključni turnir na Poljsko, nogometašem Aluminija pa vozovnica na enega največjih turnirjev v Evropi (Gothia cup), ki bo julija potekal na Švedskem.
Danilo Klajnšek
Igralci Aluminija U-14 so na poti do finalnega srečanja NIKE CUP ugnali številne močne klube, v finalu pa so klonili proti Triglavu.
Kolesarstvo • KK PP mladi
Pester april za mlade kolesarje Perutnine Ptuj
Mlade ptujske kolesarje čaka sila naporna sezona. Priprave na njo so po mnenju klubske stroke dobro uspele, sedaj pa so na vrsti dirke. April bo za vse klubske selekcije dokaj naporen in razgiban: na sporedu je precej dirk doma in v tujini, v preteklosti pa so na nekaterih od njih Ptujčani že dosegali lepe rezultate. Najboljši pokazatelj pripravljenosti mladih ptujskih tekmovalcev bodo prav gotovo same dirke, ki jih v ptujskem klubu z nestrpnostjo pričakujejo.
tp
Koledar predvidenih dirk Perutnine Ptuj za mesec april:
9. april - VN Varaždina - HRV 9. april - Variano - ITA
14.	april - VN Šenčurja - SLO
15.	april - Pieris - ITA
21.	april - VN Medvode - SLO
22.	april - Caneva - ITA 22. april - Stubičke Toplice 25. april - Coppa Montes - ITA 25. april - Cussignacco - ITA
28.	april - Oroslovje - HRV
29.	april - Wolfsberg - A 29. april - Tropovci - SLO
Kegljanje • OTS Maribor
Pet se jih je uvrstilo v tretji krog
Prvenstva v ligah, v katerih nastopajo ptujske kegljavke in kegljači, so končana. Krogle in keglji se od prvenstvenih dvobojev še niso prav ohladili, že so na vrsti tekmovanja posameznikov in posameznic.
V soboto in nedeljo, 31. marca in 1. aprila, sta bila odigrana 1. in 2. krog prvenstva OTS Maribor (Območna tekmovalna skupnost) za posameznike in posameznice, ki je hkrati tudi izbirno tekmovanje za nastop na državnem prvenstvu. Moški so nastopali v Mariboru in Slovenski Bistrici, ženske pa v Rušah in Ceršaku. Tako v moški kot ženski konkurenci je imela ptujska Drava po tri predstavnike.
V	moški konkurenci je nastopilo 49 igralcev, izmed ptujskih predstavnikov pa so se v 3. krog - med 24 najboljših - uvrstili Boris Premzl (7. mesto), Dani Kozoderc (9) in Drago Arnuš (24.). V zadnji 4. krog se bo uvrstilo 16 najboljših.
V	ženski konkurenci je nastopilo 20 igralk, v 3. krog pa je napredovalo 16 najboljših. Tja sta se uvrstili Nevenka Ko-lar (7.) in Melita Krušič (13.), medtem ko je Nada Fridl tekmovanje končala na 18. mestu. V zaključni krog tekmovanja se uvrsti 8 najboljših tekmovalk po 3 krogih.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Regijska pionirska liga: odlični dosežki ormoških strelcev
V Murski Soboti se je z osmim turnirjem zaključilo tekmovanje v regijski pionirski ligi. V streljanju z zračnim orožjem je nastopilo 14 ekip, 28 pionirjev in 17 pionirk. Tekmovalci SD Kovinar iz Ormoža so dosegli odlične rezultate tako v ekipni kot tudi posamični konkurenci. Pri ekipah so ormoški pionirji dosegli 1. mesto s 532 krogi, med posamezniki je bil Žan Tomažič prvi (184 krogov), Matjaž Pleh pa drugi (176 krogov). V skupnem seštevku tekmovalne sezone 2011/2012 je ekipno slavilo SD Kovinar Ormož s 142 točkami, najuspešnejši pionir je bil Žan Tomažič (22 točk), drugo mesto je osvojil Rok Tomažič (177 točk), četrto pa Matjaž Pleh (vsi SD Kovinar, 168 točk). Pri pionirkah je bila najuspešnejša tekmovalka SD Mesto Ljutomer Nuša Špindler (201 točka).
NŠ
Planinski kotiček
Pot čez Kozjak
Remšnik - Kapunar - Sv. Primož nad Muto Sobota, 14. 4.
Tokrat bomo našo pot pričeli na Remšniku. Po gozdnih poteh se bomo počasi dvigovali do Kapunarja, ki ga bomo dosegli v dveh urah hoje. Po daljšem počitku za malico se bomo nato spustili do Radeljskega potoka. Za zaključek se bomo povzpeli še na Sv. Primož nad Muto (Podlipje), kjer bomo etapo končali. Za pet ur hoda imamo na razpolago cel dan. Pot ni zahtevna, zmore jo vsak. Uživali bomo med hojo po gozdovih ter razgledih na Pohorje, koroške gore ter avstrijsko pokrajino.
Odhod: sobota, 14. 4., ob 7.00 iz železniške postaje Ptuj, vrnitev: sobota, 14. 4., do 18.00 (ŽP Ptuj) oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere prehrana: iz nahrbtnika cena: 16 evrov.
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 10. 4.
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Ljubitelji narave in lepih spomladanskih sprehodov vljudno vabljeni. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta po telefonu na št. 040 699 252. Vodja izleta: Vlado Fridl. S planinskimi pozdravi!
Šolski šport
Košarka: slavje OŠ Majšperk
Na OŠ Olge Meglič na Ptuju je v začetku marca potekalo področno tekmovanje OŠ v košarki za mlajše učence letnika 1999 in mlajše. Slavili so učenci OŠ Majšperk, ki so v velikem finalu ugnali domačine z rezultatom 33:51. Napeto je bilo že v polfinalu, kjer je OŠ Olge Meglič le za točko ugnala OŠ Poljčane, medtem ko so mladi Majšperčani brez težav ukanili Bistričane. Prvo-uvrščeni ekipi sta si priigrali nastop v četrtfinalu državnega prvenstva.
REZULTATI:
OŠ Olge Meglič - OŠ Poljčane 34:33, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Majšperk 26:62;
tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Poljčane 45:30;
tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Majšperk 33:51.
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OŠ Poljčane
Košarkarska ekipa mlajših učencev OŠ Olge Meglič
Rokomet: zmaga za OŠ Gorišnica
Preteklo sredo, 4. 4., je v športni dvorani v Gorišnici potekalo medobčinsko tekmovanje OŠ v rokometu za mlajše učenke letnika 1999 in mlajše. Med tremi nastopajočimi ekipami so daleč najbolj prepričljivo delovale mlade domačinke, ki so obe tekmi suvereno dobile in po-
stale medobčinske prvakinje. Poleg njih se je na področno tekmovanje kot drugouvrščena ekipa uvrstila še OŠ Mladika.
REZULTATI:
Gorišnica - Mladika 14:7, Ljudski vrt - Mladika 1:10, Gorišnica -Ljudski vrt 12:6
Končni vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Mladika
3.	OŠ Ljudski vrt
Rokometna ekipa mlajših učenk OŠ Gorišnica
Odbojka: v nadaljnji krog OŠ Markovci in OŠ Ljudski vrt
OŠ Cirkovce je bila organizator medobčinskega tekmovanja v odbojki za mlajše učence letnika 1999 in mlajše. V dvorani ŠD Cir-kovce so tekme medobčinskega tekmovanja potekale v sredo, 4. 4., med seboj pa so se na dveh prekatih merili OŠ Cirkovce, OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci in OŠ Breg. Brez težav so slavili mladi Markovčanl,
ki na treh srečanjih niso oddali niti niza. Poleg njih se je na področno tekmovanje uvrstila še OŠ Breg. REZULTATI:
Cirkovce - Breg 1:2, Markovci
-	Breg 2:0, Ljudski vrt - Breg 1:2, Ljudski vrt - Markovci 0:2, Cirkovce
-	Ljudski vrt 2:1, Markovci - Cirkov-ce 2:0
Končni vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Cirkovce
4.	OŠ Ljudski vrt
tp
Odbojkarska ekipa mlajših učencev OŠ Markovci
Boks • Ivan Pucko, trener Boks kluba Ring
Doslej najtežja pot do naslova prvakov
BK Ring s Ptuja je v sezoni 2011/2012 s svojimi mladimi tekmovalci nastopal tako v 1. kot tudi v 2. ligi. Slednja je bila v tej sezoni novost; v njej so se kalili predvsem mlajši boksarji in boksarke. Ptujčani so predstavili široko paleto tekmovalcev in tekmovalk, ki so si nabirali prve prave izkušnje in na koncu osvojili 3. mesto. Jedro BK Ring s Ptuja sestavljajo Blaž Škrjanec, Nejc Nedeljko, Aleš Kujavec in Marko Makovec, ki so ob pomoči Nina Milošiča, Marcela Gojkoška in Roka Dolenca prišli do naslova državnih ekipnih ligaških prvakov. Gledano skozi statistiko in odpor tekmecev so ringovci tretji zaporedni naslov osvojili težje od predhodnih dveh. O poti do novega naslova, o obeh ekipah in stanju v BK Ring smo se pogovarjali z glavnim trenerjem Ivanom Pučkom.
Kako so skozi vso ligo boksali vaši tekmovalci?
Ivan Pučko: »V letošnjem letu smo se v klubu odločili, da bomo ekipo razdelili na dva dela in da bosta ti ekipi konstantno nastopali v 1. oz. 2. ligi. Osnovni cilj pred sezono je bil, da se z obema uvrstimo med prve tri v Sloveniji. V prvi ligi so v zadnjih krogih fantje zares 'stisnili' in bili zelo pridni na treningih - trenirali so tudi dvakrat na dan. To se nam je na koncu obrestovalo, saj smo postali prvaki lige. Medtem smo v drugi ligi oblikovali ekipo za prihodnost, saj imamo v ozadju mlado ekipo, ki se je kalila. V prihodnji sezoni bomo s temi
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko: »V prvi ligi so v zadnjih krogih fantje zares 'stisnili' in bili zelo pridni na treningih - trenirali so tudi dvakrat na dan.«
mladimi napadali tudi vrh 2. lige.«
Tokrat ste do naslova prišli bistveno težje kot v prejšnjih dveh sezonah.
Ivan Pučko: »Pritisk na nas je prihajal z vseh strani, saj so vsi želeli 'zrušiti' državne prvake. Prav tako so se vsi želeli dokazovati proti našim boksarjem, tako da smo letos zares težje kot v prejšnjih sezonah prišli do novega naslova. Moram pa priznati, da so si fantje iz naše ekipe zelo želeli tega naslova in da so predvsem v zadnjem obdobju zanj trdo garali. Ob tem so pokazali zares veliko boksarskega znanja.«
Kako velik uspeh je nov naslov za to vašo mlado ekipo?
Ivan Pučko: »To je ogromen uspeh, saj je vsako leto v ligi več kvalitetnih boksarjev in mi smo se morali dokazovat iz kroga v krog.«
Kakšen je vaš pogled na ekipo, ki je nastopala v 2. ligi?
Ivan Pučko: »V tej ekipi imamo na eni strani poudarek na manjši skupini deklet, ki tekmujejo za naš klub. Tri, štiri punce so si letos v ligi nabirale izkušnje in so že pokazale določeno kvaliteto. Prav tako pa so si izkušnje nabirali tudi ne-
kateri naši mlajši boksarji. Skupno so vsi pokazali napredek, s čimer sem lahko zadovoljen.«
Kaj vas čaka v nadaljevanju sezone?
Ivan Pučko: »Sedaj se bomo zavzeto pripravljali za nastop na državnem prvenstvu posameznikov (27.-29. 4. v Slovenskih Konjicah v organizaciji BK Slovenska Bistrica, op. a.). Na tem tekmovanju si želimo čim bolje nastopiti, hkrati pa bomo najverjetneje v nadaljevanju sezone z našimi posameznimi boksarji nastopili tudi na kakšnem večjem mednarodnem tekmovanju AIBA.«
David Breznik
Odbojka • Skupščina ŽOK Ljutomer
Naslednjo sezono napredovati v 2. ligo
Ljutomerski ženski odbojkarski klub Zavarovalnica Maribor se lahko pohvali z odlično organiziranostjo in tekmovalno dejavnostjo v vseh starostnih kategorijah, od mlajših in starejših deklic do kadetinj, mladink in članic. Članska vrsta že tretjo sezono nastopa v 3. DOL - vzhod in po dveh letih dokaj skromnih dosežkov letos igra bistveno bolje in bo prvenstvo zaključila v zlati sredini. Sicer pa gre za obetavno ekipo in - kar je zelo pomembno - v povprečju tudi najmlajšo med vsemi devetimi sodelujočimi v tretjeligaški konkurenci.
Zoran Kosi (skrajno levo) in Jože Makoter (skrajno desno) - predsednik in tajnik ZOK ZV MB Ljutomer
Kot je bilo poudarjeno na nedavnem občnem zboru klu-
ba, so z doseženim zadovoljni, še več pa si obetajo od priho-
dnje sezone, ko bodo članice poskušale doseči napredovanje v 2. DOL. Jamstvo za optimizem sta tudi odlična trenerja
Boris Smodiš in Branko Pu-šenjak, ki že vrsto let neumorno bdita nad vsemi selekcijami ženske odbojke v Ljutomeru, ki se sicer ponaša z bogato tradicijo. Na zboru je bilo razrešeno dosedanje vodstvo in izvoljeno novo. Funkcija predsednika je bila ponovno zaupana Zoranu Kosiju, podpredsednik kluba v naslednjih štirih letih bo Drago Vukan, tajnik pa stari (novi) Jože Makoter.
NŠ
Karate
Uspeh Prlekov na Portugalskem
Na Portugalskem je potekal svetovni pokal v karateju Kofukan International, na katerem je nastopilo tudi šest tekmovalcev ljutomerskega kluba. Domov so se vrnili s kar petimi kolajnami. Zlato sta osvojila Tanja Vrbnjak med mladinkami (borbe, + 59 kg) in Aleš Pokrivač med dečki U-14 (borbe, - 55 kg). Pokrivač je osvojil tudi bronasto kolajno v katah, bronasti pa sta bili še Sara Novak v borbi kadetinj do 47 kg in Nina Hakl v katah med deklicami, starimi do 14 let. Udeležencem tekmovanja je slovesni sprejem pripravila ljutomerska županja Olga Karba (na posnetku).
NŠ
Foto: NS
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Zavre pometel s Tromejnikom, Stojnci v zadnji minuti ob točko
3. SNL - vzhod
REZULTATI 17. KROGA
Tromejnik G Kalamar 4;0: Kovinar Štore 1:1, Čarda 6:1, Odranci - Zreče 1:1, - Koroška Dravograd 1:1
1.ZAVRČ	17 15 1 1
2.	ČARDA 17 9 4
3.	MALEČNIK 17
4.	K. DRAVOGRAD 17
5.	STOJNCI 17
6.	KOVINAR ŠTORE 17
7.	ZREČE 17
8.	TROMEJNIK 17
9.	TEHNO. VERŽEJ 16
10.	ODRANCI 17
11.	A. E. BISTRICA 16
12.	PALOMA 17
13.	RAKIČAN 16
14.	GRAD 16
7 7
7	7
8	2 7 3
6	4
7	1
6 3 6 1 10 6 1 9
5 2	10
4 3	9 1 11
4
: Zavrč -Stojnci -- Paloma Malečnik
60:14	46
36:25	31
30;23	28 24:18 28
28:25	26 25:28 24
20:23	22
24:32	22 21:21 21
24:34	19
20:33	19 22:31 17 22:36 15
24:37	13
V nepopolnem 17. krogu (2 tekmi sta bili odigrani v ponedeljek popoldan, po sklepu redakcije) so najbolje nastopili nogometaši Čarde, ki spomladi igrajo v odlični formi. Tokrat so s kar 6:1 odpihnili Palomo, ki je bila v prejšnjem krogu krvnik Stojncev. Ti so v tem krogu dolgo vodili, prav ob koncu srečanja pa prejeli nesrečen zadetek in osvojili le točko. Zavrč je doma suvereno ugnal Prekmurce, kot vse kaže pa se v strelsko formo pri belo-črnih vrača Murat, ki dosegel dva zadetka. Vsekakor so najbolj negativno presenečenje pomladi Dravograjča-ni, ki niso slavili niti tokrat, z 1:1 so remizirali z Malečnikom. Enak izid je bil tudi na srečanju med skromnimi Odranci in Zrečami. Srečanji med Rakičanom in Bistrico ter Gradom in Veržejem sta bili na sporedu v ponedeljek.
