■»■• J -1-1 If I i" I W.I. . -M— .11. ..........m»«v The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY ncciriAi nRAAN OP THF SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki "volume xvii. — leto xvii. ~ ~ cleveland, ohio, thursday, (četrtek) july 12th, 1934 _žtevilka (number) 163 NEMCI BODO MORALI POSLUŠATI HITLERJEV GOVOR Vlada nujno poživlja ljudi,: da slišijo govor, v katerem bo Hitler branil krvavo zatrt je "Roehmove re-volte." Vojaštvu ukazano, da "fraternizira" z ljudstvom BERLIN, 11. julija. — Via-! ^ je danes ponovno potom radi j Poživljala ljudi, da gotovo poslušajo govor, ki ga bo v petek zvečer obdržaval kancelar Hitler v Rajstagu. V tem govoru bo namreč Hitler pred zbornico, ki sestoji iz samih nacijev, "pojasnil," zakaj je bilo potrebno nastopiti s tako brutalnostjo za 2atrtje "Roehmove revolte." Da ( ° Ja sleherni imel priliko sliša-J govor, je vlada odredila, da Se v javnih prostorih instalira Posebne zvočnike. Kdor bi ne Poslušal govora, bi padla nanj senca suma, da ni "patrijoti-cenj" zato bodo vsi Nemci pokušali govor, radi ali neradi. Vlada je danes tudi ukazala v°jaštvu Reichwehra, da "fraternizira" z ljudstvom. Obramb-ni minister gen. Blomberg je v tem ukazal vojaštvu, da sodeluje 2 nacijskimi organizacijami pri načrtih za prirejanje razvedrila j ln zabav za delavce ob prostih! Urah. Vojaštvo je pozvano, da P°vabi delavce v kasarne kotj Š°ste, kadar se vršijo strelske: tekme in podobne prireditve. Delavec naj spozna, da ar-; rnada ni le njegova glavna gospodarska zaščita, temveč tudi njegov duševni dom," se glasi obrambnega ministra. Mnogi vidijo v odredbi dokaz, j a ima Hitler, ki je sedaj po- , P°lnoma odvisen od redne ar- ( ma da se kmalu zdrava vrne. na dom! I LITTLE ROCK, Ark., 11. ju lija. — Mrs. Helen Spence Eat- j on, 22 let stara morilka dveh moških in ubegla jetnica, je bi-| la nocoj ustreljena v bitki z ^ jjetniškim stražnikom sedem ^ milj od tukaj, potem ko je po- ^ begnila iz ženske jetniške farme v Jacksonville. To je bil 1 njen četrti beg iz ječe. Brhka brunetka, oblečena v moške delovne hlače, srajco in j čevlje, je padla pod kroglami iz | puške jetniškega stražnika ki ' ! je bil poklican skupno s pomož-Inim jetniškim ravnateljem, ko je poskušala ženo nekega farmer ja prisiliti, da ji izroči avtomobil za beg. Ženska je nato pričela bežati in stražnik pra- 1 vi, da je ustrelil šele, ko se mu je zdelo, da namerava streljati t z revolverjem. Ko je jetnica delala na polju, . se je naredila bolno, nakar se jo je poslalo v zdravniški oddelek. Namesto bi se vrni-la, pa je vzela revolver nočnega čuvaja ter pobegnila. Farmer-jeva žena pravi, da je jetnica prišla v hišo ter z revolverjem v roki zahtevala, da ji da avto na razpolago. Žena je zbežala c na polje\ ter povedala možu, na- i kar so bile obveščene oblasti. s Mlada ženska ima za seboj j tragično življenje. Ko ji je bilo : 19 let, sta dva moška umorila f njenega očeta, ki je bil čolnar, 1 I na White River. Ko je bila Vj< teku obravnava proti enemu iz- . med morilcev, je Mrs. Eaton j 'vstala v nabito polni dvorani : i ter ustrelila obtoženca. Ko je , čakala obravnave radi tega u- ] mora, se je skušala ustreliti, toda se ji ni posrečilo. Obsojena je bila na pet let ječe, ampak , kazen je bila pozneje znižana na dize leti. Ko je čakala odločitve priziva, je bila v preiskavi radi umora lastnika neke restavracije, Jim Bohots, pri katerem je delala, toda je bila spuščena. r Pred enim letom je bila čol- 1 narjeva hči izpuščena iz dvelet- 0 ne ječe pod parolo in je prišla v 1 Little Rock, da dela kot na ta- $ karica pod drugim imenom. Te- č [idaj jo je začela peči vest, na- I kar se je sama javila oblastim I j ter priznala, da je ona ustrelila < ^ Jima Bohots, in sicer vsled te- 1 j ga, ker jo je nadlegoval z lju- ^ 1 beznijo, dočim ona ni marala 1 ' i zanj. Bila je obsojena na deset ] ;let ječe. "{ Do včeraj niso jetniške obla-i i sti njenih begov nikoli jemale ' " i resno. Bili so bolj podobni par- v • 1 • * ' " dnevim pocitnicam v naravi. 3! , . .1 White River pokrajina, kjer J je Mrs. Eaton zrastla, se naha- ] J ja v južnovzhodnem Arkansasu, ( a okrog 100 milj od Little Rock. j Razen pridelovanja riža, se pre- . [bivalci povečini ukvarjajo z ri- ( bolovom in služijo kot vodniki lovcem na race. Oblasti so prepričane, da je ( , mlado žensko gnalo nazaj v ( i njen ljubljeni rojstni kraj, ko je I napravila izpad v svobodo, ki ] [ se je končal z njeno smrtjo. Vjl , njeni shrambi na jetniški farmi j 1 [ je bil najden danes listek, naj' .'katerega je napisala: "Kogarj se tiče: Žive me ne bi nihče j ujel." ,1 ____ j Mestni delavci Včeraj je 9,000 mestnih u-službencev začelo dobivati plače za mesec junij, in sicer skup- - no okrog $1,000,000. Po dolgem . času bo mesto celo plačo zopet 1 izplačalo v gotovini, dočim se je - dosedaj plačevalo delno v "seri-e pu." Izplačevanje se bo vršilo Ido konca tekočega tedna. .