ZAVRČ - TROMEJNIK G-KALAMAR 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Murat (5.), 2:0 Murat (42.), 3:0 Kelenc (56.), 4:0 Dugolin (71.)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Ku-serbanj, Šnajder, Lunder, Filipovič, Murat, S. Čeh (od 59. Kokol) Kelenc (od 65. Dugolin), Rumež, Letonja (od 59. Marinič). Trener: Miran Emeršič.
Na praznično soboto je vodilna ekipa na tretjeligaški lestvici doma gostila ekipo iz Goričkega in jo po pričakovanjih visoko premagala. Zavrč je dominiral vso srečanje, njihova prednost pa bi lahko bila ob koncu še višja, saj so varovanci Mirana Emeršiča zapravili še cel kup priložnosti.
Domačini so pričeli odločno in Prekmurce prisilili k branjenju, čeprav so slednji pokazali pogum;
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj so se le stežka prebijali skozi gosto obrambno vrsto Pesničanov.
so namreč ena redkih ekip, ki je v Zavrču vsaj poskušala igrati ofenzivno. To jim je v praksi uspevalo bolj redko, saj so Zavrčani v tem trenutku vsaj za dva razreda boljši tekmec. Prvi zadetek za belo-črne je dosegel Murat, ki je po podaji Kelenca z leve strani zadel z glavo. Isti igralec je povišal na 2:0, potem ko je po globinski žogi Kuserbanja streljal s kakih 15 metrov. Domačini so bili izrazito boljši tudi v drugem polčasu, ko je na 3:0 najprej povišal Kelenc, ki se je nenadoma odločil za strel, gostujočemu vratarju pa je žoga zaradi spolzkega terena ušla v gol. Poleg zadetkov so si Zavrčani, ki imajo na lestvici že 15 točk naskoka pred drugouvrščeno Čardo, priigrali še kar nekaj obetavnih priložnosti, med drugim je prečnik Muratu preprečil »hattrick«. Končni izid srečanja je po podaji Šnajder-ja iz 18 metrov postavil Dugolin. Gostje so si edino omembe vredno priložnost na celotnem srečanju pripravili v 85. minuti, ko so po »lobu« Čontale po hitrem protinapadu zadeli prečko. Srečanje v Zavrču si je kljub slabemu vremenu ogledalo preko 200 gledalcev.
Sledi gostovanje v Pomurju, saj se bodo v soboto varovanci Mirana Emeršiča v 18. krogu pomerili z ekipo Veržeja.
STOJNCI - KOVINAR ŠTORE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kokot (37.), 1:1 Pižir (90.)
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Zavrč) znova prihaja v pravo strelsko formo.
STOJNCI: Vitez, Ratek, Draško-vič, Golob, Janžekovič, Milošič, Ko-rez (od 86. Gajšek), Pečnik, Kokot, Vinkovič, G. Pernek (od 56. S. Me-znarič). Trener: Boris Klinger.
Po porazu v preteklem krogu so se Stojnčani tokrat želeli odkupiti maloštevilnim gledalcem. Srečanje je v oblačnem in deževnem vremenu zaznamovala domača prevlada skozi celotno srečanje, padec koncentracije v izdihljajih obračuna pa je kriv, da ves izkupiček ni ostal pod Borlom.
Po začetnem otipavanju so vajeti igre v svoje roke kmalu prevzeli domači nogometaši, ki so prvič za-pretili v 14. minuti prek Kokota. Na sredini polčasa je brez uspeha lepo akcijo Vinkoviča in Kokota zaključil tudi Pečnik. V 37. minuti pa je sledilo zasluženo vodstvo: Milošič je imenitno prodrl po desni, nato v sredino gostujočega kazenskega prostora podal oster predložek, z glavo pa je še lepše zaključil Ko-kot. Tudi v drugem polčasu so bili rumeno-črni podjetnejši od žilavih tekmecev iz bližine Celja. Najprej je v 53. minuti iz bližine zgrešil Peč-nik, kmalu zatem pa še razpoloženi Kokot. Rdeči so prvič zapretili šele v 66. minuti po strelu Trajkovske-ga. Lepo priložnost, da dokončno določi zmagovalca, je v 76. minuti zapravil Vinkovič, ki mu je po samostojnem prodoru zmanjkalo moči za zaključni strel. Kazen za zgrešeno je prišla povsem ob koncu srečanja, ko je iz na videz nenevarne akcije z glavo zadel Pižir in domačinom od-ščipnil dve točki, ki bi si ju glede na prikazano nedvomno zaslužili.
Naslednjo nedeljo se bodo Stojn-ci na Goričkem pomerili z domačim Tromejnikom, ki ga je v tem krogu visoko odpravil Zavrč.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Ko ne gre, pač ne gre
Nogometaši iz Pesnice so še drugič v tem prvenstvu premagali nogometaše Drave - tokrat na Ptuju - in jih oddaljili od borbe za naslov prvaka. Pred njimi imajo sedaj osem točk prednosti, ki jih bo težko nadoknaditi. Vodilno Šmarje je s težavami prišlo do nove zmage, proti zadnjemu Boču so minimalno slavili v Poljčanah. Po zamenjavi na trenerskem mestu (novi trener je Martin Podjavoršek) v Poljčanah očitno še upajo na obstanek. Ormo-žani so ponovno izgubili, tokrat pri Šentjurju. Kriza je več kot očitna, pot iz nje pa bo očitno težja, kot so v Ormožu pričakovali.
REZULTATI 17. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Tehnotim Pesnica 0:1 (0:1), MU Šentjur - Carrera Optyl Ormož 3:1 (1:1), Boč Poljčane -
Šmarje pri Jelšah 1:2 (1:1), Marles hiše - Šoštanj 2:2 (1:1), Kovinar Tezno - Koroške gradnje 3:1 (1:0), Pohorje - Peca 3:1 (1:0). V tem krogu so bili prosti nogometaši ekipe Podvinci Betonarna Kuhar.
1. ŠMARJE PRI J. 16 12	3	1	43:12	39
2. TEH. PESNICA 17 12	3	2	46:20	39
3. POHORJE 17 11	1	5	38:24	34
4. PODVINCI B. K. 16 10	2	4	34:17	32
5. NŠ DRAVA PTUJ 17 9	4	4	48:21	31
6. MARLES HIŠE -1 17 8	3	6	24;25	26
7. PECA 17 8	2	7	28:30	26
8. KOVINAR TEZNO 17 7	1	9	25:35	22
9. ŠOŠTANJ 17 4	5	8	32:35	17
10. MU ŠENTJUR 16 5	1	10	27:43	16
11. KRŠKO B 13 4	1	8	11:22	13
12. KOR. GR. - 1 17 3	4	10	21:37	13
13. C. O. ORMOŽ 17 3	1	13	16:50	10
14. BOČ POLJČANE 16 2	3	11	16:38	9
MU ŠENTJUR - CARRERA OPTYL 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jazbec (31.), 1:1 Štiberc (59.), 2:1 Blaževič (62.), 3:1 Jevšenak (91.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Panič, Jurčec, Šeruga, R. Mlinarič, Strmšek (od 59. Lah), Tr-stenjak, Kolarič (od 62. Rožanc), Štiberc, Cimerman (od 25. Babšek), L. Mlinarič. Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ -TEHNOTIM PESNICA
0:1(0:1)
STRELEC: 0:1 Cekovski (18.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Topol-nik, Horvat, Roškar (od 5. Pukšič, od 75. Levanič), Ljubec, Wagner, Antolič, Zdovc, Gril, Krajnc (od 60. Rakovec), Nežmah. Trener: Tomi Grbavac.
Pesničani so svojo nalogo na Ptuju opravili korektno in vzeli zelo pomembne tri točke v borbi za vrh Štajerske lige. V članski vrsti NŠ Drava tokrat ni bilo razpoloženega posameznika, zato igra »ni stekla«. Domačini so bili vsekakor premalo agresivni, predvsem pa premalo natančni pri gradnji igre in v samih končnicah akcij. Tako smo do zadetka v 18. minuti videli zelo oprezno in trdo igro, v kateri se je v samem startu poškodoval domači branilec Roškar. Gostje, ki so potrpežljivo čakali na svojo priložnost, so v 18. minuti izigrali domačo obrambno vrsto na desni strani in po podaji se je v sredini kazenskega prostora najbolje znašel Cekovski, ki je - kot se je izkazalo kasneje - dosegel edini zadetek na tekmi. Po njem so domači navijači pričakovali večji pritisk domačinov, a so jih Pesničani hitro umirili in so bili zelo nevarni iz protinapadov. Nekajkrat je v prvem polčasu stopil na sceno tudi glavni sodnik Aleš Fridl, ki se je tekom
tekme popolnoma izgubil. Največjo napako je naredil v 28. minuti, ko je bil nad Grilom v kazenskem prostoru storjen prekršek s hrbta, a je njegova piščalka ostala nema. V sodnikovem podaljšku si je sam priložnost za zaključek pripravil Antolič, a je njegov strel zletel pol metra mimo gola.
V nadaljevanju smo pričakovali bolj ofenzivno igro Drave, vendar se je pri njih še naprej videlo, da igrajo pod velikim pritiskom pomembnosti tekme in jim zares skoraj nič ni šlo od nog. Gostje, ki so se organizirano branili, so v 50. minuti še enkrat zapretili iz protinapada (Ber-lek, Vrečko brani). Po nizu čudnih sodniških odločitev bi glavni sodnik Fridl (ta je dosodil veliko prekrškov in podelil kar nekaj rumenih kartonov na signalizacijo stranskega sodnika, op. a.) skoraj spregledal nameren prekršek gostujočega kapetana Kumra, ki je posledično dobil drugi rumeni karton. A tudi številčna prednost na igrišču ni prinesla bistvenih sprememb v igri Ptujčanov; še naprej smo spremljali njihovo zelo bledo predstavo, v kateri se jim je najlepša priložnost za izenačenje pokazala v 57. minuti. Takrat je Antolič poslal predložek z leve strani, vendar je Wagner iz sedmih metrov žogo poslal visoko čez vrata. Pesničani so se do konca tekme borili in organizirano branili, medtem ko dravašem tokrat zares nič ni šlo tako, kot so si želeli.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
Gerečji vasi lokalni derbi na Hajdini
REZULTATI 17. KROGA: Apače -Oplotnica 4:0, Središče - Dornava vrtnarstvo Kovačec 4:0, Hajdina -1A Avto Gerečja vas 1:2, Makole - Skorba 0:1. Srečanja Lovrenc -Bukovci, Videm - Rogoznica in Pod-vinci Agrocenter Ptuj - Gorišnica so bila odigrana v ponedeljek.
1.	SREDIŠČE 17 13 3 1 53:14 42
2.	1A GER. VAS 17 11 2 4 44:20 35
3.	VIDEM 16 10 1 5 41:34 31
4.	HAJDINA 17 9 2 6 38:34 29
5.	OPLOTNICA 17 8 3 6 34:31 27
6.	ROGOZNICA 16 6 5 5 24:21 23
7.	BUKOVCI 16 6 4 6 31:28 22
8.	APAČE 17 5 7 5 30:29 22
9.	SKORBA 17 6 2 9 26:45 20
10.	DORNAVA V. K. 17 5 4 8 27:37 19
11.	GORIŠNICA 16 5 3 8 26:34 17
12.	PODVINCI A. P. 16 3 4 9 28:34 13
13.	MAKOLE 17 3 3 11 19:43 12
14.	LOVRENC 16 2 5 9 9:26 11
2. liga MNZ Ptuj:
Tržec premočan za Leskovec
REZULTATI 14. KROGA:
Polskava - Pragersko 3:0, - Cirkulane 1:5, Podlehnik še 1:2, Leskovec - Tržec 0
13
14
1.	TRZEC
2.	MAJŠPERK
3.	CIRKULANE
4.	MARKOVCI
5.	HAJDOŠE
6.	SP. POLSKAVA 13
7.	PODLEHNIK 14
8.	SLOVENJA VAS 13
9.	PRAGERSKO 14
10.	GRAJENA 14
11.	LESKOVEC 14
12.	ZG. POLSKAVA 14
14 13 1
13	12 1
14	9 0
0 0 5
5
6 5
5
6 9
3 0 11 2 2 10 1 2 11
7 1 7 1 6 2 5 4 4 3 4 1
: Zgornja Grajena - Hajdo-:4
60:8 40 41:5 37 44:30 27 36:23 22 31:34 22 20:23 20 23:22 19 17:19 15 19:34 13 13:40 9 14:42 8 15:53 5
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 11. KROGA: Leskovec - Ormož 0:4, Gorišnica - Lovrenc 4:0, Tržec - Zgornja Polskava, Podvinci - Pragersko 5:0, Podleh-nik - Markovci 2:1
1.	ORMOZ 11
2.	ZG. POLSKAVA 11
3.	PRAGERSKO 75 11
4.	PODVINCI
5.	GORIŠNICA
6.	PODLEHNIK
7.	MARKOVCI
8.	LOVRENC
9.	LESKOVEC
10.	TRZEC
8	2	1 26:11	26
6	2	3	19:13	21
5	2	4	27:24	17
4	3	4	20:23	15
4	2	5	21:15	14
4	2	5	12:14	14
4	2	5	17:20	14
3	4	4	13:19	13
4	1 6 14:22	13 1	4	6 15:23	7
VETERANI 35
REZULTATI 11. KROGA: Borovci - Polskava 7:0, Hajdina - Boč 1:2, Cirkulane - Grajena 2:0, Pohorje Oplotnica - Dornava 3:1, Videm -Skorba 1:0
1. VIDEM
11 10 0 1 42:12 30
2. POHORJE - OPL. 11
3.	BOROVCI
4.	HAJDINA
5.	SKORBA
6.	POLSKAVA
7.	GRAJENA
8.	CIRKULANE
9.	DORNAVA
10.	BOČ
7 1
6 3 6 2 4 3 4 2 3 2 2 3 2 1 2 1
3	23:12	22
2	35:23	21
3	31:10	20
4	21:18	15
5	27:27	14
6	9:29	11 6	16:37	9 8	15:32	7 8	13:32	7
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 40
12. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Ormož - Podlehnik VETERANI 35
12. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Polskava - Videm
MLADINSKI POKAL NZ SLOVENIJE
V	sredo, 11. 4., bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem v četrt-finalnem srečanju gostili sovrstnike Rudarja iz Velenja.
LIGA U-14
V	sredo, 11. 4., ob 18.00 bodo nogometaši Aluminija v zaostalem srečanju 21. kroga gostili ekipo Dravinje.
Danilo Klajnšek
Nogomet za deklice
Klub MSM Ptuj vabi k vpisu v šolo nogometa za deklice od 8. leta naprej. Vpis bo potekal na Mestnem stadionu na Ptuju, Čučkova ulica 7, po naslednjem razporedu:
-	v četrtek, 12. 4., od 16. do 19. ure,
-	v petek, 13. 4., od 16. do 19. ure.
Dodatne informacije: Leon Kodrič (041 611 834) ali e-pošta: msmioptuj@gmail.com.
Košarka • Matjaž Damiš, trener KK Ptuj
Z majhnimi koraki naprej
Ptujska košarka je v zadnjih desetih letih doživela že veliko, morda celo preveč začetkov. Ti so se sicer vsi po vrsti pričeli optimistično, največja pomanjkljivost vseh pa je bila, da se je »na horuk« delalo predvsem člansko moštvo. Že dalj časa pogrešamo piramidni sistem, v katerem bo članska ekipa krona vsega, medtem ko bi bil poudarek na organiziranem delu z mladimi. To se nam najverjetneje tudi obeta v Košarkaškem klubu Ptuj, ki je letos s člansko ekipo (pod)povpreč-no igral v 4. ligi - vzhod. Ekipo je šele 15. oktobra lani prevzel stari ptujski košarkaški znanec Matjaž Damiš in med mlade igralce vnesel veliko pozitivne energije. Pomembno je, da so lahko med sezono ljubitelji košarke opazili napredek v igri te zvečine zelo mlade ekipe. Po končani sezoni 2011/2012 je Matjaž Damiš ocenil tekmovanje, predstavil svoj pogled na košarko na Ptuju in možnosti našega mesta za organizacijo dela EP leta 2013.
Statistika sezone 2011/12 KK Ptuj kaže štiri zmage in deset porazov.
Matjaž Damiš: »Kot trener zagotovo ne morem biti zadovoljen s to statistiko, ki pa je odsev realnega stanja v našem klubu. Še enkrat izpostavljam, da smo pozno začeli priprave, šele 15. oktobra, zaradi česar se je vso sezono videla naša neuigranost in slabša fizična pripravljenost. Morda bi lahko dobili še kakšno tekmo, ki smo jo izgubili v končnici, vendar ocenjujem, da so te štiri zmage kar realni pokazatelj naših iger v tej sezoni. Vsekakor pa so ti igralci s pomočjo kakšnega
igralca zunanje linije in predvsem centra v prihodnji sezoni sposobni biti tudi v samem vrhu 4. lige vzhod.«
Kako je delovala ekipa KK Ptuj v tej sezoni?
Matjaž Damiš: »Treningi članske ekipe so bili trikrat na teden, vendar prisotnost na treningih ni bila takšna, kot bi si jo želel. Razlogi so bili v tem, da so nekateri v času treningov bili še v službi ali pa so študirali. V bistvu pa smo med letom postavili okostje ekipe oz. sedem ali osem igralcev, na katere resno računamo v prihodnosti. Navezali smo tudi že kontakte z nekaterimi
Kakšen je vaš pogled na to, da bo Ptuj organiziral del evropskega prvenstva v košarki leta 2013?
Matjaž Damiš: »Upam in si močno želim, da bomo to EP zares pripeljali na Ptuj, saj bo to z vseh zornih kotov dobro za naš šport. Mislim, da je Ptuj sposoben organizirati tako veliko tekmovanje, in kot košarkaški delavec si tega zelo želim. Močno upam, da bo projekt EP 2013 na Ptuju - še pred tem izgradnja nove večnamenske športne dvorane - izveden, saj bi to poleg športnega vidika imelo v prihodnosti pozitiven vpliv na naše mesto verjetno tudi iz gospodarskega in turističnega zornega kota.«
Foto: Črtomir Goznik
Z lanske predstavitve športov, s katerimi se uspešno ukvarjajo slovenski športniki invalidi, na OŠ Olge Meglič na Ptuju.
S skupščine Društva za šport invalidov Most
Promocija športa invalidov med mladimi
Po enoletnem delovanju, so se pred časom na redni skupščini prvič sestali člani Društva za šport invalidov Most. Delo v preteklem letu so ocenili pozitivno in smelo zastavili program za leto 2012. Osnovno poslanstvo društva je brisanje mej, preseganje razlik in sprejemanje drugačnosti. Naš osnovni namen je mladim predstaviti športe, s katerimi se zelo uspešno ukvarjajo tudi slovenski športniki invalidi, je povedala predsednica društva Ptujčanka Andreja Razlag, s katero smo se pogovarjali po letošnji skupščini DŠI Most.
»S konkretnimi predstavitvami določenih športov in s sodelovanjem vrhunskih športnikov invalidov na teh predstavitvah, jim poskušamo dokazati, da invalidnost ni nekaj, kar te izloči iz vsakdanjega življenja, posebej še ne s področja športa. Le veliko več volje, vztrajnosti in odpovedovanja je potrebnega nekomu na invalidskem vozičku, nekomu, ki ne vidi, ne sliši ali je kako drugače omejen v gibanju. Vesela sem, da nam je v lanskem letu uspel dogovor z osnovno šolo Olge Meglič s Ptuja, ki se je prva odzvala našemu povabilu za sodelovanje. Prepričana sem, da se bo letos število šol in drugih ustanov, ki bi nas bile pripravljene sprejeti, povečalo. To prepričanje mi daje tudi optimizem številnih članov našega društva, ki so se pripravljeni vključiti v navezavo stikov s posameznimi osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi ustanovami,« je še pojasnila osnovni namen delovanja DŠI Most Andreja Razlag.
V letu 2011 se je društvo uspešno vključilo tudi v nekatere humanitarne aktivnosti, ki niso čisto povezane s športom. Zelo uspešno so sodelovali pri akciji nakupa psička pod naslovom Sreča na vrvici, s tem pa pomagali študentki filozofske
fakultete, ki je na invalidskem vozičku. Zbrali pa so tudi veliko količino plastičnih zama-škov za Gala iz Maribora ter Mašo iz Gorenjske. Omenjene akcije res niso čisto povezane z delovanjem našega društva. »Morda pa bomo kateremu od teh omogočili, da bo kdaj tudi šport njegova zaposlitev. Na našo pobudo za zbiranje zama-škov sta se odzvali OŠ Juršinci in članica našega društva Polona Berlak ter OŠ Dornava z gospo Nušo Čuček.«
Kar nekaj članov DŠI MOST pa se bo letos tudi aktivno vključilo v enega največjih mednarodnih športnih dogodkov v Sloveniji - evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju. »Po štirinajstih letih, odkar potekajo evropska in svetovna prvenstva za slepe in slabovidne v kegljanju, bo konec maja letos prvič evropsko prvenstvo v Sloveniji, in sicer v Celju. Projekt ne zahteva samo precejšnjih finančnih sredstev, ampak dokaj zahtevno logistiko. Številni naši člani so si izkušnje pridobili ob aktivnem sodelovanju na dosedanjih velikih podobnih projektih, kot je svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu, svetovno pr-
venstvo v kegljanju za slepe in slabovidne v Sarajevu, velikih mednarodnih turnirjih v namiznem tenisu za invalide vse od leta 2006 v Laškem in Kranjski Gori in še kje. Sama bom v Celju opravljala še nalogo direktorice prvenstva, predsednice podkomiteja pri IBSI, mednarodni organizaciji za šport slepih, ter vlogo glavne trenerke slovenske reprezentance. Vsekakor mi bo pomoč članov DŠI MOST še kako dobrodošla,« pa je Andreja Razlag povedala o letos eni največjih aktivnostih društva DŠI Most. Sicer pa so na letošnji februarski skupščini sprejeli dokaj obširen program dela za leto 2012, ki je na voljo tudi na spletni strani: www.dsi-most.com, kjer so na voljo tudi pristopne izjave za vse tiste, ki želijo postati člani društva. Veseli pa bodo tudi vsake finančne pomoči; v ta namen je odprt TRR pri Novi KBM: SI56 0420 20001 775328, da bodo lahko čim več naredili za popularizacijo športa invalidov in pomagali še komu, ki je potreben pomoči, da se mu bodo uresničili življenjski in delovni, pa tudi športni cilji.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj: »Zanimanje za košarko je bilo tudi v mojih igralnih časih veliko, zato me veseli, da se je to ohranilo.«
igralci in moja želja je, da bi v prihodnji sezoni trenirali še bolj zavzeto in organizirano. Računam, da bomo naslednje leto imeli zares pravo, kvalitetno ekipo.«
Kako bi realno ocenili napredek igralcev v tej sezoni?
Matjaž Damiš: »Mislim, da smo bili v tej sezoni najslabši v psihološki pripravi na tekme. Kar se tiče fizične pripravljenosti, lahko rečem, da smo jo izboljševali celotno prvenstvo. Tudi v igri smo napredovali, vendar zaradi izostankov na
Triatlon
treningih nisem mogel narediti vseh stvari na način, kot sem si zamislil oziroma kot sem si želel.«
Kakšen je pogled z vašega trenerskega mesta za naprej?
Matjaž Damiš: »V vsej zgodbi ostajam zelo pozitivno usmerjen. Če nas bo uprava kluba še naprej spremljala tako kot do sedaj, potem bo vsekakor sledil nadaljnji napredek ptujske košarke. Je pa res, da bo nujno treba nastaviti celotno piramido od spodaj navzgor in začeti delati z mladimi na
dolgi rok. Zavedam se namreč, da nam nič ne pomaga dobro igranje članske ekipe dve ali tri sezone, če iz ozadja ne bodo na vrata prvega moštva trkali mladi košarkarji.«
Ste zadovoljni z obiskom in zanimanjem za košarko na Ptuju?
Matjaž Damiš: »Obisk na naših tekmah je bil zares zelo dober, kar me zelo veseli. Zanimanje za košarko je bilo tudi v mojih igralnih časih veliko, zato me vseli, da se je to ohranilo.«
David Breznik
Aktivni ptujski triatlonci
V Tekaškem klubu Maraton so zelo aktivni tudi v triatlonu, saj združujejo približno petdeset aktivnih članov, ki trenirajo in tekmujejo v tem zelo zahtevnem športu (zajema plavanje, kolesarstvo in tek). Člani kluba so se pred časom sešli na redni letni skupščini, na kateri so pregledali delo in rezultate v preteklem letu ter načrte za letošnje leto.
Kot organizatorji so izpolnili vse tri glavne cilje, saj so uspešno izpeljali 10. Ptujski triatlon, ki sodi med najbolj obiskane triatlone v Sloveniji. Prva tako so sodelovali z MO Ptuj pri izvedbi Teka partnerskih mest, na katerem je sodelovalo 17 ekip s po štirimi člani (te so 8 ur tekle po ulicah starega dela Ptuja). Tradicionalno so v mesecu septembru organizirali tudi 20. Ptujski maraton na 21 in 7 kilometrov, ki se ga je v vseh starostnih skupinah ude-
ležilo kar 350 tekmovalcev in tekmovalk.
Člani TK Maraton so se lani redno udeleževali različnih tekmovanj v teku, kolesarjenju in triatlonu. V slednjem je treba izpostaviti tudi nekaj rezultatov, saj so Andrej Hunjet, Marko Rajh in Rado Acimo-vic v seštevku vseh tekmovanj za slovenski pokal v triatlonu dosegli prva mesta v svojih starostnih kategorijah. Andrej Hunjet in Boris Zmazek sta se vpisala v klub slovenskih Ironmanov, saj sta oba uspešno opravila z eno najtežjih disciplin v športu, to je s triatlonsko razdaljo »ironman«. Ta uspeh sta dosegla v mesecu juliju v Celovcu v Avstriji. Tudi v letu 2012 bodo člani TK Maraton nastopili na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih v teku, kolesarjenju in teku, prav tako pa bodo na Ptuju organizirali tradicional-
na tekaška in triatlonska tekmovanja. Ker so se v preteklosti izkazali za dobre organizatorje, so si med tekmovalci že pridobili pozitiven sloves. To je vsekakor dober znak za Ptujski maraton (2. septembra) in triatlon (6. maja). Poleg omenjenih bodo sodelovali tudi z AK Ormož pri organizaciji tradicionalnega teka dveh gradov (Ptuj - Ormož), sodelovali pa bodo tudi na Ptujskem športnem vikendu (tek od Rance do Puhovega mostu in nazaj). Njihova želja je tudi organizirati mesečna srečanja in predavanja na različne teme, kot so športna prehrana, metode in načini treniranja, organizirati pa želijo tudi skupne treninge pod strokovnim vodstvom. V TK Maraton Ptuj si tudi letos želijo novih članov, »standardni« pa se že zavzeto pripravljajo na letošnje izzive.
DB
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji trialon bo na sporedu 6. maja.
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Zaključek
Dr. Matija Murko je umrl v Pragi v visoki starosti 11. februarja 1952, dan po enaindevetdesetem rojstnem dnevu. Sijajnemu slavističnemu tro-zvezdju Kopitar-Miklošič-Jagic se je pridružila še četrta zvezda: Matija Murko. „Murko je ostalim trem velikim slavistom soroden po bistrini fi-lološko-kritičnega genija, po neutrudni delavnosti in goreči ljubezni do slovanstva" (SLODNJAK 1954: 72). Med Slovenci v domovini Murko ni najbolj znan, razlog je, da je nekdanji profesor univerz v Gradcu, Leipzigu in Pragi preživel v tujini skoraj sedem desetletij. Slovenski znanstvenik na tujem je še pri svojih osemdesetih kazal neverjetno vitalnost. Kljub poznim letom je visokorasli in krepki mož kazal atletsko postavo. Imel je najlepše značilnosti panonskega človeka, bil je navezan na domačo zemljo, odlikoval ga je humor, vedrina in občutek za stvarnost. Vsi, ki so ga poznali, so ga opisali, da je kazal ži-lavost in vztrajnost, bil je sinonim za slovenskega človeka. Božidar Borko ga je ob srečanjih opisal, da je kazal „naturnost", vedro hudomušnost in ljubeznivo navihanost, ki je značilna za tipične Prleke, v njegovih vokalih je zvenela panonska barva, pa naj je govoril slovensko, češko ali rusko. Borko je bil večkrat v stanovanju Murkovih v praški ulici Na Piave in v spominih na te večere je doživljal gostoljubnost profesorja in njegove soproge, Celjanke po rodu. Ob gostoljubni mizi je spoznal nekatere tedanje študente in študentke, ki so s spoštovanjem obiskovali starosto slovenskih in slovanskih slavistov. Murko je bil izrazito slovenski človek, ni se izgubil v tujini kot mnogi Slovenci. Tudi na visokih družbenih mestih je ohranil požlahtnjeno kmečko na-turnost. Slovanstvo mu ni pomenilo samo snovi, temveč življenjski program. V pomembnih zgodovinskih trenutkih se je odločno in možato oglašal. To očetovo neustrašnost izkazuje tudi najmlajši sin Stanislav, ki je padel na Dolenjskem kot partizan. Murko, ki je bil dopisni član SAZU in JAZU je prejel med slovenskimi slavisti tudi največ priznanj v tujem svetu. Bil je dopisni član češke akademije znanosti, član saksonske akademije znanosti, redni inozemski član poljske akademije znanosti v Krakovu, dopisni član bolgarske akademije, dopisni član Akademije znanosti ZSSR v Leningradu, dopisni član šole za sla-
Dr. MATIJA MIÎBKO
TKAGOM SRPSKO-H RVATSK E NAKODNE EPIKF,
J*fUûwijyD U fípijíriama JMK>-19.12
Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/
Doprsni kip dr. Matije Murka pred mariborsko univerzo
Vir: http://sevdaiinke.biogspot.com/2011/09/iz-muzickog-zivota-stare-bosne-i-dio.html
Naslovnica knjige Po sledeh srbsko-hrvaške ljudske epike
vistične študije v Londonu, prejel je častni doktorat praške in ljubljanske univerze in še vrsto drugih priznanj. Dr. Matija Murko je vse svoje dolgo življenjsko obdobje ostal častitljivi učenjak, slovenski človek, „naše gore list", ki se ga bomo vedno s hvaležnostjo in ponosom spominjali.
Murkova izbrana bibliografija
Podrobno bibliografijo Murkovih del do leta 1937 je sestavila v Murkovih Spominih (265-296) njegova hči Jelka Arneri-Murko in Milko Matičetov v Etnografskem delu Matije Murka (Ob 90-letnici) v Slovenskem etnografu 3-4, 1951, zato je na tem mestu kronološko podana bibliografija izbranih del. V osebnem kazalu Spominov pa so tudi v rokopisu ohranjena dela.
Miklošič in Hrvati: poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu „Zvoni-mir" v Beču. V Ljubljani. B. Raič, 1883.
Enklitike v slovenščini. Napisal. V Ljubljani, 1891
Narodopisna razstava češkoslovan-ska v Pragi l. 1895, 1896.
Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der slawischen Romantik. I. Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kollár in Jena und beim Wartburgfest 1897. Graz: Styria, 1897.
Dr. Vatroslav Oblak. S podobo. Spisal M. Murko. V Ljubljani, 1899.
Vatroslav Oblak. Ein Beitrag zur Geschichte der neuesten Slavistik. Wien: Alfr. Hölder, 1902.
Die Slawische Liturgie an der Adria. Von Matthias Murko. Wien, 1905.
Milivoj Šrepel. Ponatis iz „Ljubljanskega Zvona" l. 1905. V Ljubljani: Tisk narodne Tiskarne, 1905.
Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi/objavlja M. Murko, 1910.
Nauka o jeziku i književnosti Hrvata i Srba, Beograd, 1911.
Rodoljubna knjiga brez rodoljubja. Martin Žunkovič, Die Slaven, ein Urvolk Europas. 6. Ausg. Mit einer Karte als Beilage. Wien 1911, Gorica. Goriški tisk, 1911.
Zur Kritik der Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen. An die Leser des „Archivs für slawische Philologie." Laibach, 1911.
Die Schröpfkopfe bei den Slaven. Sltv baña, banka, lat. Belnea. Von k. Murko. Heidelberg, 1913.
Beáricht über phonographische Aufname epischer Volkslider im mit-
tleren Bosnie und inî der Herzegovina im Sommer 1913 von Matthias Murko. Wien, 1915.
Staat und Gesellschaft im mittelal-terilchen Literaturen Serbieu. ... Denkschriften der kaiserilchen Akademie der Wissenschaften in Wien. Philosophisch-historische Klasse. Bd LVI. II. III: Wien 1912. Bd 58., 2. Abhandlung. Wien 1914. ... [Ref.:] M. Murko. [Maribor]: [s. n.], 1915.
Das serbische Geistleben. Leipzig; München: Süddeutsche Monatsh, 1916.