__j MRS- ROOSEVELT ODLE-j TELA V RENO, NEV. j] CHICAGO, 11. julija. — Mrs. Franklin D. Roosevelt, ki je te dni privatno obiskala svetovno razstavo, je nocoj "na skrivaj" z aeroplanom zapustila Chicago. Sodi se, da je namenjena v Re-j no, Nevada, kjer se nahaja nje-! na hči, Mrs. Anna Roosevelt I Dali, ki je vložila tožbo za raz-: ^ poroko proti svojemu možu. ^ _ \ ] Smrtna nesreča £ __1 V East End bolnici je umrl August Žele, starejši sin znane- 1 ga slovenskega pogrebnika Jos. Želeta, ki je v pondeljek pri ob- 5 rezovanju drevesa padel na zem- 1 Ijo ter dobil hude notranje po- j škodbe, da jim je sedaj podle- grel. Podrobnosti bomo poročali . , . < jutn. ] - ] Tovarna zgorela } V torek zvečer je na E. 67 St. ] ob progi N. Y. Central železnice ] nastal požar v praznem tovarni- i škem poslopju. Plameni so švi- ; gali 30 čevljev visoko in na po-zorišče je prihitelo 4000 ljudi. 1 Sumi se, da so ogenj povzročili : brezdomci, ki so v praznem po- s slopju našli streho. Škoda zna- 1 ša $5,000. Trinajst oddelkov 1 požarne brambe je vzelo eno uro I predno so požar pogasili. Nekaj 1 časa so bile v nevarnosti tudi < bližnje lesene hiše. 1 Tovarna zaprla vrata po boju z NRA FREDERICKSBURG, Virginia, 11. julija. — G. & H. Cloth- , ing Co. je danes ustavila ves obrat, ko je urad NRA zahteval, da se delavcem vrne okrog $200,000 v višjih mezdah, drugače pa da se bo tovarni odvzelo Modrega orla in podvzelo proti nji morebitno prosekucijo. Okrog 500 oseb je izgubilo delo. Uradniki tovarne, ki jo lastuje L. Greif & Bros, Inc., iz Baltimore, pravijo, da bo tovarna počivala za nedoločen čas. To , je prvič v teku 21 let, da je ta tovarna ustavila obrat. Dve drugi oblačilni tovarni iste družbe v Stautonu, Va., še niso dobile ukaza za ustavljenje 0-brata. Iz glavnega urada družbe v Baltimore je bila podana izjava, 1 da NRA ni nastopila proti druž-1 ■ bi vsled tega, ker ni plačevala^ ' minimalne mezde, kot so dolo-1 j čene v pravilniku, temveč vsled ' tega, ker si družba ni pustila diktirati, kakšne naj bodo mez- ; de nad minimalom. Tovarna izdeluje moške obleke. MOBILE, Ala., 11. julija. — 1 Lindsey Mill Co., ki izdeluje 1 lesne produkte, naznanja, da bo , i ustavila obrat, ker ne more za-J dostiti pogojem NRA. V tovar-•jni je zaposlenih 50 mož. i - Mladenič umrl V St. Alexis bolnici je umrl Anton Abram, star 21 let, ki je bil rojen v Clevelandu, in ki za- • pušča očeta, brata Joseph in • dve sestri, poročeni Mary Cul-■ kar in Veronika Hobar. Bil je 1 član društva Bled, št. 20 SDZ. t Pogreb se bo vršil v soboto ob i 9. uri zjutraj v cerkev sv. Lov-- renca iz hiše žalosti na 3915 E. 3 97 St. pod vodstvom Frank Za- krajška. Naše sožalje! Spor na Pacifiku se najbrže konča z arbitracijo - i Podjetniki in parobrodne družbe sprejele načrt n Rooseveltovef(a odbora. 1 Unije bodo odredile gla- -sovanje. Grožnja general-;: nega štrajka pa še ni odvr- j I njena. 1' SAN FRANCISCO, 11. julija.!; — Predlog Rooseveltovega od-'} bora, da se štrajk 27,000 prista- j niških delavcev reši potom arbi- < tracije, je bil danes od podjet- , nikov in parobrodnih družb | j sprejet, med tem pa grožnja generalnega štrajka od strani ( 100,000 unijskih delavcev še ( vedno ni odvrnjena. i j Dočim so nekateri zastopniki^ stavkarjev za to, da se vpraša-, nje arbitracije izroči članstvu na referendum, pa so drugi de- 1 lavski voditelji proti vsaki ar-I bitraciji. Položaj se je v tem 1 oziru poslabšal, ker je prišlo do ( ponovnih spopadov v raznih * pristaniščih. V Portlandu so; ^ bili danes v spopadu s policijo,1 ranjeni štirje piketi. Harry!1 Bridges, militantni vodja štraj- j * kovnega komiteja v tem mestu, 5 nocoj sploh ni maral govoriti o|( arbitraciji. * Podjetniki pravijo, da so pri!5 volji izročiti arbitraciji vse;£ sporne točke, kar se tolmači, da|^ se ima na enak način rešiti tudi 11 vprašanje, kako se ima delavce'( najemati, ki je eno izmed po-;1 glavitnih spornih točk v štraj-1 ku, ki se je 9. maja začel z 12,- i 000 možmi, pozneje pa se jim i; je pridružilo še 15,000 drugih;, marinskih delavcev. . ] Štrajk voznikov v Minneapolisu j ] se obnovi. MINNEAPOLIS, 11. julija,—j Unija voznikov tovornih avtomobilov je nocoj naznanila, da bo v pondeljek opolnoči obnovila štrajk, ker so pogajanja z! delodajalci ostala brez uspeha. Kot znano, je štrajk voznikov v tem mestu, ki se je vršil skozi * 11 dni v maju, prinesel velike ; boje, v katerih sta bila dva mo-' ška ubita, par sto pa je bilo, ranjenih. Delavci so se iz-; rekli za nov štrajk, ker trdijo,1 da so jih delodajalci prevarali. Unijski predsednik Robert Fleming je nocoj podal zagotovilo, da se štrajku pridružijo tudi vozniki v sosednjem St. Paulu. Poskrebelo se bo, je dejal, da bo štrajk 100-procentno učinkovit. Kancelar Dollfuss po-| snema Mussolinija i - 1 1 DUNAJ, 11. julija,—Avstrij-|] j ski "žepni" kancelar Engelbert 1 L Dollfuss je danes odredil reor-|' ganizacijo kabineta ter je pol ^ Mussolinijevem vzgledu pridr-j žal zase kar tri ministerske; portfelje. Poleg tega, da je, j kancelar, si je dal tudi urad voj- s nega, poljedelskega in zunanje- \ ga ministra. To se smatra kot 2 ' priprava za pričetek brezobzirne kampanje, da se napravi ko- ^ nec nacijskim nasilnostim in,* bombardiranjem v deželi. Bivši podkancelar Emil Fey . je dobil urad "splošnega komi- ' * sarja za izredno varnost" in bo ; kot tak podrejen Dollfussu, dočim princ Starhemberg, ki jej vodja klerikalne fašistične organizacije "Heimwehr," ostane' ! še nadalje podkancelar. Pričakuje se, da se bo 15. ju-> lija pričela drastična kampanja za zatrtje hitlerjevskih terori-. sto v. Dollfuss je naznanil, da • se bo poslej posedanje eksplozivnih snovi kaznovalo s smrtjo. "Pozabljivi" bankir Painter obsojen na 10 dni ječe Kenyon v. Painter, bivši di-| rektor zaprte Union Trust Co., i nekdanji lovec na divje zveri v' Afriki in znan bogatin, ki je v zaslišanjih radi njegovega dolga v propadli banki, ki znaša' $3,300,000, dosledno trdil, da je "vse pozabil," ko se je skušalo zvedeti, če ima še kaj premoženja, je bil včeraj od okrajnega sodnika Samuela Silberta obsojen na deset dni ječe. Sodnik je bankirja pronašel krivim preziranja sodne oblasti in zaviranja justice, ker ni maral j odgovarjati na vprašanja, da se' dožene, kje ima skrito svoje I premoženje. Painter je bil naj-i večji delničar propadle banke, j Bančir je včeraj končno priT znal da je vse premoženje i prepisal na svojo ženo in otroke, da bi se izognil pla- ( čitvi dolga. Sodnik Silbert je; bankirja ožigosal kot človeka, i( ki ne nastopa kot "pošten člo- ■ ^ vek," in da je svoji ženi name- ^ noma naročil, da ostane izven;. Ohio, da se je ne bi moglo po-jK zvati na izpričevanje. Žena in ^ družina bankirja se namreč na- ^ hajajo nekje na zapadu. Ka- i zen je bila izrečena, akoravno se je bankirjev spomin zadnji c trenotek tako "osvežil," da je . povedal več reči glede kupčij, j 0 katerih je poprej trdil, da ne; ve čisto nič o njih. J ;l Ni pa dvoma, da bo bankir-;! jev advokat proti obsodbi vlo-1 s žil priziv in da se bo izvršitev j 1 zaporne kazni skušalo zadržati.;« Najbrže bo šel slučaj celo pred i 5 najvišje sodišče Zed. držav. H J1 Gen. Johnson se pri-;; • i: pravlja na umik 1 i WASHINGTON, 11. julija. — 1 Gen. Hugh S. Johnson je včeraj! naznanil, da je predsedniku! • Rooseveltu predložil načrt za j' nov način uprave nad NRA, podi • ; katero bi oblast, katero je imel 1 sedaj on sam v rokah, prešla v j1 roke posebni komisiji. Nekateri j vidijo v tem znamenje, da se j razboriti general pripravlja na, umik v privatno življenje. i "Ta posel je prevelik za ene-j ga moža," je dejal Johnson. "Posebno sedaj, ko so pravilni-1 ki sestavljeni in bo prišlo na vrsto njih izvajanje. Potrebno je i tudi večje ravnotežje v izvaja-| nju NRA. Ne mislim pa, da bo i i prišlo do kake spremembe v te- i imeljnem principu. Kar se tiče.; , mojih priporočil, bom zastopal I stališče, da vlada še nadalje ob- i I drži zadnjo besedo, brez ozira ikako se NRA v bodoče organi-j žira." Kot znano, je bilo že večkrat r j poročano, da nemarava admini-j stracija izročiti izvajanje pra- p vilnikov privatnim podjetniškim 11 - zvezam. - ( Johnson se bo v teku nekaj i dni podal na govorniško turo po ( ; deželi, nakar si bo privoščil par . tednov oddiha. Potem se najbr- j že umakne v privatno življenje, ! y akoravno je izjavil, da je pri-I pravljen ostati v uradu, "dokler me bo predsednik potreboval.". Danes je Johnson razglasil! nov "temeljni pravilnik" za in-dustrijje, ki še niso prišle pod NRA in določil 30 dni, tekom katerega se morajo te industrije podrediti temu pravilniku, . ali pa priznati pravilnik kake sorodne industrije. Prizadetih , je 262 manj važnih industrij. 