Die Slawische Philologie in Deutschland. Leipzig; Berlin: B. G. Teubner, 1917.
Die etnographischen Verhältnisse Ruslands/von M. Murko. Leipzig; Berlin: B. G. Teubner, 1920.
Dobrozdâni o nâvrhu Rukoveti slovanske filologie. Praha, 1925.
Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven./von M. Murko. Prag; Heidelberg, 1927.
La poésie populaire épique en Yugo-slavie au début Xxe si'ecle. Par Mathias Murko. Paris, 1929.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami/M. Murko. Etnolog, leto 3, (1929), str. 5-54.
Das Original von Goethes „Klagessang von der edlen Frauen des Asan Aga" (Asanaginica) in der Literatur und im Volksmunde durch 1500 Jahre. Brünn. Rudolf Rohrer, 1937.
Rozpravy z oboru slovanské filologie. Usporâdal Jirâ Hora. V Praze, 1937.
Spomeni mojega Života. Napisao v. Jagic, 1. deo (1838-1880), Beograd 1930, II. deo S. K. Akademije ... (Referat Matija Murko), v Praze, 1939.
Pameti. [Zapsal Stanislav Petira.] Praha. [s. n.], 1949.
Spomini/Matija Murko (po izvirnem rokopisu prevedel Vladimir Murko). Ljubljana: Slovenska matica, 1951.
Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930-1932. Zagreb, 1951.
Les études slaves en Tchcoslovaquie. Par Mathias Murko. Paris. [s. n.], 1955.
Izbrano delo/Matija Murko (uredil, uv. in op. napisal Anton Slodnjak, prevajalci Božidar Borko ... et. al.). V Ljubljani: Slovenska matica, 1962.
Geschichte der älteren südslavischen Literaturen: mit einem Anhang: Zur Kritik „Der älteren südslawischen Literaturen: an die Leser des Archivs für slawische Philologie"/M. Murko. Munchen: R. Trofenik, 1971.
Die Volksepik der bosnischen Mo-
Portret Matije Murka iz časov, ko je služboval v Pragi.
hammedaner/von Matthias Murko. Darmstadt, 1978. Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj; zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995/uredila Rajko Muršič in Mojca Ramšak. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 1995.
Viri in literatura
BARBARIČ, Štefan: Murko in Kom-bol. Jezik in slovstvo, 1983, letnik 28, št. 5,129-135.
BORKO, Božidar: Srečanja, Ljubljana, Slovenska matica, 1971,32-35.
BOŠNJAK, Blanka: Matija Murko in ljudsko pesništvo. Slavistična revija, 2002, letnik 50, št. 3,389-399.
GANTAR, Kajetan: Matija Murko in sodobno homeroslovje, Jezik in slovstvo, 1981, letnik 27, št. 4,118-121.
GRAFENAUER, Ivan: Matiju Murku v spomin. Slovenski etnograf 5, Ljubljana, 1952,197-207.
HARTMAN, Bruno: Matija Murko (1861-1952), 73-79. V: Slovenskislavi-stični kongres, Nova Gorica in Gorica , 5.-7. oktober 2001; Zbornik Slavističnega društva Slovenije 12.
KOTNIK, Janko: Dva jubileja v Gradcu. Dom in svet, 1911, letnik 24, št. 3, 122-124.
KREFT, Branko: Osebnost Matije Murka (Ob stopetindvajsetletnici rojstva). Slavistična revija, 1986, letnik 34, št. 3,321-328.
MURKO, Matija: Dr. Vatroslav Oblak. V Ljubljani, »Slovenska Matica«, 1900.
MURKO, Matija: Izbrano delo (uredil Anton Slodnjak), Ljubljana, Slovenska matica, 1962.
MURKO, Matija: Spomini. Slovenska matica v Ljubljani, 1951.
MURKO, Matija: Spomini na Ptuj. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 1933, leto XXVIII, 67-82.
NAHTIGAL, Rajko: Matija Murko. Ljubljanski zvon, 1921, letnik 41, št. 7, 416-484.
NOVAK, France: Matija Murko, Izbrana dela. Jezik in slovstvo, 1963, letnik 8, št. 8,248-249.
SLODNJAK, Anton: Matija Murko. Slavistična revija, 1954, letnik V-VII, 41-75.
SLOVENSKI biografski leksikon II: V Ljubljani 1933-1952, Murko Matija, 169-175.
ŠIFRER, Jože: Ob izbranem delu Matije Murka. Sodobnost, 1963, letnik 11, št. 10, 940-943.
TERSEGLAV, Marko: Štrekljev in Murkov pogled na ljudsko pesništvo, 38-44.
V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj; zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Cankarjev dom, 24.-27. oktober 1995.
l/^SIovenija Û
O 0.41
Vir: www.posta.si
Poštna znamka s portretom dr. Matija Murka, izšla 28. 1. 2011; oblikovanje: Edi Berk
Vir: K P
Cirkovce • Osnovnošolci gostovali v Makedoniji
Nastop na dnevu šole v Ohridu
Osnovna šola Cirkovce se je leta 2007 začela povezovati z osnovno šolo Grigora Prličeva iz Ohrida. 27. aprila 2007 sta OŠ Cirkovce obiskala konzul Republike Makedonije v Sloveniji Blagoje Krstano-ski in dr. Ljubče Kevereski, svetovalni delavec na omenjeni osnovni šoli in priznan strokovnjak na področju nadarjenosti.
Foto: Ivan Kojc
Na takratnem srečanju smo ugotovili, da imamo veliko skupnih interesov, podobnih nazorov in dejavnosti, ki jih prenašamo v šolski prostor. Takrat se je začelo medsebojno sodelovanje, v okviru katerega smo nekajkrat obiskali omenjeno osnovno šolo, prav tako tudi gostili učence in učitelje njihove šole. Ves čas smo navezovali vedno nove stike in ohranjali novonastale vezi med učenci in učitelji obeh šol, s čimer se je krepila želja po nadaljnjem sodelovanju.
Tudi letos smo iz OŠ Grigora Prličeva iz Ohrida prejeli povabilo, da se 6. 2. 2012 udeležimo prireditve ob njihovem dnevu šole in sodelujemo tudi v kulturnem programu prireditve. Na vabilo smo se z veseljem odzvali.
Na prireditvi, ki se je odvijala v nabito polni kino dvorani v Ohridu, smo si prislužili zelo dober odziv gledalcev. Predstavili smo se s tremi glasbenimi točkami, ki jih je z učenci pripravil učitelj Marjan Krajnc. Foto utrinke z generalke in nastopa si lahko ogledate na spletni strani šole (http ://www.os-cirkovce. si).
S tem obiskom so se še močneje poglobile prijateljske vezi med našimi in makedonskimi učenci in njihovimi starši (bivali so namreč pri gostiteljih doma), kar se je preprosto odražalo na dolgem posla-vljanju pred vrnitvijo domov in veliko željo po ponovnem srečanju v Cirkovcah in znova na Ohridu.
Obisk je vsekakor pomenil ohranjanje vezi na meddržav-
Utrinek z nastopa v Ohridu
nem področju tudi v bodoče, kar bo nedvomno pripomoglo k večji prepoznavnosti našega kraja v tujini. Hkrati pa je zelo pomembno, da se učenci z medsebojnim sodelovanjem
spoznavajo, izmenjujejo izkušnje in širijo svoja obzorja, za kar kažejo veliko zanimanja in se je do sedaj izkazalo za zelo pozitivno.
Vodja potovanja Ivan Kojc
Ptuj • S skupščine Kinološkega društva
Na prvem mestu družbena odgovornost
Redna letna skupščina Kinološkega društva Ptuj je bila tudi tokrat v začetku leta. Predsednik društva Marjan Zupanič je posebej poudaril, da je poglavitna naloga društva uspešen razvoj in širjenje osnovne društvene dejavnosti - to je ustrezna in vsestranska vzgoja psov in njihovih vodnikov.
S tem namenom društvo izvaja strokovna usposabljanja, skrbi za dobre medsebojne odnose, skrbno vzdržuje delovne prostore in inventar. Društvo v okviru obstoječih zmožnosti
Učenci se vsako leto naučijo nekaj novih plesov in tako širijo poznavanje ljudskih plesov, ki izvirajo predvsem s štajerskega konca. Poleg plesov pa se učenci prav tako seznanjajo s šegami in navadami skozi vse štiri letne čase, spoznavajo noše in plese iz različnih koncev Slovenije, pojejo ljudske pesmi ter se igrajo igre, ki so se jih nekoč igrali njihovi stari starši. Delček tega, kar se skozi leto naučimo, smo predstavili na reviji s spletom Rdeče češnje rada jem. Učenci so bili oblečeni v narodne noše, ki so značilne za štajersko območje. Iz njihovega nastopa je bilo razvidno, da radi plešejo in da jim ljudski ples veliko pomeni.
skrbi tudi za pozitivno finančno poslovanje, zavedajoč se krize in težkih finančnih časov za sponzorje, pokrovitelje in dona-torje. Tudi zato so načrti in ambicije vseskozi v mejah normal-
Bili smo veseli polne dvorane gledalcev, aplavza ter pozitivnega komentarja in spodbujanja
nih okvirjev. Ko so delegate z opravljenim delom seznanili še predsedniki posameznih komisij, finančna služba pa z zaključnim računom, je sledila živahna razprava ter končno soglasno
gledalcev ter strokovne komisije, ki je ocenjevala naš nastop. Lidija Hameršak Marin
mnenje: za nami je še eno uspešno leto, v tem in naslednjih pa si želimo vsaj enako! Kinološko društvo Ptuj se posebej aktivno in načrtno ukvarja s tremi področji: šolanjem, tekmovalnim delom in vzdrževanjem klubskih prostorov. Na prvem mestu ostaja šolanje vodnikov in njihovih ljubljenčkov. V letu 2011 so izšolali 160 novih (starih) vodnikov. Tudi prvi vpis v tekočem letu je spodbuden: v pomladansko šolo se je vpisalo 64 tečajnikov. V društvu imajo tudi brezplačne igralne urice, ki jih obiskujejo psički od starosti dveh mesecev naprej. Šolanje se začne z malo šolo, sledita začetni in nadaljevalni tečaj ter tečaj za agiliti. Šolanje vodijo strokovno usposobljeni inštruktorji, prostovoljci, društvo pa poskrbi za njihovo strokovno inovativno usposabljanje.
Posebno poglavje v društvu pišejo tekmovalci, ki so tudi v državnem merilu dosegali odmevne rezultate. Najuspešnejša je sledarska ekipa, tudi med posamezniki pa so člani kluba dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Tako je po najzahtevnejši stopnji IPO fH uspešno tekmoval Zlatko Voglar in osvojil drugo mesto, Milan Bogdanovič pa po programu IPO III četrto. Po programu IPSA je Aleš Šimenko postal državni prvak.
Ponos kluba pa je nedvomno njihovo vadišče in klubski prostori. V letu 2011 je društvu uspel veliki met: odkup zemljišč okrog prostorov, ureditev in sanacija strehe društvenih prostorov, ureditev centralnega ogrevanja. Ob rednih tekočih popravilih in vzdrževanju okolice je prav to področje od članov društva zahtevalo še posebej veliko truda in številne ure prostega časa.
Naj poročilo končamo z besedami predsednika: »Težka pot graditve stabilnega, vplivnega in dobro organiziranega kinološkega društva še ni zaključena. Smo pa nedvomno na dobri in pravi poti, zato z optimizmom naprej!«
Milica Mohr
Cirkulane • Območna folklorna revija
Sedem korakov
Folklorna skupina OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj se je letos že tretjič zapored udeležila območne folklorne revije Sedem korakov, ki jo organizira Javni sklad za kulturno dejavnost, Območna izpostava Ptuj.
Lhm - skupina: Folklorna skupina OŠ dr. Ljudevita Pivka
Na valovih časa
Torek, 10. april Danes goduje Mihael.
1548 so usmrtili španskega konkvistadorja Gonzala Pizarra, ki so ga prejšnji dan ujeli. Bil je poveljnik protikra ljevih sil v Peruju, ki ga imajo nekateri zgodovinarji za voditelja upora kolonistov proti centralni oblasti v Madridu in prvega borca za osamosvojitev izpod španske nado-blasti na ameriški celini.
1755 se je rodil nemški zdravnik Samuel Hahnemann utemeljitelj ho-meopatije.
1778 se je rodil angleški kritik in esejist William Hazlitt. Pisal je duhovite eseje po vzoru subjektivizma. 1858 se je rodil ameriški izumitelj srbskega rodu Mihajlo Pupin. Sreda, 11. april Danes goduje Leon.
1767 se je rodil francoski slikar in litograf Jean-Baptiste Isabey, posebno znan kot miniaturist.
1814 je po porazu v »bitki narodov« pri Leipzigu in prihodu zavezniške vojske v Pariz Napoleon odstopil. Kot stalno bivališče so mu določili otok Elbo.
1882 se je rodil italijanski dirigent Bernardino Molinari. 1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald v vzhodni Nemčiji.
1963 se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tresher, ponos vojne mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke.
Četrtek, 12. april Danes goduje Lazar.
1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj: osvojitev Egipta.
1605 je umrl ruski car Boris Godunov.
1722 se je rodil v Livornu italijanski violinist in skladatelj Pietro Nar-dini.
1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna, ki se je končala 9. aprila 1865.
1906, se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota.
1938 je umrl znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1945 je umrl Franklin Delano Roosevelt, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika ZDA.
1961 je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Z vesoljsko ladjo Vostok je v 108 minutah obletel Zemljo in pristal v bližini Saratova. Petek, 13. april Danes goduje Valerij.
1629 se je rodil nizozemski matematik, fizik in astronom. Z izboljšanim teleskopom je prvi odkril Saturnov satelit Titan. 1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske.
1865 je bil v Fordovem gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je naslednji dan umrl. 1871 se je rodil grški general in politik Joannis Metaxas, ki je od leta 1936 kot ministrski predsednik v soglasju s kraljem Jurijem II. vladal v Grčiji kot diktator in združil sile proti italijanskemu napadu. 1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik. 1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavretanija razdelila Špansko Saharo. Sobota, 14. april Danes goduje Helena.
1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik,
tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci.
1527 se je rodil Holandec Ortelius, ki je narisal prvi moderni atlas
sveta.
1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Ross. S stricem Johnom Rossom sta odkrila več otokov in obal in tudi severni magnetni pol.
1843	se je rodil ameriški pisatelj Henry James, najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma v anglosaški književnosti.
1865 je za posledicami atentata umrl predsednik ZDA Abraham Lincoln.
1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. Nedelja, 15. april Danes goduje Bernarda.
1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Mansart. Po njem se imenujeta mansardna streha in podstrešna sobica. 1660 se je rodil Hans Sloan, zdravnik in predsednik kraljeve družbe, ki je zapustil družbi svojo zbirko, iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu.
1844	se je rodil se je francoski pisatelj Anatole France.
1867 se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright, ki je skupaj z bratom Orvillom 17. 12. 1903 opravil prvi polet z motornim letalom, ki ga je sam konstruiral.
1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1917 se je Lenin vrnil iz emigracije v Švici in tudi praktično prevzel vodstvo upora in revolucijo v Rusiji.
1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj oddaj Peter Ustinov. Ponedeljek, 16. april Danes goduje Rudi.
Danes je svetovni dan hemofilije.
1520 je papež Leon obsodil enainštirideset predlogov za izboljšanje položaja v Rimskokatoliški cerkvi, ki jih je predlagal nemški teolog Martin Luter.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin Parmentier,
ki je v Franciji in tako tudi v Evropi uveljavil krompir.
1790 je umrl je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin.
1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Sergejevič
Hruščov.
1961 je prišlo je do spodletelega poskusa izkrcanja na Kubi v Prašičjem zalivu.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Končno olajšanje in nekaj padavin
Upam, da ste preživeli lepe praznike, da je potica lepo rasla, da so bila jajčka lepo pobarvana in ste imeli pri tem delu veliko veselja, ter da je bil hren hud in klobase dobre. Vse to prinaša vsaj žarek veselja v ta naš danes ne več tako lep svet Zdaj, ko so prazniki za nami, bomo še naprej razmišljali o tem, kaj bo letos raslo na naših oknih in balkonih.
V korita sadimo tudi pokončne rastline
K povešajočim rastlinam vedno posadimo tudi kakšno rastlino, ki bo korito povišala. Le tako boste sedeči na balkonu uživali tudi vi, ne pa samo vaši sosedje in mimoidoči, ki balkon gledajo od daleč. Za višino korita in lep pogled nanj tudi z balkona lahko poskrbijo angelonije in gaure. Zal sta obe vrsti samo v beli, svetlo ali temno
rožnati barvi. Tako bo k rdeče cvetočim bršljankam sodila samo bela barva, k rožnatim pa se lahko odločimo za več odtenkov, angelonije dobimo celo v skoraj modrem odtenku. Angelonije so manj znane, dokaj nežne cvetlice, ki zahtevajo veliko sonca, svetlobe, toplote spomladi, predvsem pa jih prerastejo prevelike rastline, zato jih sadimo tako, da jim v začetku rasti pustimo dovolj prostora. Gaure pa so robustne in odporne rastline, ki zahtevajo veliko sonca.
Foto: Miša Pušenjak
Rumena kasijo, ki jo dopolnjuje dolgi, zelenolistni javorček, ob strani pa še sladki krompir
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Pravilna uporaba pro-tibolečinskih zdravil
V slovenskih lekarnah poteka projekt farmacevtske skrbi Vprašajte o svojem zdravilu. Projekt je namenjen tudi farmacevtom, predvsem pa uporabnikom zdravil, da prek boljšega poznavanja svojih zdravil povečajo aktivno vlogo v procesu zdravljenja z zdravili. V okviru tega projekta potekajo posamezne aktivnosti. Zadnja takšna je Pravilna in varna uporaba protibolečinskih zdravil. Pacientom v pomoč smo pripravili informativno zloženko, ki je na voljo v naših lekarnah.
Bolečina je najpogostejši vzrok za obisk zdravnika ali lekarne. Bolečina je pozitivna, ker je signal, ki nas opozori, da je prišlo v našem organizmu do nekega odklona. Nato je treba ustrezno ukrepati, saj je bolečina povezana z neprijetnimi občutki, ohromi naše delovne sposobnosti, oteži izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in bistveno vpliva na kakovost življenja. Danes je na voljo toliko različnih zdravil in drugih postopkov, da ni nobene potrebe, da bi človek trpel zaradi bolečine.
K lekarniškemu farmacevtu pridejo ljudje po nasvet in pomoč pri blagih do zmernih bolečinah. To so na primer glavobol, zobobol, menstrualne bolečine, bolečine v mišicah in sklepih ipd. Praviloma so to bolečine, ki nastopijo nenadoma in trajajo krajši čas. Če gre za močnejšo ali zelo hudo bolečino ter za kronično bolečino, če
bolečina traja več kot tri do sedem dni, mora bolnik obiskati svojega zdravnika.
Protibolečinska zdravila ali ANALGETIKI, ki so v lekarnah na voljo brez recepta, so razmeroma varna. Zagotovila o varnosti pa veljajo le takrat in toliko časa, dokler se zdravila uporabljajo v skladu z navodili in v priporočenih dnevnih in maksimalnih odmerkih. Seveda to velja tudi za zdravila, predpisana na recept. Dolgotrajna uporaba protibolečinskih zdravil ali uporaba odmerkov, večjih od priporočenih, vodi v resne zdravstvene zaplete. Paracetamol, najbolj uporabljano zdravilo za lajšanje bolečin, lahko poškoduje jetra. Nesteroidna protivnetna zdravila, ki so tudi zelo pogosto v uporabi in so na voljo brez recepta ali na recept, so lahko škodljiva za pre-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
bavila. Najmočnejša zdravila za lajšanje bolečin, opioidi, lahko poleg ostalih neželenih učinkov pri nekontrolirani uporabi povzročijo tudi odvisnost. Prekomerna uporaba določenih protibolečinskih zdravil celo povzroča glavobole in takšna oseba zapade v začaran krog.
(Nadaljevanje prihodnjič) Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
r

Foto: Črtomir Goznik
Protibolečinska zdravila ali analgetiki, ki so v lekarnah na voljo brez recepta, so razmeroma varna.
Za višino korita lahko tudi med bršljankami poskrbijo okrasne koprive. Te so prekrasne tako v senci, kjer lahko prinesejo veliko pisanih barv, kakor tudi na soncu. Le da jih bo na soncu seveda treba zalivati. Ravno v tem primeru pridobijo na pomenu korita z vodno rezervo. Še ene zanimive cvetoče rastline lahko kombiniramo z br-šljankami. To so suhe rože. Suhe rože bolj poznate kot zelo visoke rastline, ki jih gojimo na vrtu in nam pridejo prav v poletni vročini, kasneje pa v zimskih šopkih. No, v korita seveda ne sadimo teh visokih rastlin. Vrtnarji so za sajenje v korita pripravili nizke, grmičaste, vendar bujno cvetoče suhe rože. Najlepše so seveda rumene, dobimo pa tudi bele, oranžno cvetoče in seveda rdeče.
Ko govorim o pokončnih rastlinah, so nekoliko dražje, a zelo opazne tudi kordiline ali kijevke. Žal jih vrtnarji v okolici Maribora nimajo veliko, saj je njihova cena nekoliko višja zato, ker so to trajne posodovke. Po končani sezoni jih presadimo v lonce in obdržimo čez zimo v istem prostoru, kamor pospravimo tudi oleandre, citruse in ostale lepotice.
Za konec pa seveda ne smem pozabiti še ene pokončne in meni izredno ljube rastline. To je bazilika, pa ne tista z bleščečimi listi, ki jo poznate. Vrtnarji vam lahko za sajenje v korita ponudijo veliko odpornejše, hitreje rastoče in bujne bazilike. Te imajo lahko zelen ali rdeče zelen list, predvsem pa nas tudi celo poletje razveseljujejo z lepimi modrimi cvetovi. Če imate radi čebele, jih boste prav gotovo nasadili. Ta rastlina vam bo na balkone prinesla tudi opojen vonj, prav tako kakor njena bolj znana sorodnica pa je uporabna tudi v kuhinji.
Med Slovenci je sicer zelo malo ljubiteljev modre barve, ampak za tiste, ki ste, lahko med bršljanke, pa tudi druge povešajoče balkonske lepotice, posadite različne modre salvije.
Povešajoče kombinacije
Od povešajočih rastlin vrtnarji k bršljankam radi ponudijo rumene sanvitalije, katerih cvetovi spominjajo na miniaturne sončnice. Če nimate korit z vodno rezervo, jih nikar ne sadite. To so cvetlice, ki imajo neskončne potrebe po zalivanju, tako da zaradi njih lahko bršljan-ke celo utopimo. Raje se odločimo za rumeno cvetoči bidens. Še bolje pa je, da rdečo barvo umirimo z belo cvetočim čipkastim mlečkom. Mleček se je pri nas že lepo udomačil. Za njega velja, da ga ne damo na prosto pred prvim majem oziroma takrat, ko noči več niso prehladne. Ker običajno druge rastline sadimo in damo na prosto prej, naj povem enostaven trik. Na mesto, na katerem bo rasel mleček, damo samo enako velik plastičen lonček brez zemlje. Tako boste kasneje, ko bo topleje, tja samo postavili sadiko mlečka. Ne bo treba ponovno kopati in delati luknje in s tem vznemirjati ostalih že rastočih rastlin. V lanskem letu pa se je pri nas pojavila še ena novost, in sicer belo cvetoč bidens. Bela barva je namreč najboljša kombinacija k močnim rdečim ali oranžnim tonom vodilnih rastlin v koritih. Preveč rdeče ali
w
Foto: Miša Pušenjak
Modra anglenija v družbi s sladkim krompirjem in v ozadju skrito mulenbekijo ter okrasno koprivo
oranžne barve bode v oko, nas ne pomirja, ampak vznemirja, zato je rdečo barvo nujno umiriti s pomirjujočim belim tonom ali pa zelenjem. Bolj zahtevni in spretnejši lahko korita z močnimi barvami omilite tudi s poveša-jočimi plamenkami. Celo mini petunije lahko z velikim uspehom kombiniramo k bršljankam, saj te, za razliko od njihovih sorodnic z velikimi cvetovi, niso zahtevne. Ne potrebujejo veliko vode in tudi hranil ne. Tako se njihove zahteve ujemajo z zahtevami skromnih bršljank.
Še eno rastlino priporočam tistim, ki iščete nekaj drugega. To je drobnocvetna kasija. Žal je samo rumene barve, ampak rumena barva je barva sonca in nekaj prav posebnega. Ta rastlina je zelo bujna, zato se v korito skupaj z bršljankami posadi samo ena rastlina. Še bolje pa je, da jo damo v posebno korito, kombiniramo pa jo z javorčki, begonijo zmajeva krila ali bolivijsko begonijo in morda kakšno okrasno travo, kot je biserno proso.
Med čipkastimi lepoticami je poleg mlečka nekaj posebnega tudi navadna zelenolistna tradeskancija. Ta se potem v drugi polovici poletja obda z nežnimi belimi cvetovi, ki so kot nežen oblak okoli rastline. Sodi pa med izredno nezahtevne balkonske lepotice.
Čebulna in kapusova muha
Za konec pa še opozorilo. Takoj, ko se padavine pomirijo, pričakujem nalet in napad čebulne muhe in pa tudi kapusove muhe. Zato svetujem, da na vrtu pokrijete tako vse posajene kapusnice kakor seveda čebulo in česen. Danes lahko te muhe preganjamo tudi s posebnim naravnim pripravkom, ki vsebuje entomopatogene ogor-čice. Ker je končno padel dež, lahko ogrožene vrtnine zalijete tudi s tem pripravkom. V brskalnik na svetovnem spletu vtipkajte geslo entomopatogene ogorčice in našli boste spletne strani, kjer jih lahko naročite oz. pridete do njih. Tega pripravka namreč v trgovini ne morete kupiti. Za njegovo uporabo mora biti zemlja mokra, zato jo po potrebi še zalijte, nanašamo pa ga zvečer po sončnem zahodu. Najbolje pa bi bilo, da bi bil dan oblačen ali bi celo rahlo rosilo. Ko ga nanesemo, varuje posevek do štiri tedne, po tem tretiranje ponovimo. Za čebulno muho bo to zadoščalo, za kapusovo muho pa verjetno ne, saj se je letos pojavila izredno zgodaj.
Miša Pušenjak
Modra pokončna salvija, roza petunija, beli milijon zvončki in sivolistna dihondra
Foto: Miša Pušenjak
S svetovne
g/asbene
scene
Sin slavnega Paula McCar-tneya James McCrtney je v intervjuju za britanski BBC izjavil, da skupaj s preostalimi sinovi članov te legendarne skupine razmišljajo o tem, da bi ustanovili Beatlese druge generacije (The Beatles - The Next Generation). James, ki je v svoji dosedanji glasbeni karieri objavil dva izdelka, in sicer Available Light in Close At Hand, je povedal, da je o svoji ideji že govoril z Seanom Lennonom in Dhanijem Harrisonom, ki sta nad idejo navdušena. Sin Ringa Starra Zak Starkey pa zaenkrat ni pretirano navdušen nad to idejo. V zadnjem času se je veliko govorilo tudi o morebitnem ponovnem skupnem sodelovanju preostalih članov te legendarne zasedbe, vendar je Paul McCartney dejal, da to ni dobra ideja, saj bi lahko s tem uničili spomin na to slavno in legendarno britansko zasedbo. Naj spomnimo, da The Beatles letos praznujejo abrahama. Člani te zasedbe so namreč 12. julija leta 1962 od-
James McCartney
Foto: wordpress.com
igrali svoj prvi koncert v londonskem Marqueeju, 5. oktobra istega leta pa je izšla njihova prva uspešnica Love Me Do. Ob tej priložnosti je v pripravi muzikal, imenovan po prvem hitu. Glasbeni spektakel bo od 14. septembra dalje na ogled 4 mesece zapored v londonskem
gledališču Prince of Wales.
®®®
Nekaj tednov po smrti pevke Whitney Houston, so se v Hollywoodu pričakovano že pojavile novice o tem, da je kar nekaj filmskih studijev zainteresiranih za biografski film o tej pokojni popularni ameriški pevki. V medijih pa že na veliko krožijo imena, ki so v igri za glavno vlogo v filmu. Neuradno so v konku-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
2.	BOYFRIEND - Justin Bieber
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	TURN UP THE MUSIC - Chris Brown
2.	SHE DOESN'T MIND - Sean Paul
3.	STRASHIPS - Nicki Minaj
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
3.	2012 (IF THE WORLD WOULD END) - Mike Candys & Evelyn feat. Patrick Miller
renci Jennifer Hudson, Vi-vica A. Fox, Megan Good in Jordin Sparks. Pred dnevi pa je svojo željo za glavno vlogo izrazila tudi Rihanna. Ob tem je ta super popularna ameriška zvezdnica dejala, da je skladba I Will Always Love You Whitney Houston prva skladba, v katero se je zaljubila, obenem pa je dodala, da je pripravljena narediti vse, da dobi omenjeno vlogo.
Prvotne članice originalne popularne britanske zasedbe Sugababes Keisha Buchanan, Siobhan Donaghy in Mutya Buena so podpisale pogodbo z založbo Polydor Records v vrednosti milijon funtov in tako se bodo pojavile v originalni zasedbi pod novim imenom. Dekleta bodo posnela in objavila nov material pod novim imenom, saj imajo sedanje članice te zasedbe pravico do uporabe imena Sugababes. Trenutno omenjeno zasedbo sestavljajo Heidi Range, Amelle Berrabah in Jade Ewan. Pri nastajanju novega albuma naj bi dekletom pomagala popularna pevka Emeli Sande, ki je potrdila, da piše skladbe za novo žensko zasedbo. Ime nove zasedbe zaenkrat ostaja še skrivnost.
21. maja bo izšel jubilejni že štirideseti studijski album legendarnega valižanskega pevca Toma Jonesa. Novi al-
bum, na katerem bodo v glavnem priredbe znanih skladb, nosi naslov Spirit In The Room. Na albumu, ki bo izšel pod okriljem založbe Islands Records, se je ta veteran popularne britanske glasbe lotil priredb tako znanih glasbenih imen, kot so Tom Waits, Sir Paul McCartney, Paul Simon, Leonard Cohen in številnih drugih. Sir Thomas John Woodward se je rodil 7. junija 1940 in je seveda veliko bolj znan pod imenom Tom Jones. Od leta 1965 do danes je Jones prodal več kot 100 milijonov plošč. Ob koncu se spomnimo samo nekaterih njegovih največjih uspešnic: Green, Green Grass of Home, She's a Lady, Sex Bomb, It's Not Unusual in odlična priredba skladbe Kiss,
ki jo v originalu izvaja Prince.
®@®
Punk rok diva Patti Smith naj bi 5. junija izdala svoj nov studijski album. Naslov njenega že enajstega studijskega izdelka je Banga, prvi singel z albuma pa je skladba z naslovom April Fool, ki je že v digitalni prodaji. Na omenjeni plošči bo moč slišati tudi skladbo This Is A Girl, ki jo je Patti posvetila pokojni britanski pevki Amy Winehouse. Za produkcijo novega albuma so ob Patty Smith poskrbeli še Tony Shanahan, Jay Dee Daugherty in njen dolgoletni sodelavec Lenny Kaye. Zadnji album Twelve je pevka izdala leta 2004.
®®®
Znan britanski producent Mark Ronson, ki se ga najbolj spomnimo po sodelovanju z Amy Winehouse v skladbi Valerie, je napisal glasbo za balet Carbon Life. Pri tem zelo zanimivem glasbenem projektu sodelujejo številna znana glasbena imena, kot so Alison Mosshart iz zasedbe The Kills, Johathan Pierce, bobnar skupine The Drums, in slavni Boy George. Pri pisanju glasbe je Ronsonu pomagal tudi Andrew Wyatt, frontmen zasedbe Miike Snow. Balet je pre-mierno uprizoritev doživel 5. aprila v znameniti dvorani Royal Opera House v Londonu.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Zasluženo
Velikokrat ljudje govorijo o grenko-stih, ki se godijo njim ali drugim. O življenjskih tragedijah in krivičnosti usode. Ja, življenje je krivično, temu ne morem ugovarjati. Velikokrat pa razmišljam, kaj storijo posamezniki, ko se znajdejo v težkih situacijah.
Človek ima namreč vedno izbiro. Storiš tako ali tako. Ko te življenje sesuje, sta poti vedno dve. Eni obležijo, se smilijo sami sebi in do smrti točijo solze o krivičnosti življenja. Drugi se poberejo, se nekaj naučijo in gredo naprej. Izbira je zmeraj, zmeraj. A izbira stopiti naprej nikdar ni lahka. Zahteva pogum. Od posameznika terja, da stopi na lastne noge, kar pa pomeni se v nekem smislu osvoboditi, in to ni nikoli enostavno. Sploh, kadar te ob tem še kdo z lopato po glavi. Pa vendar: luknja za pobeg še vedno je in vedno bo.