1 Mestna vlada v Clevelandu je c včeraj končno izvojevala neko- \ liko nižje plinske cene. Bitka c . se je vlekla nič manj kot šest let. Včeraj pa je državna javno- 1 utilitetna komisija v Columbusu r odločila, da mora East Ohio j |Gas Co. 230,000 odjemalcem vie Clevelandu znižati cene iz 64.16 F | centov za tisoč kubičnih čevljev c j na 57.15. To pomeni, da bo ce- n :na pri tisoč kubičnih čevljiv pli- ž na znižana za 7 centov in 3 de- z setinke centa. \ To pomeni, da bodo odjemalci c plačali letno povpračno $1,185.- t ' 000 manj kot pa do sedaj. j z I Obenem je komisija odločila, J r !da mora plinska družba odje- k "malcem vrniti razliko med sta- j j ro in novo ceno od 31. junija r j 1931, kar bo znašalo okrog $3,- v 1500,000. Ta denar bodo odjemalci dobili najbrže povrnjen I v obliki popustov na prihodnjih I računih. Akcija za znižanje plinskih 1. cen je bila podvzeta še pod biv- * išim mestnim managerjem Hop- 2 ikinsom ter se je nadaljevala t pod upravo manager ja Morga- t na, župana Millerja ter sedaj č končno zaključila pod admini- t jstracijo župana Davisa. Ordi- s : nanco za nižje cene je sestavil ^ ! councilman Ernest J. Bohn, kot r ! poseben svetovalec za mesto pa ; je nastopal Newton D. Baker. E Plinska družba sinoči ni ho- r 'tela izjaviti, če bo proti odlo-jl . čitvi apelirala na najvišje dr-jI ižavno sodišče. Družba to lah-';c ko stori, in če se dvigne kako i ustavno vprašanje, tedaj tudi ] na najvišje sodišče Zed. držav. 1 I j Državna komisija pravi v svo- J [ j ji odločitvi, da je East Ohio Gas 1 Co. zrastla v bogato korporaci- ; t jo v prvi vrsti potom profitov, ( l| " " :iSovjetska tajna poli- II i ■ cija reorganizirana. I MOSKVA, 11. julija. — Sov--j jetska vlada je sinoči naznanila drastično preuredbo OGPU, kot - se nazivlja sovjetska tajna po- - litična policija. V bodoče bo vse e delo tajne policije, ki je v ino- ? - zemstvu predstavljala "komu- o nistični teror," podrejeno komi- : i- sarijatu za zunanje zadeve. Od-e slej naprej funkcijonarji tajne il policije ne bodo imeli več pravi-»- ce nastopati kot sodniki, kar pomeni, da je tozadevna oblast tajne službe, pred katero se je vsakdo tresel, prepuščena rednim civilnim sodiščem. J V bodoče bodo vsi slučaji iz r Jdajstva, sabotaže, špijonaže in f II podobnih zločinov zaslišani pred š I javnimi tribunali, kot po drugih ! g deželah. c 3 OGPU je *bila ustanovljena v , 5 dneh, ko se je bila Sovjetska u-1, nija čutila še slabotno in je bilo j} potrebno drastično nastopiti proti elementom, ki so ruvali proti vladi. Te reforme se je . pričakovalo že dalj časa in zdaj j j jo je vlada končno izvršila, v če- , |mur se vidi znamenje, da sov-jeti nimajo nobenega strahu več. I pred notranjimi sovražniki. -_ Redna seja , Nocoj se vrši redna mesečna 5 seja društva Svob. Slovenke, št. i 2 SDZ. Članice so vabljene, da ' se je udeležijo. dobljenih iz cen, ki so bile tako visoke, da je njih redukcija sedaj upravičena. Dočim odločitev predstavlja popolno zmago za mestno zbornico, ki je 1. junija 1931 sprejela ordinanco za cene, ki so sedaj potrjene, pa je mestni pravdnik Shapiro sinoči izjavil, da je zadnji čas upal, da bo komisija odredila celo večje znižanje, nekje med 45 in 51 centi za tisoč kubičnih čevljev. Plinska družba bo najbrže danes naznanila, če bo odločitev sprejela ali bo nadaljevala z bojem pred sodnijami. Utegne se z odločitvijo zadovoljiti, ker najvišje sodišče Zed. držav je v zadnjem času v par podobnih slučajih potrdilo znižanje utilitetnih cen. Cene v smislu včerajšnje odločitve, ki jih boste v bodoče plačevali za plin, so: Za prvih 2,000 kubičnih čevljev, 50 centov za tisoč. Za prihodnjih 8,000 kubičnih čevljev, 55 centov za tisoč. Preko 10 tisoč kubičnih čevljev, 60 centov za tisoč. V nobenem slučaju pa nima biti račun manj kot 75c na mesec. Razen tega se bo računalo 5 centov več za vsak tisoč kubičnih čevljev, ako račun ni ob Času plačan. Sedanje plinske cene pa so: 55 centov za prvih 5,000 kubičnih čevljev; 60 centov za prihodnjih 10,000 kubičnih čev-jljev, 65 centov za prihodnjih ; deset tisoč, 80 centov za prihodnjih 25,000 ter $1.05 za ves plin preko 50,000 kubičnih čevljev. Najnižji mesečni račun sedaj je 50c in dovoli se 5 centov odbitka za vsakih tisoč čevljev, ako je račun plačan do desetega dne v mesecu. RUSKA KOMISIJA NA OBISKU V RIMU RIM, 11. julija. — Sem je danes dospela vojaška misija sovjetskega kemičnega departmen- ta. Hčerka umrla Včeraj zjutraj je staršem Martin in Matilda Račičič umrla pet mesecev stara hčerka Angela. Poleg staršev zapušča bratca in dve sestrici. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 uri iz hiše žalosti 19900 Ty-ronne Ave. v cerkev sv. Kristine pod vodstvom pogrebnega zavoda August F. Svetek. Naše sožalje! Piknik godbe Bled Priljubljena godba Bled priredi v nedeljo 15. julija zanimiv I piknik na prostorih Slov. Dru-* ištevenega doma, na Recher Ave. II s katerim bo spojen vrtni koncert. Posetnikom se obeta mno- v | go zabave in razvedrila. Cenje-";no javnost vabimo na mnogo-° ibrojen poset. Bančna reorganizacija Do včeraj je bilo za reorganizacijo North American banke podpisanih 4812 delnic, delničarjev je bilo 1155, načrt za likvidacijo stare banke pa so podpisali vlagatelji z $1,998,688. Na operaciji , Mrs. Helen Papesh, 1106 E. 64 St., je bila včeraj odpeljana i v Mt. Sinai bolnico, kjer se bo . morala podvreči težki operaciji* i želimo, da bi čimpreje okreva- Plinska družba mora vrniti odjemalcem $3,500,000 - Obenem je državna javno-utilitetna komisija odločila, da se sedanja cena za 1000 kubičnih čevljev plina zniža na 57.15c. | Morilka dveh moških ubita na begu iz ječe; tragičen konec tragičnega življenja STRAN 2. " ENAKOPRAVNOST julija, 193^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. Oil St. Clair Ave. HEnderson 5811 Iuued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor »o raznažalcu v Clevelandu, za celo leto ........ $5.50 Za 0 mesecev ...... $3.00;za 3 mesece ........ $1-50 ; Po poŠti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 K« 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedlnjene države ln Kanado za celo leto ---- $4.50 Zs 8 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $150 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ca 6 mesecev ....... $4.00 Sa celo leto ........ $8.00; £ »^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at >fiuf the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3rd, 1879.. "NEMORALNI FILMI" Ameriške cerkve, katoliške in protestantske, so začele križarko vojno proti nemoralnim filmom, ki jih izdelujejo v Hol-lywoodu. Gibanje; je zavzelo velike dimenzije in predno se hrum poleže, utegnemo dobiti nove cenzorske zakone, celo kongres Zed. držav utegne biti potegnjen v metež, kajti tu je prilika z?, politične gromovnike, da se pošteno izkašljajo in kujejo cenen političen kapital iz predmeta, ki je eden najbolj hvaležnih, kar si jih more predstavljati kak političen demagog. Nič ni namreč bolj lahkega kot pobožno zavijati oči ter braniti "dostojnost" in "moralo." Kdo pa naj se drzne "nespodobnost" in "pohujšanje" braniti in zagovarjati? No, tudi mi ne bomo branili Holly-wooda in njegovih produktov, kajti — Bogu bodi potoženo—večji del tega, kar tam producirajo, spada med pleva in le redko se najde med njimi tudi kako zdravo zrno. Večina filmov je brez vsake u-metniške ali vzgojne vrednosti, in mnogo je v njih tudi "gnoja" in premišljene spolzkosti, ki ima z umetnostjo ravno toliko skupnega kot ima skupnega zakoten mazač z dobrim in poštenim zdravnikom. Ampak kritiki filmov vodijo donki-šotki boj, ko napadajo filmsko industrijo kot tako, kajti v svojem bistvu ni nič bolj "nemoralna" kot je nemoralen profitni sistem, pod katerim mora operirati in nuditi ljudem stvari, ki "vlečejo." Med duhovniki in drugimi moralisti, ki vodijo boj proti nemoralnim filmom, je na tisoče takih, ki jim niti na misel ne pride, da bi n. pr- pričeli enako borbo proti "nemoralnosti" jeklarskih, premogovnih in drugih korporacij, dasiravno je ne-moralnost velekapitalističnili interesov mnogo, mnogp večja od vseh filmskih korporacij, kajti če je kaj nemoralnega na svetu, je gotovo nemoralno izkoriščanje svojega bližnjega. Kapitalistični sistem v svojem sedanjem gnilem stadiju je sam na sebi gnezdo vse nemorale. Majhni bi bili njegovi grehi, če bi ne bil rodil drugega kot "nemoralne" filme. Sistem, ki bazira na privatnem dobičku, je v zadnjih letih pognal na tisoče in tisoče ljudi v samomore, druge tisoče je spremenil v zločince, razbil je na tisoče srečnih družin in na tisoče mladih deklet je pognal na ulico, v prostitucijo! Kaj to ni "nemoralno," vi vneti zagovorniki filmske morale? In stavimo glavo, da če bi se dobil filmski podjetnik, ki bi drzno in brez rokavic prestavil v živi sliki vso brezmejno gnilobo kapitalizma, bi ravno tisti, ki najbolj svetohlinsko kliče proti nespodobnim filmom, najglasneje zakričali, da! je