Spomnim se, ko mi je enkrat nekdo govoril o svoji so-rodnici, ki da jo mož na vsake kvatre pretepe. "In kaj ona stori?" me zanima. "Nič, če pa ga ljubi. Pa v bistvu ga ne gre kriviti, saj je ponavadi pijan," pravi. Začudim se nad olajševalnimi okoliščinami in nekako nadaljujem pogovor. Pa potem razmišljam ... Prve klofute si nobena ne zasluži. Druga je svarilni zvon, ko pa je tepena tretjič, pa je tepena premalo. To se sicer sliši kruto, ampak kot sem že zapisal, ljudje imamo izbiro. Ali se pustiš mlatiti ali pa greš. Gre za to, da presežeš to, kar je, da izrasteš ven.
Zaradi tega mi niso posebej pri srcu ljudje, ki se samo smilijo sami sebi. Že, že, do neke mere, potem pa se je treba vprašati: Kaj pa zdaj? Kako naprej? Ali je to tisto, kar želim? Pa to seveda ne velja samo, če te kdo pretepa. Lahko gre za izgubo službe, morda te je kdo zapustil, morebiti ti je pogorela hiša. In če se človek že ni sposoben sam izvleči iz kakršnekoli godlje, lahko vsaj poišče ustrezno pomoč. Tudi to nekaj velja. V nasprotnem primeru se mi zmeraj zdi, da si tisto, kar se ti dogaja, tudi zaslužiš. Če ne storiš ničesar, da bi se potegnil ven, ničesar, da bi kaj spremenil na bolje, si zaslužiš, kar imaš. Tega seveda ne gre mešati s krivico ...
Izbira je vedno. Izbira med lahko in težko potjo. Za svoja dejanja odgovarjaš in še pomembneje, nosiš posledice sam. Temu se pravi biti odrasel, temu se pravi biti oseba. Ni ne boga, ne usode, niti odrešenika. Sami smo in imamo, kar naredimo; sprijaznimo se že enkrat s tem. Morda - ampak čisto zares samo morda - se kaj spremeni na bolje.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
l_es t Vi
v NAJ
1. SOME feat. Kii
EBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye Umbra
2.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
3.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
4.	PART OF ME - Katy Perry
5.	NEXT TO ME - Emeli Sande
6.	GIVE ME ALL YOUR LUVIN' - Madoni
7.	I WON'T GIVE UP - Jason Mraz
8.	CHARLIE BROWN - Coldplay
9.	THESE DAYS - Foo Fighters
10.	DOMINO -Jessie J
11.	BORN TO DIE - Lana Del Rey
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 10. aprila 2012
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Zeljna pita z mletim mesom
TOREK
špageti po milansko, rdeča pesa v solati SREDA
krompirjeva juha, orehove palačinke ČETRTEK
golaževa juha, polnozrnat kruh PETEK
zeljna pita z orehi*, solata iz stročjega fižola SOBOTA
rižota s puranjim mesom, zelena solata NEDELJA
goveja juha z rezanci, ocvrt piščanec, riž, solata, bela čokoladna pena** PONEDELJEK želodčkova kisla juha
Zeljna pita z orehi
Sestavine: 1 majhno zelje, 1 čebula, žlička olja, sol, mleti poper, 250 g šampinjonov, 1 lovorov list, 200 g orehov, 150 g moke, 5 jajc, 50 ml mleka, 200 ml kisle smetane, 1 čajna žlička pecilnega praška, 2 čajni žlički kisa, 150 g naribanega sira.
Narežite zelje na drobne rezance. Sesekljajte čebulo. Na vročem olju dušite oboje približno 6 minut, da zelje upade. Po okusu solite in poprajte. Ohladite. Narežite šampinjone in jih 5 minut dušite skupaj z lovorovim listom. Ohladite in odstranite lovor. Orehe nasekljajte na večje kose. Pekač namažite z oljem in potresite z moko. Posebej
zmešajte jajca, mleko, smetano in moko v gladko mešanico. Dodajte pecilni prašek, pomešan s kisom. Dobro polovico mešanice vlijte v pekač, po njej razporedite dušeno zelje, po njem šampinjone, po vrhu orehe in nariban sir. Čisto na vrh vlijte preostanek jajčne mešanice in dajte v ogreto pečico (170 stopinj). Pecite okrog 50 minut. Preden pito razrežete, pustite, da se 15 minut ohlaja. (Mesoljubci lahko namesto orehov vzamejo mleto meso, ki so ga podušili ter začinili s soljo in poprom.)
Bela čokoladna pena
Sestavine: 150 g bele čokolade, 100 g temne čokolade, 3,2 dl sladke smetane, 4 lističi želatine.
Želatino za 10 minut namočimo v malo hladne vode. Belo čokolado drobno sesekljamo. 1,2 decilitra smetane segrejemo, dodamo sesekljano čokolado in pri nizki temperaturi mešamo, da se čokolada stopi, zmes pa postane gladka. Odstavimo. Primešamo ožete lističe želatine in mešamo, da se želatina povsem stopi. Kremo ohladimo. Preostalo sladko smetano čvrsto stepemo. Primešamo jo ohlajeni peni in jo nalijemo v steklene skodelice. Pokrijemo jih s prozorno folijo in za 2 do 3 ure postavimo v hladilnik. Temno čokolado stalimo in nalijemo na ohlajeno peno. Skodelice znova postavimo v hladilnik, a le toliko, da se čokolada strdi. Belo čokolado za 15 minut postavimo v hladilnik, nato jo nastrgamo v obliki ostružkov z nožkom za lupljenje zelenjave. Bele čokoladne ostružke potresemo po sladici. Namesto ostružkov k sladici ponudimo staljeno temno čokolado, kekse ali/in kakšen sadni preliv.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
V KOMI
Mož nekaj mesecev leži v komi, žena mu nenehno stoji ob strani. Ko se končno zbudi, ji pomigne, naj se mu približa. Ko se žena usede zraven njega, ji reče: "Veš kaj, z menoj si bila skozi vse slabe čase. Ko sem bil odpuščen, si me podpirala; ko mi je propadel posel, prav tako; ko sva izgubila hišo, si še vedno stala ob meni; ko mi je začelo pešati zdravje, prav tako. Veš kaj, draga?" "Kaj, srce?" ga vpraša nežno.
"Mislim, da mi prinašaš smolo." ©©©
DOMAČA NALOGA
Oče je vprašal sina, ki se je vrnil
iz šole:
»In kaj je rekla učiteljica za domačo nalogo, ki sem ti jo naredil včeraj?«
»Rekla mi je, da sem vsak dan bolj zabit.«
©©© HIPOHONDRIJA
Splošni zdravnik pregleda pacientko in reče:
»Mislim, da gre za hipohondrijo.« »Čudovito! Moj mož mi pa vedno
pravi, da mi nič ne manjka.« ©©©
KAMNI
Jezus, Sveti Peter in apostol Janez so ribarili sredi jezera. Naenkrat se je oglasil Jezus:
»Grem na obalo, da bom prinesel nekaj pločevink piva!« Stopil je na vodo, po vodni gladini odšel na obalo in se prav tako tudi vrnil do čolna. Čez pol ure se je oglasil sveti Peter: »Grem na obalo po sendviče!« In že je stopil na vodno gladino, po njej odskakljal do obale in se prav tako tudi vrnil do čolna. »Jaz grem po karte, da nam ne bo dolgočasno!« se je oglasil apostol Janez, stopil iz čolna v vodo in utonil. Pa se je Peter obrnil k Jezusu in mu rekel: »Oh, vsaj to bi mu lahko zaupala,
kje v vodi ležijo skale!« ©©©
RADOVEDNEŽ
»Ali ni lepo nebo, draga moja?« je vprašal fant dekle, medtem ko sta ob sončnem zahodu ležala na obali jezera. »Ja, lepo nebo je.« »Ali si tudi ti zadovoljna, da sva tukaj na počitnicah?« »Seveda sem.«
»Ali je tudi tebi tako pomembno, da si v moji družbi, kot je meni pomembno, da sem v tvoji?« »Seveda, dragi.«
»Ali bova vedno tako srečna, kot sva danes?« »Bova, seveda bova.« »Bova imela tudi otroke?« »Če boš toliko govoril in nič naredil, zagotovo ne.«
							SESTAVIL EDI KLASINC	SKOK S TELOVADNEGA ORODJA	MISELNI IN IZRAZNI OBRAZEC	NEIZORAN DEL NJIVE	KRISTUSOV SODNIK	ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO														
							NAPRAVA ZA PHANJE																			
																										
■/vT-				\ ■^■Cv .														0		ÜÉ-----Sd§ti|s Bpp— — — — i, J^&MHgj						
							RDEČE BARVILO ZA							■			i" /.	—	L							
																			p							
							TEKSTIL													& — rSaft"1^žffffffi»^				liiniiTlTli		
hbHGÍSES		-					SPANJE (PREKMUR.)														'' " : ■ 3 .«-J'					
							STOLNI KANONIK																			
							STANOVITNEŽ																			
	MERILNIK VIŠINE SNEŽNE ODEJE	POLAVTOMATSKA PIŠTOLA	BRENCELJ	TONOVSKA LESTVICA	PANJ Z ENIM SATOM										ŽIVČNA CELICA			OPISNOST			navduSen PRIVRŽENEC	IVAN CANKAR	KRASOTICA		RUM KOLA	
TEDNIK					RUDI CARRELL																					
SPODRSLJAJ, KIKS									HRANA VAMPIRJEV	OLGA ZUPAN	VRSTA FILMA KRAJ OB MURI															
VERDIJEVA OPERA IZ 1842								PEVSKI ZBOR LUNINO ŠTEVILO				IZDELOVALEC TERACA														
DRŽAVNA BLAGAJNA					EKONOMIST (IGOR)							POŠKODBA SKLEPA										PETER ZOBEC				
					ŠPRAJČEV FILM							NATAKNITEV										IGRALKA (MILA)				
STRUPENA KAČA				RIBE V RIBNIKIH						DELOVNI NALOG			ROMAN SAVNIK								DEBELA oSiljena PALICA					
				NOVINARKA ŠMID									ZALIV V ČRNI GORI													
OLGA BEDJANIČ			OPERNI SPEV POSLANEC (MATJAŽ)						ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA	AFRIŠKA DRŽAVA OB GVINEJSKEM ZALIVU											OČKA ameriSka FILMSKA DRUŽBA				iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii	
PREBIVALKA MEHIKE										EKONOMIST EVA LOGAR			i													
POLET, ZANOS					OGRODJE IZ LETEV ZA VINSKO TRTO										ZAČASEN NAČRT, OSNUTEK											
KRVAVEČA POŠKODBA				<	IZ BESEDE ARAN	ENOROČNA SEKIRA, TESLA									NATAKAR											
UGANKARSKI SLOVARČEK: AINA = naša novinarka Šmid, EOZIN = rdeče barvilo za tekstil, EPAKTA = lunino število, NEVRON = živčna celica, NORČIČ = slovenski ekonomist in raziskovalec slovenskega protestantizma (Oto, 1935-2002), RKO = ameriška filmska družba, TOPOS = miselni in izrazni obrazec, ŽATLAKA = enoročna sekira, tesla.
Teoo} 'e^euez 'euoi 'eo^s '^ueAjei
'ue|a '3!ojon oio 'e^ueginaiAi 'ne 'uoqe9 'efue 'go 'Ho^ 'sd 'NO '|doi>i 'pe§ 'zd 'u|az 'ezjaiuo 'Jeja 'jeooiei 'jo^ 'ooonqeN 'wmou|>i '^asjpods 'jejesoua 'jbjo^ 'o|eds 'ujzoa 'edojs :ouabjopoa '3>iNVZId» 31 A31IS3d
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 17. aprila 2012
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
dušen ohrovt, kuhana govedina SREDA
gobova juha z ajdovo kašo, sadna solata ČETRTEK
stročji fižol v omaki, hrenovke PETEK
ribji narastek s cvetačo*, solata SOBOTA
ješprenjčkova zelenjavna juha NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, dušen riž, solata PONEDELJEK
zelenjavni zrezki**, pražen krompir, radič
*Ribji narastek s cvetačo
Sestavine: 50 dag cvetače, 6 kosov ribjih filejev, limonin sok, česen, sol, sesekljan peteršilj, 2 žlici moke, 0,5 dl olja za peko; bešamel: 4 dag masla, 4 dag moke, 4 dl mleka, 2 jajci, sol, poper, drobtine, 3 žlice parmezana ali sira Očiščeno in na cvetove razrezano cvetačo skuhajte v slani
vodi, da je še malo trda. Odcedite jo. Fileje, sveže ali zamrznjene, potresite s soljo, strtim česnom in pokapljajte z limoninim sokom. Tako pripravljene povaljajte v moki ter na vročem olju na hitro opecite (3 minute). Opečene kose polagajte v namazan pekač; med kosi in po vrhu razvrstite cvetove cvetače, potresite s peteršiljem in prelijemo z bešamelom: v dvolitrski kozici razta-lite maslo, zamešajte moko in zalijte s hladnim mlekom. Mešajte z metlico. Bešamelova omaka naj vre 3 minute. Nato jo solite, odstavite, zamešajte rumenjaka, poper in trd beljakov sneg. Po vrhu potresite žlico drobtin ter jih s počasnimi obrati zamešajte v bešamel. Po bešamelu potresite parmezan ali sir. Narastek postavite v pečico, ogreto na 200 stopinj za približno pol ure.
**Zelenjavni zrezki
Sestavine: po 25 dag poljubne zelenjave (na primer korenček, por, zelje, brstični ohrovt ...), čebula, sol, poljubne začimbe po okusu, paradižnikova mezga; bešamel: 3 dag masla, 1 žlica moke, 1,5 dl mleka, 1 jajce, 1 rumenjak.
Zelenjavo narežemo in damo pražit na čebulo. Solimo in začinimo, lahko dodamo še paradižnikovo mezgo. Do konca dušimo. Potem lahko naredimo bešamel omako: pomešamo 3 dag masla in 1 žlica moke , zalijemo z 1,5 dl mleka in iz tega skuhamo gladko omako. Dodamo jajce in rumenjak in pomešamo v zelenjavo. Maso zajemamo z žlico, položimo na vroče olje, potolčemo in opečemo po obeh straneh.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SPOLNA BOLEZEN Kliče Mujo Hasota: 'Haso, ali bi mi prišel pomagat drva cepit?'
Haso: 'Ne, ne morem, imam spolno bolezen.' Mujo ga pokliče naslednji dan in ga ponovno vpraša: 'Bi mi prišel drva cepit?' 'Ne morem imam spolno bolezen, 'odgovori Haso. Nato ga pokliče tretjič in ga še zadnjič vpraša, če bi mu prišel pomagat drva cepit. Haso: 'Ne morem, imam spolno bolezen. '
Mujo se razjezi: 'Katera je potem ta tvoja spolna bolezen?' Haso pa odgovori:' Boli me k... .za tvoja drva'.
OBEŠENA TASCA Na policijski postaji se oglasi možakar in pove:«Policist, moja tašča se je na podstrešju obesila na vrv!« »Ste vrv prerezali?« »Ne, saj je še živela, ko sem jo našel.«
KAJ JE TO?
Kaj je to? Podnevi laja ponoči pa plava? Taščina proteza.
MARLJIVA MLADINA Tuja delegacija je obiskala Sovjetsko zvezo in Sovjeti so pohvalili svojo marljivo mladino. Delegacijo so odpeljali na gradbišče in tujci so se prepričali, da res marljivo delajo. Clan tuje delegacije je pristopil k delavcem in vprašal prvega:«Koliko let imaš?« »Sedemnajst!« mu je odgovoril.
»Pa ti?« je vprašal drugega. »Devetnajst!«
»Kaj pa ti?« je vprašal še tretjega.
»Dosmrtno!«
PRISTANEK NA SONCU Reče Mujo učiteljici: 'Jaz bom prvi človek, ki bo pristal na Soncu'.
Učiteljica mu odvrne: 'Kako!? To vendar ni mogoče! Vas bo zažgalo!'
Mujo: 'Jaz bom pristal ponoči'.
NEMOGOČE
Dve zaljubljeni kapljici mleka
se ljubkujeta in ena vpraša:
»Ljubi, ali bi se poročil z menoj
in bi imela otroke?«
»Žal mi je draga, toda jaz sem
pasteriziran!«
Štajerski TEDNIK
POSUSENA
RIBA, POLENOVKA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (ERIKA)
DOPRSNI KIP, BUSTA
NAS GEOGRAF (DARKO)
MEHKO OBUVALO
PEVEC (LADO)
NASELJE PRI CERKNICI
PESNIK (BERT)
PREBIVALKA LADRE
MUSLIMANSKO VERSKO SREDIŠČE
ZNAK ZA MNOŽENJE
UROŠ NEMANIČ
MILNI MEHURČKI
HERCEGOVEC
DEL VOZA
MESTO V RUSIJI
NAS IGRALEC (ARNOLD)
MESTO V ANDALUZIJI
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (DIRK)
JEŠPRENJ Z MESOM
ZGOLJ
PREDLOGA
PLANINA V SRBIJI
POLJSKI POLITIK
NAČIN, VRSTA
FILM O TARZANU
ŽIVKO ARSIČ
USOJENOST
KAČA (NAR.)
ARTHUR (KERAJŠE)
ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)
HRVAŠKI SLIKAR (VJEKOSLAV)
HITER TEK
GRAND PRIX
KOŠARKAR NBA BAKER
MOŠKI SPOLNI ORGANI
ZVRST JAMAJSKE GLASBE
MOČVIRNAT NIŽINSKI SVET
STRAN
UGANKARSKI SLOVARČEK: ATALIK = turški šahovski velemojster (Suat, 1964-), BRANK = slovenska pesnica (Silva, Moja mala kraljestva), BRNA = živalska pustna šema, ELENIAK = ameriška filmska in TV igralka (Erika, 1969-, Obalna straža), LANKA = latvijski šahovski velemojster (Zigurds, 1960-), PRIBAC = slovenski pesnik in pisatelj (Bert, 1933-, Bronasti tolkač), RADINJA = slovenski geograf (Darko, 1927-), RAJK = madžarski politik
(Laszlo, 1909-1949, usmrčen).
}6|d '}9jg 'e^eso 'e^s 'jue^ojpue
'^es 'u|A 'J|p 'sejey 'env 'eposn 'vz 'epemezjei '^eoiejeg '^uejg Tueiy '9| 'jeAo^sei 'e|e^eq 'oequd 'e^uei '|\in	'9U!9 '9i° 'eu!N '9!AOHeP90 'pojej e|3 'jeieoiojee :ouAejopoA IMNVZIdM 31 A3HS3d
Foto: ASV
Foto: ASV
Govori se ...
... da smo doslej na Petovion-skem pravzaprav živeli v zablodi. Mislili smo, da smo pač neka slovenska provinca, sedaj pa vidimo, da smo že desetletja evropska prestolnica. Kajti vse v preteklosti že večkrat videne prireditve so sedaj EPK. In mi tega sploh nismo vedeli! Tudi najnovejši gledališki skup je prestolniški. Osve-ta preproščina, kakšni kmetavzi smo bili doslej!
... da je petovionski župan postal zvezda slovenske kanalizacijske A-televizije z izjavo, da je videl že slabše šole, kot je ptujska rdeča. Prav mu bodi, da se je osramotil. Kaj pa seje hotel pova-žiti s tem, daje bil onkraj luže (in je tam res videl kaj slabšega).
... da bi se morala zamenjati župan lukarske občine in župan najmlajše haloške občine. Prvi se namreč loteva gradnje že tretjega spomenika žrtvam vojn, drugi pa noče slišati niti za prvega in edinega.
... da je prvi mož vidovske fare po več letih truda končno našel rešitev, s katero je lahko prvič
utišal svojega najglasnejšega kritika med svetniki, s tem, ko ga je poimenoval »mišek moj dragi«. Nekateri sicer trdijo, da je glasnemu svetniku zmanjkalo glasu od strahu, da župan misli resno.
... da se z izvolitvijo novega župana pri Urbanu marsikdo resno boji za svoj stolček.
... da so poetovionski kulturniki ponovno na en večer organizirali kar pet dogodkov. Zagotovo tudi zaradi tega na nobenem obisk ni bil prav dober. In tako je bilo na nekem sicer odličnem
koncertu manj obiskovalcev kot nastopajočih.
...da je faranom sv. Doroteje zmanjkalo denarja. Tako pa namesto gradnje cest že lep čas sadijo samo drevesa, kjer se le da, v spomin na čase, ko se je ceste še gradilo
Vidi se ...
... da so ob akciji Očistimo Slovenijo v stari Poetovioni pozabili očistiti tudi razpadajočo sramoto ob robu novega spalnega naselja.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Tian Vrabec Možina, Godeninci 2a, Središče ob Dravi.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Naši Bibi paše malo cartanja, pa čeprav samo z dudo,« nam je k svoji tokratni fotografiji pripisala Gordana Šori.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
1	9				5	4		
5				2	7		8	
		8	6			3	7	
2	8	4		5	3			
	6						1	
			9	4		8	2	3
	4	2			1	7		
	1		7	9				6
		5	3				4	9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	0
Bk	VV	©©	€	000
Dvojčka	VVV	©©©	€€	0
Rak	VV	©	€€€	00
Lev	V	©©	€€	000
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©	€€	000
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VVV	©©	€€€	0
Kozorog	VV	©©©	€€	000
Vodnar	VV	©©	€€€	00
Ribi	VVV	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. aprila 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Zbujanje sočutja je skrivnost humorja.« Fjodor Mihajlovič
Dostojevski
•kick
»Pil sem, da bi vas pozabil, da bi me prenehala preganjati vaša slika... Toda ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno.« Marcel Achard
-k-k-k
»Ženske igrajo šah slabše od moških, ker je treba pet ur molčati.« Vasilij Smislov
•k-k-k
»Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja.«
Wilhelm Raabe
-k-k-k
»Humorist je hudo zlovoljen človek.« Jules Renard »Satirik je kirurg - humorist fizioterapevt.« Žarko Petan -k-k-k
»Če vidimo luč na koncu predora, je to luč prihajajočega vlaka.« Robert Lowell
-k-k-k
»Če ne bi imeli napak, ne bi toliko uživali v napakah
drugih.« Francois de La Rochefoucauld -k-k-k
»Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela.« Neznan
avtor
-k-k-k
»Kadar jasno opazimo napake drugih, je to zato, ker jih imamo sami.« Jules Renard -k-k-k
»Neumen je človek, ki ne zna napraviti izvirne napake, temveč ponavlja tuje.« Stanislav Šimič
Ormož • Iz domače velikonočne delavnice
Veliko potrpežljivosti za lepe pisanke
Karči Mertik s Hardeka pri Ormožu pred veliko nočjo ustvarja zanimive pirhe in pri tem delu izživi kreativnost, ki je očitno v njem. Pred 25 leti je namreč v reviji Basteln videl pirhe, ki so imeli lupino umetniško prepredeno z majhnimi luknjicami. Ni mu dalo miru. Hitro si je nabavil strojček za graviranje in se opremil z veliko potrpežljivosti. Delo mu je postalo z leti tako všeč, da to z veseljem počne še danes.
Foto: Viki Ivanuša
Karči in Majda Mertik sta tudi letos za veliko noč ustvarila prave mojstrovine.
Prve poizkuse je naredil s kurjimi jajci, pa rezultat ni bilo dober. Pri vrtanju namreč nastajajo vibracije in zelo pogosto se zgodi, da lupina poči. Zato je bilo treba naštudirati hitrost vrtanja, debelino svedra, pa tudi debelino luknjic in njihovo razporeditev, ki še omogoča čudovit čipkasti motiv, a hkrati zdrži obremenitev vibracij. „Z leti preizkušanja sem prišel do zaključka, da so za vrtanje najboljša račja, gosja in puranja jajca, ki
so večja in čvrstejša. Pred obdelavo jih je treba oprati, ker imajo voščen ovoj, na katerem sveder drsi. Vzorec narišem poljubno, pogosto pa nastaja kar iz glave v roko. Po vrtanju luknjic je treba odstraniti ovojnico, kar je tudi mukotrpno natančno delo. Potrebujem tudi mehko podlago, roko pa je treba držati pri miru, da je jajce vedno pravokotno na sveder, sicer je hitro vsega konec. Pri vrtanju se širi vonj po beljakovini, sprošča se fini prah,
pa tudi zvok lahko hitro spomni na zobozdravstveno ordinacijo," se smeje Karči Mertik.
Prav zlobno je, da lupina poči vedno na koncu, po večurnem delu, vendar Karčija to ne jezi preveč; vzame pač novo jajce in nadaljuje, ker mu to opravilo čudovito pomirja živce. Z vrtanjem pirhov se začne ukvarjati takoj po novem letu. Takrat se ustvarjanja loti tudi žena Majda, ki je zelo spretna s čopičem in pirhe rada poriše na najrazličnejše na-
Foto: Viki Ivanuša
Pirhi, ustvarjeni s svedrom in s čopičem
čine. Izpihane lupine jajc za ta namen zbirata celo leto. Prijatelji, znanci in sorodniki jima do pomladi podarijo najrazličnejša jajca, kasneje pa jih potrebujejo za pernati naraščaj. Za zahvalo dobijo marsikaterega nazaj v prekrasni preobleki.
Karčija Mertika Ormožani poznajo kot odličnega kuharja, žena Majda pa je povedala, da rad kuha tudi doma in da koga drugega ne spusti rad v kuhinjo. Kuhanje je zanj kreativna in z estetiko povezana dejavnost. Ker za to potrebuje kuhalnice, si jih izdela kar sam. Te so iz različnega lesa in prav čudnih oblik. Skupno pa jim je to, da vse kljub svoji umetelnosti in nenavadnosti prav lepo ležijo v roki in opravljajo svoje poslanstvo. Karči pravi, da ko zagleda les, pa naj bo slivov, češnjev, bukov ali orehov, v vitrah že vidi, kako bo izgledala naslednja kuhalnica.
Medtem pa Majda riše na steklo in svilo, kvačka, plete, izdeluje tapiserije, makrameje, nekoč je tudi šivala, zadnje čase pa predvsem slika. Preprosto ima dar, da lahko kombinira barve in ustvarja oblike, ki se spreminjajo v čudovite izdelke. Majda in Karči Mertik bosta morala ob kakšni priložnosti razstaviti svoje izdelke. Toliko zanimivega počneta in v njuni prijetni družbi se človek hitro zaklepeta in pozabi na čas. Pravita, da imata rada druženje, takšno, kot so ga poznali in negovali nekoč. Majda Mertik je prepričana, da je veliko ljudi kreativnih, pa tega nikoli ne odkrijejo. Živijo namreč svoje utečeno življenje in ne odstopajo od vsakdanjika.
Viki Ivanuša
Miklavž pri Ormožu • Revija odraslih folklornih skupin ■ Y
Diradi cindara 2012
Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ormož je v soboto, 31. marca, v sodelovanju s Turističnim društvom Miklavž pri Ormožu pripravil območno revijo odraslih folklornih skupin 'Diradi čindara 2012'. Nastopilo je šest skupin iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Tako smo si lahko ogledali folklorno skupino Metla iz Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu (Kaj pač kmeti fali?), folklorno skupino Kulturnega društva Obrež (Čegleščec), folklorno skupino Turistič-no-kulturnega društva Ivanjkovci (Gostuvaje), folklorno skupino Untrca Kulturnega društva Fran Ksaver Meško od Svetega Tomaža (Pustna nedelja), folklorno skupino Kulturnega društva Podgorci (Iz grozdja gre v kadi -ples na grozdju) in mladinsko folklorno skupino Pod-
kev Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu (Zmaj ma rep v čupariji).
Skupine je ocenjevala strokovna spremljevalka Klavdija Žabot, ki s folkloro živi že od malih nog. Pravi, da je preživela lep folklorni večer in imela priložnost videti dobro delo plesalcev in njihovih inovativnih vodij. Opaža, da skupine upoštevajo pripombe iz minulih let, tako da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na kostumskem področju, popravile so se frizure, več delajo na petju, morda je
zasledila le še nekaj nedoslednosti pri plesu, a se jih da odpraviti z vajo. Uspeh je
tudi interes mladinskih skupin za folkloro.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Od tod in tam
Leskovec • Razstava pisanic
Člani in članice Turističnega društva (TD) Klo-potec iz Leskovca se tudi letos niso izneverili dolgoletni velikonočno tradicionalni razstavi pirhov in domačih dobrot. Odkar imajo nove društvene prostore v večnamenskem objektu blizu šole, razstave prirejajo v njih. Tokratno velikonočno razstavo pirhov so uradno odprli v petek zvečer, obiskovalci pa so si razstavljene male umetnine lahko ogledali do ponedeljka. Na kakšen način se lahko obarvajo ali drugače okrasijo jajca, so letos pokazale članice Aktiva žena iz Sel, Aktiva žena iz Lancove vasi, iz Društva podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi in Društva žensk iz Pobrežja, s svojim razstavnim kotičkom pa so se predstavili tudi učenci domače, leskovške osnovne šole (na posnetku). Ob najrazličnejših pirhih in aranžmajih zanje je bilo letos na razstavi videti tudi vezene prte in prtičke, še posebej pa so se izkazale leskovške gospodinje z odličnimi poticami in drugimi velikonočnimi dobrotami.
SM
Križevci • Velikonočna razstava
Foto: M. Ozmec
Kulturno društvo Križevci je pripravilo že trinajsto velikonočno razstavo, na kateri s svojimi izdelki sodelujejo tudi članice društva kmetic Kri-ževci - Veržej. Za tokratno razstavo so ob unikatno okrašenih pisanicah zbrane še starejše fotografije s krščansko vsebino, ki so jih v namen razstave odstopili krajani sosednje vasi Iljaševci. Društvo kmetic je obiskovalcem na ogled ponudilo tudi fotografije in risbe z natečaja Kozolec-Zveze kmetic Slovenije.
NS
Velikonočna razstava v Murkovi
Foto: Črtomir Goznik
Murkova ulica, ki se je včasih ponašala z več manjšimi trgovinami, največja med njimi pa je bila blagovnica Emone-Merkurja, a je to podjetje pred desetimi leti šlo v stečaj, je zadnja leta ulica duhov. Pogled na številne prazne izložbe je žalosten, in medtem ko so se domačini že nekako sprijaznili s tem, pa je veliko manj prijetna za turiste, ki se sprašujejo, kje je tista ponudba, ki bi lahko pritegnila tudi njih in ponovno prinesla več življenja v ta del Ptuja. Zato je občasno postavljanje priložnostnih razstav v največja izložbena okna več kot dobrodošlo. V tem času si »okenska razstavišča« delita OŠ Ljudski vrt z razstavo svojega projekta o Rimljanih in gospodinje, organizirane v društvih gospodinj in kmetic MO Ptuj ter Doma upokojencev Ptuj, ki so pripravile velikonočno razstavo.
MG
Foto: SM
V. Nedelja • Pripravili pasijon
Ob prazniku pasijon
Kolpingova družina iz Velike Nedelje je za velikonočno nedeljo in ponedeljek pripravila pasijon. Z njimi sem se pogovarjala po generalki, ko so bili malo zaskrbljeni zaradi slabe vremenske napovedi, a hkrati zadovoljni in polni zaupanja, da bodo pasijon lahko odigrali.
Na generalki je bilo vreme še suho.
Kolpingova družina v Veliki Nedelji deluje že 10 let, znani pa so bili predvsem po tem, da so vsako leto pripravljali žive jaslice. Družina ima 30 članov, v projekt pasijona pa so uspeli pritegniti čez 80 ljudi. Pred kakim letom je postal član tudi Anton Žumbar, znani režiser, ki v KD Simona Gregorčiča režira igre, in tako so dobili dodatno strokovno moč za postavitev pasijona. Ta traja dobro uro in je scensko ter kostumsko bogato zasnovan. Organizatorji upajo, da ga bodo pripravili vsako leto in da si ga bo ogledalo vedno več ljudi.
Matjaž Kosi, predsednik Kol-pingove družine v župniji Velika Nedelja, je povedal, da so letos vse finance in energijo usmerili v pasijon, ker so naredili kar precej novih kostumov, polno novih kulis in prizorišč, ki so jih umestili za Elizabetino hišo v Veliki Nedelji. Poleg igralskih naporov je v projekt vloženega veliko tehničnega in ročnega dela, ki pa je v Veliki Nedelji že dobro utečeno. Pri projektu jim ob strani stoji tudi župnik Janko Štampar. Izvedeli smo tudi, da je pasijon „zapuščina" Stanke Špindler, prejšnje predsednice Kolpingove družine, saj je Kosi predsednik šele mesec dni. Za projekt so se odločili leta 2010, intenzivno pa na njem delajo od novega leta. Da so za njegov uspeh pripravljeni marsikaj po-
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 11.4.