slika—nemoralna. To pa je tisti grm, za katerim tiči zajec! V t£m je kampanja proti filmski nespodobnosti nevarna, kajti iz tega se u-tegne izcimiti laži-puritanizem, ki bo,podkrepljen z zakoni, pod krinko spodobnosti zatiral resno in pošteno umetniško udejstvovanje. Vi, bojevniki za spodobnost in moralo, namerite svoja kopja proti sistemu, ki povzroča nemoralne razmere in ljudi! Kadar boste to storili, bomo verjeli v vašo iskrenost, ne prej. I UREDNIKOVA POŠTA Društvo "Kranj" ima letni piknik Cleveland, Ohio Kdor posluša ta sliši. — Tako je mene radovednost spravila pod klopco, na kateri sta sedela dva mlada Gorenjca. Malo sem se bal, da me ne zalotita, ker bi se mi potem gotovo dobro ne godilo in bi pri tem največ moj nos trpel. No ja in kaj sem slišal — povem vam vsem v javnost, pa če prav od omenjenih kako po puklu dobim. Jurček je rekel njegovi ljubi Marički: "Ljubca moja, kam bova v nedeljo 15. julija šla?" Marička mu z veseljem odgovori: "Ljubček ti moj, prav nikamor drugam, kot na Matt Go-riškove farme v Noble, Ohio tam pod visokimi in košatimi drevesi je najboljša senčica, ve-trič hladno pihlja ter ptički tam najlepše prepevajo. Poleg tega bo pa imelo tudi društvo 'Kranj' svojo letno veselico "piknik" koder pa društvo kaj priredi, tam prav nobene stvari ne fali, vedno se vsega dovolj in poceni dobi. No in tako sem zvedel za kar sem bil prav vesel z vso naglco tečem moji Angelci povedat, da naj se tudi ona zbiksa, da se bo v nedeljo bolj zasukala. Vabim in apeliram na vse člane in članice dr. Kranj, da se tega pik- i nika gotovo vsi udeležite, ker je tudi vaša bratska dolžnost, da se naša blagajna malo opomore, ter se tako društveniki med seboj enkrat v prosti naravi bolj spoznamo. Koder je večja družba, tam je vedno luštno, zato vabim vse cenjene rojake od blizu in daleč, da nas ta dan na Goriškovih farmah posetite. V veseli družbi boste vsaj za par ur pozabili vaše teškoče. Ob zvokih fine godbe boste pozabili na vse vaše bolečine in kurja o-česa bodo zginila, vsak se bo lahko naplesal po svoji mili volji, ker je lepo urejen plesni prostor. Naše članice "Mine" se že mesec dni menijo kako bodo vse bolj fine kočevarske senviče na- j pravile in katera bo najbolj fine i žgance spekla — katere se bo z , upinenim mlekom zalilo — Na ! razpolago bo vsega dovolj, do- i brega cvička. Pet Mayerjevega; pira in Ručigajeve pokalice ne; bo manjkalo in tudi za ta male; bo dovolj slaščic in sladoleda— Ice Cream— In povem kaj še vse bo, kan tja pridite pa boste videli, jedli in pili, kolikor se vam bo zljubi-lo. Naša dekleta imajo že več skrivnostnih stvari, katere bi vam rad razodel, ko bi se jih ne bal, da bi mi potem po moji luni populile vse lase, ker bi potem pač ne odsevalo zadosti svetlobe po vsej Goriškovi far- j mi, ker zvečer ko bomo zapeli | prej pa ne gremo dam, da se bo ( dolov dan, bo moja luna za vse , najbolj prav prišla. Helenca iz hriba mi je obljubila, da se letos kar z evropla-nom tja pripelja (ker konjička nima nobenega) zato se bo posekalo par dreves, da evroplan z Helenco kje gor ne obvis. Če bode kateri opešal bomo letos tudi Piskležovo koreto i-meli na razpolago, če bo pa kateri do ranega jutra tam ostal, se bo pa še več svežega zraka nabral, za kar se mu ne bo nič i računalo. Ker ima naše društvo sedaj ravno odprto kampanjo za pridobitev novih članov, apeliram } na rojake, kateri še niste vpi-j sani, da se vpišete, za vsa pojasnila se obrnite na odbornike, } t ali katerega člana. Člani prido- ] 1 bivajte nove, ker dobite za iste j . tudi lepo nagrado. V društvo se , sprejemajo od 16 leta pa do 45 , ^ leta. Kampanja se zaključi 6. oktobra, t. 1. Konečno še enkrat vabim vse, : da se prav z velikim številom r udeležite našega piknika v nedeljo 15. julija, pripeljite svoje znance in prijateljice, ker se boste vsi prav zadovoljni vračali domov. Do svidenja, vas vse prav lepo pozdravljam Matt Kern Vrtni koncert godbe "Bled" Cleveland, Ohio r Ker je to moj prvi dopis če- ( , ravno sem član godbe "Bled" od . začetka pa do danes, hočem ne-i koliko opisati kulturno delo te ustanove in slovenskega naroda • v splošnem. Imamo pevske zbo-» re in dramatična društva, ka-i kor tudi našo slovensko godbo . "Bled". Gotovo vsakdo, kdor se > je že ukvarjal najsibo pri petju . ali pri igrah, dobro ve koliko je . truda predno se mora eno ali drugo skupiho skupaj spraviti za . kakšno prireditev. Tako je bilo j pri godbi "Bled" ter smo lahko .jponosni, čeprav je že parkrat > i pretil razkol godbi, ampak član-; J stvo se je zopet dobro poprije-, i lo in držalo skupaj kakor še da-. j nes. O tem se boste lahko sami t j prepričali v nedeljo, 15. julija. Tako smo sklenili, da priredimo velik vrtni koncert kakor tudi 1 ples v Slovenskem društvenem domu na Rechar Ave. ali pa v ■ i Beli Ljubljani. Godba bo proiz-i vajala težke koncertne komade pod vodstvom Mr. J. Ivanuscha. Sedaj pa prav prijazno vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetite na ta dan. Ob enakih prilikah vam tudi mi vrnemo. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. John tanko, član godbe Bled. are always my champion", semjw sladko zaspal. j I Dasi sem imel pred tekmo 1 | precej velik kamen pri srcu ra- I di zamude, katerega mi je pri- ^ smolil naš vrhovni lovec in pa ostali člani, se mi je potem kar ,nenadoma odvalil in zdaj se dobro počutim do prihodnje tekme, v katero pa ne mislim iti. Naši člani bi morali to vedeti, da se sami zberete za v tekmo. Kako to se bo vprašal nekateri. — Takole. Prvič, član, ki se redno udeležuje vaj, drugič, člani, ki imajo eno z drugim najboljšo r večino ali average. -j Moram upoštevati, ker je to f bil sklep seje in to bi mogli upoštevati tudi vi. , Da je samo po deset članov v tekmi jaz ne morem pomagati, j 1 Seveda, vsak član bi rad poskusil svojo srečo in jaz mu ne za- ] 1 merim, ampak ker ne more biti ■ drugače, mora biti ravno tako. Po naključju je prišlo, da nismo ' imeli redne mesečne seje ker ni bil doma predsednik in ne pod-' 5 predsednik, torej vaja in seja se 5 vrši 15. julija. Pridite! Izid streljanja dne 1. julija je bil: Sietz 20 Stampfel 18 Ravnikar 14 1 Pirnat 20 Turšič 18 Sušel 18 Pozelnik 14 Penosa V. 21 Penosa L. 17 ' Urankar A. 13 Šinkovec 17 Antonin 14 Kosec 12 Novak A. 21 Sizon 18 Kavčnik 11 ( _ | I Zakonska pogodba pred 120 le+i V nekem južnonemškem mestu je bila pred 120 leti sklenjena naslednja zakonska pogod ba, ki menda ni zgubila nič na aktualnosti. Nad vsemi pisanimi pogodbami seveda stoji zakon morale, ki zakon najbolje varujejo, i Zakonska pogodba. Čl. 1. Ljubiva se srčno, čuti-. va, da bi drug brez drugega ne . bila nikdar srečna; radi tega se . za vedno združiva v za vedno [ zvesta zakonca. Čl. 2. Ferdinand posveti vse , svoje bitje Luiz^. da ji bo tako [ z neumorno pridnostjo preskr-t bel prijetno in brezskrbno živ-r 1 jen je. Čl. 3. Luiza se bo na drugi . strani prizadevala, da bo s skrbnim gospodinjstvom ubrala . zlato srednjo pot v hišnem go-! spodarstvu. Čl. 4. Ker so v zakonskem življenju prav malenkostni vzroki velikih sporov, se obvezujeva, da bova drug proti drugemu popustila brez vsakega odpora. Čl. 5. Glede noše n. pr. se ravna vsak del po okusu drugega. Ferdinand obljublja, da se bo bolj skrbno nosil, da ne bi žalil Luizinega očesa; Luiza bo gledala na to, da bi s pretiranim lepotičenjem ne vzbujala videza, da hoče privlačevati druge moške. Glavno lepotilo' našega telesa bodi snaga, ker| nasprotno pri osebah, ki mora-, jo skupno živeti, odbija. Čl. 6. Ukazujoče besede: "jaz hočem," "jaz vztrajam pri tem,"j "jaz ukazujem," bova črtala popolnoma iz svojega hišnega be-j sednjaka. j Čl. 7. Luiza se bo skrbno pa-J I žila vsakega videza, da svojega [moža ne spoštuje; kajti vsaka j žena, ki si dovoli takšne dvo-j umne izraze, da drugim možem znamenje, naj se približajo z upanjem na zmago, j Čl. 8. Ferdinand bo Luizo javno častil, da jo bodo tudi drugi častili. On ne bo nikdar drugim I St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. N. "Kdo je zmagal?" je šla beseda po tekmi med člani petih lov-! skih klubov prošlega 4. julija.' "Mi smo zmagali, kakor po navadi, O ja, koliko večine imate? Dve točki. Koga, samo dve? Kaj vas ni sram ? Sram ? Čemu, vi še te ne morete napraviti, mi pa smo za korak naprej. Ah, to ni nobena večina. Večina je, pa finiš in mirna Bosna. Tako so naši lovci debatirali med seboj tam pri kantini ter navajali različne vzroke, da niso mogli streljati in podobno, j Torej, naj bo kar hoče, ampak naši fantje se dobro zavedajo, j kadar gredo v tekmo, da imajo! puške v rokah in to je glavno. I Najbolj srečen med srečnimi i ■ sem bil jaz, namreč dobil sem ' prvo nagrado, ker se mi je posrečilo, da sem napravil največ "treparju". Iskreno se zahvaljujem lovccm od Euclid Rifle and Hunting kluba Bog vam povrni in vas drži skupaj do zmage! Kdo ne bi bil vesel takšne na- 11 grade kot je krasen lovski nož z usnjato nožnico in pa električno lučko (flash light), ki sveti! 