8:00 9:00 10:00 11:00 18:00 19:40 20:00 21:00 22:00 23:00 23:20
20. Let Karitasa na Destmiku Ujemi sanje Polka in Majolka Video strani
Ljudski pevci se predstavijo Glasbeni utrinki Koncert gimnazije Ptuj Destmik - Iz domače skrinje Polka in Majolka Ptujska kronika Video strani
8:00 Ob prom. zgoščenke ljud. pevk Skorba 9:30 Hajdina - Športnik leta 2011 10:30 ŠKL 11:20 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 Materinski dan Draženci 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 12.4.
8:00 Ob Materinskem dnevu na OŠ Domava 9:15 Polka in Majolka 10:15 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj 12:15 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Domava 20:00 Revija MPZ 1 .del 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
Foto: arhiv Kolpingove družine
trpeti, je dokazal Matjaž Kosi, ki igra Jezusa in si je zato od začetka leta puščal rasti brado, da bi poskrbel za večjo pristnost.
Poleg živih jaslic, ki so jih uprizarjali skoraj vsako leto, v družini izdelujejo še adventne venčke, presmece in podobno.
Celice Kolpingove družine je začel ustanavljati nemški duhovnik Adolf Kolping v 19. stoletju. Kolping je svoje duhovniško življenje posvetil skrbi za rokodelske pomočnike, ustanavljal je rokodelska društva po vsej Evropi, gradil rokodelske domove, ustanovil sklad za pomoč ter organiziral usposabljanje rokodelcev ter izdajanje časopisa. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za predhodnika socialnega nauka cerkve, velja pa tudi za apostola delavcev. Njegovo geslo je bilo: Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in šala. Leta 1991 je bil razglašen za blaženega. Prvi Kolpingovi družini v Sloveniji sta bili ustanovljeni v Mariboru in Ljubljani leta 1855, danes pa jih je samo v mariborski nadškofiji okoli 30. Danes skrbijo za širjenje znanja, veliko pa se udejstvujejo zlasti na kulturnem področju. Načela Kolpingove družine so: bodi prepričan kristjan, pošteno opravljaj svoj poklic, spoštuj zakon in družino ter bodi angažiran državljan.
Viki Ivanuša
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in od 13-17. Telefon 041 631 027.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 15 tednov prodam. Cena 3,80 evra, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
RAZNO
& ravllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
Osrednje teme aprilske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so: varstvo vinske trte - skupaj s škropilnimi programi, gnojenje
vinogradov, možnosti za obvladovanje hruševega ožiga in mehansko redčenje cvetov. Pišemo tudi o strojnem sajenju sadnih drevesc, stekleničenju vina, pomenu deževnikov in posledicah dolgotrajne suše.
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Štajerski TEDNI www.tednik.si
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in grenek jok.
V SPOMIN
Danes, 10. aprila, minevata dve leti, odkar nas je zapustila
Suzana Janžekovič
IZ DORNAVE 81
Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in del nas. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji poklonite lepo misel, prižigate svečke in polagate cvetje.
Tvoji najdražji
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537.
PRODAMO pet prašičev za nadaljnjo rejo od 80 do 100 kg. Tel. 757 34 51.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
Gradbeno parcelo v Senčaku pri Stolpu ugodno prodam. Tel. 031 284 170.
V Apačah v občini Kidričevo prodamo starejšo hišo z gradbeno parcelo in kmetijskim zemljiščem. Telefon 041 664 863.
DOM STANOVANJE
VIR - Zadar, oddam dvosobni apartma za 4 osebe v pritličju, s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
V	KIDRIČEVEM kupijo manjše stanovanje. Telefon 041 915 368.
V	LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje v najem. Telefon 041 680 271.
Prireditvenik
Torek, 10. april
16:00 Ormož, Dom kulture: območno srečanje plesnih skupin Plesne migari-je 2012
Sreda, 11. april
19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: otvoritev Slovenskega festivala komornega gledališča in predstava M. Zupaniča Razred v izvedbi Tobolskega dramskega gledališča P. P. Jeršova iz Tobolska v
Rusiji
Četrtek, 12. april
19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: Karl Schonherr: Hudič babji; Mestno gledališče ljubljansko
Petek, 13. april
19:30 Ptuj, Mestno gledališče - festival SKUP' 2012: Ivica Buljan: MA and AL; Mini teater Ljubljana in Kazalište Hotel Bulic Zagreb
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 12.april: 19.00 Grivasti vojak.
Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. april: 17.00 Tintin in njegove pustolovščine; 19.00 Izdana; 21.00 art: Grivasti vojak.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
PRODAM motorno žago Husvarna, gibljiva vrata za odprti kamin in servirni voziček. Tel. 031 317 508.
PIUJSKA TELEVIZIJA
Torek 10.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TVMaribor-pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Info kanal 10:40 Modro-pon.
ipean
-po 11:10 Info kanal
11:45 Proda no okno 12:00 Ptnjsfia kronika 12:25 EPK napovednik - pon.
2:55 Prodajno okno 3:10 Pomurski tednik - pon. 3:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no) 17:30 Moto scena-10. oddaja
13:00 Ptujska kronika 18:25 Kujturana dlani-pon.
-pon.
19:00 Info kanal 19:25 Zemlja in mi-pon. 20JQ Ptujska kronika -pon. 20:25 Soortno(no) - pon. 20:55Joto scena -10. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost-pon. 21:4510. regata Ptujčanka - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 11.4. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Hrana in vino 9:59 Info kanal 10:00 Ptujska kronika -pon. 10:25 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 13:45 Duhovna oaza-pon. 14:10 Prleki - Med Muro in Dravo - pon. 14:40 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost 7:20 Ptujsko odrske deske-pon. 7:45 Info kanal 8:011 Povabilo na kavo 13:36 Kultura na dlani-pon. 19:65 Info kanal 20:99 Ptujska kronika-pon. 20:25 Moto scena -10. oddaja - pon. 20:45i. nogometna liga 21:15 Sportfno) - pun. 22:15 Ftegl TV GcriSnica 23:15 Info kanal Četrtek 12.4. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Hran in vino 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 0:50 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika
12:25 Pogovor s predsednikom države - pon. 12:40 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kavo-pon. 13:35 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Pogovors predsednikom države - pon. 16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost - pon.
17:20 Info kanal
18:00 Ptujska kronika-pon.
13:25 Info kanal
13:55 2. nogometna liga - pon.
13:25 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Konoert Los Fayoanes
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:25 Pogovor s predsednikom državo - pon.
22:40 Zemlja in mi-pon.
23:15 Info kanal
www.petv.tv
JMtj sa sprani jitt W¡ na T3 in SIOl T(
Ptuj • Jani Fridl ponovno rešil življenje
»
Rešujemo življenje, ne stanje ...
«
Jani Fridl, član ptujske ekipe Civilne zaščite, ki je že leta med najboljšimi v državi in na evropskih tekmovanjih, je znova dokazal, da usposabljanje v nudenju prve pomoči ponesrečencem in tovrstna tekmovanja niso sama sebi namen, ampak še kako prav pridejo v resničnih življenjskih situacijah. Jani je namreč spet uspešno pomagal ponesrečenki v prometni nesreči.
Kaj se je torej zgodilo, da je spet rešil življenje, ker je bil ob pravem času na pravem mestu?
»V četrtek, 29. marca, ob 14. uri sem se peljal po avtocesti iz Ptuja proti Mariboru oziroma Gradcu. Ko sem se pripeljal do Belskega mostu, kjer se cesta odcepi levo proti Avstriji in desno za Maribor center, sem naletel na prometno nesrečo. V avtomobilu, razbitem z desne strani, je bila nezavestna ženska. Ob poškodovanem avtomobilu sta stali dve ženski in en moški. Ustavil sem se, ker sem bil prepričan, da jim je treba pomagati. Vprašal sem jih, kaj se je zgodilo. Ena od žensk je povedala, da se je peljala za gospo in opazila, da se je njeno vozilo nekajkrat podrsnilo ob zaščitno ograjo, preden se je ustavilo; občutek je imela, da ji je postalo slabo.
Odprl sem vrata in ugotovil, da ponesrečenka ne diha in da ji ne bije srce. Vedel sam, da mora gospa iz avtomobila, sicer bo umrla. S pomočjo ene od očividk nesreče sva jo spravila iz avtomobila in jo položila na cestišče. Glavo sem ji zvrnil na nazaj, preveril, ali diha, ji odprl usta, v tistem pa je zajela sapo, kot bi želela zajeti ves zrak tega sveta. Začela je dihati, začelo ji je biti srce, še kar naprej pa je bila v nezavesti, zato sem jo položil v položaj za nezavestnega. Do prihoda reševalcev, ki so potrebovali okrog 20 minut, da so prišli do nas, je nisem mogel zbuditi iz nezavesti. Kot so zatrdili reševalci, bi se gospa zadušila, če ne bi bil nemudoma posredoval,« je povedal Jani Fridl, ki je ponovno rešil življenje.
K zavesti je gospa B. H., doma v Slovenji vasi, prišla naslednji dan, je Jani izvedel od njene hčerke. Kolikor ve, je še v mariborski bolnišni-
Foto: Črtomir Goznik
»Občutek, da si nekomu rešil življenje, je nepopisen ...«
ci, kjer okreva, zdravniki pa naj ne bi vedeli, zakaj se je onesvestila. Na kraju nesreče so jo ob Janiju prebujali tudi zdravniki, a žal tudi oni brezuspešno. Ko je skušal ugotoviti, zakaj se je onesvestila, je iskal zdravila, saj bi lahko bila epileptičarka ali morda sladkorna bolnica, pri tem pa je našel njen mo-bitel. Poklical je njene domače, se pogovoril s hčerko in ji povedal, kaj se je zgodilo z njeno mamo. Čeprav mu je bilo težko, pravi, ji je obljubil, da bo z njeno mamo vse v redu. Občutek, ko je zadihala, je bil nepopisen; njen vdih je povedal, da je še tu, da je življenje ponovno zmagalo.
Jani je bolničar oziroma član ekipe prve pomoči CZ MO Ptuj od leta 1999. Ko se je vrnil od vojakov, so ga vprašali, ali gre med rezerviste ali med bolničarje. Odločil se je, da se bo usposobil za bolničarja, saj je bil prepričan, da mu bo to znanje koristilo, glede na to da letno prevozi skoraj
sto tisoč km. Kako prav se je odločil, se je kmalu izkazalo. Doslej je rešil štiri življenja, na pravem mestu ob pravem času pa je bil v vsaj petnajstih primerih. Najbolj je bil žalosten, ko mu je na rokah umrla mlada Italijanka iz Trsta.
»V ekipi bom tako dolgo, dokler bo mentorica Rozika Ojsteršek, ki ji gre resnično zahvala za vse znanje, ki nam ga je posredovala. Za to, kar nam je ona pokazala, in za pomoč mag. Janeza Merca smo več kot hvaležni,« poudarja Jani Fridl.
Ob nesreči je treba hitro reagirati
Jani priporoča ljudem, naj jih ne bo strah pristopiti k ponesrečencem, jih vprašati, kaj se je zgodilo. Že s tem, ko so pristopili k poškodovanemu in mu poskušali nuditi pomoč, so mu po-
magali. Tega se veliko ljudi ne zaveda. Četudi je človek v nezavesti, naj ne stojijo ob strani, četudi ne znajo pomagati. Vsaka bojazen je odveč, reagirati je treba. »Vedno rešujemo najprej življenje, tako so nas učili, šele potem stanje,« pove Jani. To je bilo v primeru gospe iz Slovenje vasi odločilno, zavedal se je, da je bilo treba narediti vse, da bo zadihala, saj je zrak tisti, ki nam daje življenje. Šlo je za sekunde. Usoda ga je na kraj nesreče pripeljala pet minut po tem, ko se je ta zgodila. Pripeljal se je, ko so cestninarji že postavili znak, da je prišlo do nesreče, niso pa ukrepali. Glede na to, da je njihovo delovišče v bistvu cesta, bi morali biti tudi oni usposobljeni za dajanje prve pomoči, je prepričan Jani. Že pred leti je razmišljal o tem, da bi na Ptuju odprl šolo prve pomoči, a mu ni uspe-
lo. Prepričan je, da bi ljudi lahko marsikaj naučil.
Pomena znanja iz prve pomoči se ljudje premalo zavedajo; zavedo se ponavadi šele takrat, ko se kaj zgodi. Ko so imeli usposabljanje po trgovskih centrih, uprizorili so kolaps človeka sredi trgovskega centra, so lahko videli, kako so ljudje bolj ali manj brezbrižno hodili mimo človeka, ki je ležal na tleh in potreboval pomoč; prvi, ki je reagiral, je bil varnostnik trgovskega centra, nemudoma je poklical reševalce, se spominja Jani, ki ima za seboj že nekaj tisoč ur prve pomoči. Če pri gospe iz Slovenje vasi ne bi bil takoj reagiral, ji ne bi bilo pomoči.
»Hvala bogu, da sem res večkrat tam, kjer me potrebujejo. Dobro je, da znam pomagati, za to, kar znam, pa se moram zahvaliti naši mami Rozi, tako jo namreč kličemo vsi člani naše ekipe, ki znajo prav tako nuditi prvo pomoč kot jaz. Med nami ni nikogar , ki ne bi že pomagal rešiti življenje. Znanje nenehno obnavljamo. Mislim, da med nami tudi ni nikogar, ki bo zapustil civilno zaščito, razen če se bodo spremenila pravila.«
Občutek, da si nekomu rešil življenje, je nepopisen, kot so nepopisna srečanja s tistimi, ki jim je človek pomagal rešiti življenje, pove Jani. Z malo Nino in njenimi starši, ki ji je pred dvema letoma rešil življenje na avtocesti, ko ji je s sunkom med lopaticami iz sapnika izvlekel bombon, sicer bi se zadušila, so v tem času postali pravi prijatelja. Vsako leto ga od takrat Nina povabi na praznovanje svojega rojstnega dneva.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Jelka Janžekovič, Stojnci 136 c, Markovci - deklica Eli; Klavdija Dolšak, Zg. Gabrnik 55, Podplat - deček Lukas; Hanna Liaushynskaya, Mihovce 47, Cirkovce - deček Maksim; Sonja Gril, Ptujska cesta 5, Rače - deklica Lina; Hermina Muršek, Zagrebška c. 113, Ptuj - deklica Jana; Tamara Vamberger, Ob železnici 8, Ptuj - deklica Eva; Špela Tolič, Medbribnik 3, Cir-kulane - deklica Neža; Lea Medved, Žabjak 48 a, Ptuj -deček Tevž; Lidija Matjašič, Zlatoličje 72, Starše - deklica Teja; Maja Kopše, Gerečja vas 93, Hajdina - deček Matic; Petra Klobasa, Finžgarjeva ul. 8, Zg. Polskava - deklica Katarina; Andreja Šori, Rogaška c. 32, Ptuj - deklica; Sandra Cigula, Borovci 29, Markovci
-	deček Aleksander; Janja Vidovič, Zagojiči 13, Gorišni-ca - deček Črt; Jasna Perko, Dežno pri Makolah 120, Maj-šperk - deček; Vesna Kraljevič, Zimica 10, Zg. Korena -deček Anej; Jasmina Krajnc, Ul. 25. maja 8, Ptuj - deček Nejc; Zlatka Matjašič, Šetaro-va 17, Lenart v Slov. goricah
-	deklica Lara.
Umrli so: Helena ŠKRLEC, roj. Cajnko, Prežihova ul. 16, Celje, roj. 1925 - umrla 28. marca 2012; Veronika BLA-ZNIK, roj. Resnik, Ulica bratov Dobrotinškov 14, Celje, roj. 1928 - umrla 29. marca 2012; Janez SIMONIČ, Le-vanjci 36, roj. 1949 - umrl 27. marca 2012; Kristina ŽNI-DARIČ, roj. Trunk, Gorišnica 140, roj. 1935 - umrla 27. marca 2012; Ivan EMERŠIČ, Gradišča 23, roj. 1960 - umrl 27. marca 2012.
budilka
89,8 98,2 104,3 Mk
f&ilužajte naá tudi na ipletu: www. radio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,8-98,E-ICH3
Napoved vremena za Slovenijo
íPoíluíajtz mí
m rnhmL ¡ák!
RADIOPTUJ
fui ¿filetee www.radio-ptuj.si
Več kot ima leto dni,	1 /17
se v aprilu vreme spremeni.
Danes bo večinoma sončno, popoldne na zahodu zmerno do pretežno oblačno. Pihati bo začel jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C.
Obeti
V sredo se bo od zahoda pooblačilo. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo pričelo deževati. Na vzhodu bo dopoldne še deloma jasno. Pihal bo jugozahodnik. Zvečer in v noči na četrtek se bo dež od zahoda razširil nad vso Slovenijo in v četrtek čez dan postopno ponehal. Popoldne se bo od zahoda zjasnilo.