1 na obeh koncih. Ko sem šel isti j večer spat, sem jo prižgal ter: postavil na mizo. Oh, vse druga-! ; či sem se počutil. Moja žena mi je skočila okoli vratu in me je j tako stisnila, da mi je za pet mi-1 j nut sape zmanjkalo in šele po-item ko je izrekla besede "You [[ ŠKRAT § Mary iz mesta je bila na farmi na počitnicah. Nekoč ogleduje živino na paši. Mimo pride ' farmer, in Mary ga vpraša: "Zakaj pa ta-le krava nima rogov?" "Veš, Mary," je pojasnjeval ■ farmer, "nekatei-e krave pride-" jo na svet brez rogov in jih ni-" koli nimajo, druge jih izgubijo, ' nekaterim pa jih odžagamo. Ne-• katere pasme sploh nimajo ro-5 gov. Dosti vzrokov je, zakaj ne-1 katere krave nimajo rogov, am-" | pak glavni vzrok, da ta-le kra-3 va nima rogov, pa je, ker ni krava, ampak — konj!" # "Mislim, da bi nekdo rad z vami na telefon govoril" je rekel trgovski vajenec gospodarju. "Kaj se to pravi: mislim? Kako pa veš, da hoče ravno z mano govoriti?" "Gotov nisem," odvrne vajenec "ampak, ko §em vzel sluša-lo, je vprašal: Ali si to ti, stari osel?" Igralni stroji Mestni sodnik Stacel je te dni zabrusili policiji v obraz da če bi | res šla na delo, bi mesto takoj i lahko očistila igralnih strojev. Vprašal je policijo, zakaj lovi le male "ptiče," dočim se ne upa dotakniti velikih nižinskih mag-natov. Ali Stacel res ne ve? Ribe vidijo brez oči j Vsaka riba lahko plava v naj-J temnejši noči proti toku, ne da ' bi se pri tem zadela v kakšno skalo, peščeno sipino, drevesno deblo ali drugo ribo. Šele pred ' nedavnim so odkrili organ, ki ji s pri tem pomaga. Posebno razlo-) čno ga je videti pri ribah iz j družine lososov, a'tudi pri mno-; gih drugih vrstah. Ob obeh j1 straneh ribjega telesa teče žle-_;bič, nad katerim je s tekočino napolnjen rezervoar. Od tega vodijo živci do možganov. Ti • živci prenašajo vtise najmanj-Jših sprememb tlaka v okolišni J vodi. Ta tlak se spreminja, ka-Jkor vsi vemo, z različno globino in če se vodi zoperstavi kak-t šna ovira. Reakcija ribe na svarilni znak, ki ga prenašajo živci v spremenjenih tlačnih pri-. likah, se izvrši povsem avto-. matično, kar je razumljivo, kajti če bi sledila šele po kakšnem > miselnem procesu, bi bila toliko . | počasna, da bi se žival nepre-i! stano zadevala v ovire. Da vidiki jo ribe tudi v motni vodi, pa .j razlagajo tako, da so njih oči 'dojemljive tudi za svetlobne . žarke, ki jih človeške oči ne vi-[■dijo. V tem je nekaj podobnega kakor fotografiranje s pomočjo ., infrardečih žarkov v megli. I ženskam delal poklonov, ki bi ; šli čez mejo družabne olike in j bi pričali o triumfu teh nad ženo. Čl. 9. Pri izberi družbe bova Icba previdna. Nikdar ne bova pustila v hišo ljudi, ki bi lahko 's svojo hinavščino in zvitostjo kršili hišni mir. Čl. 10. Med "moje" in "tvoje" ni nikake ločitve. Naša najvišja skupna posest je medseboj-j na ljubezen, in ta zaklad, ki ga v drugih srcih bežeči čas kaj pogosto razje, na.i pod njenimi perutmi raste pri nas do groba. NEKAJ ZA VSE Za odpravo živčne nespečnosti priporoča ■ prof. Haug metodične dihalne vaje. Preden le- 5 žeš spat, dihaj pri odprtem oknu skozi nos kolikor mogoče počasi in globoko, to se pravi po čim globljem vdihanju daj prsnemu košu časa, da se stisne sam od sebe brez hotenega pritiska dihalne muskulature. To proceduro ponoviš spočetka šest do dvanajstkrat v pokončni legi in potem istotolikokrat v ležeči. Skoraj vsi mali otroci imajo temno modre oči, ki postanejo šele pozneje svetlo modre, sive ali rjave. Wagner - Jauregg opozarja na to, da je v družinah s kapmi, krvavitvami v možganih in starostno slaboumnostjo (zaradi omehčanja možganov) dosti manj duševnih bolezni nego v drugih družinah. Ti pojavi so torej v toliko dobro znamenje 7.2, potomstvo. Cepljen otrok je sedem do deset let skoraj gotovo zavarovan pred črnimi kozami. Po tem času ga je treba spet cepiti. Pri nekaterih ljudeh traja učinek enkratne cepitve sicer vse -življenje, a na to je bolje, da se ne zanašaš. Prašiču moramo dati 10 kg krompirja, da postane za 1 kg srednje mastnega mesa težji. Pri tej pretvorbi se izgubi 80 odstotkov redilne vrednosti krompirja za človeka in le 20 odstotkov se spremeni v okušnejšo obliko. Kdor se boji ozeblin, se mora že poleti utrjevati proti njim, in sicer tako, da kopa roke in noge izmenova v vroči in mrzli vodi: 3 minute v vroči, 15 sekund v mrzli, to ponovimo trikrat, nakar sledi kratka mrzla kopel in odr-gnjenje, dokler se ud ne segreje. Razen tega si mesta, kjer se bojimo ozeblin, zjutraj in zvečer namažemo s kafrovim mazilom. Kokoši in mrzlokrvne živali so za tetanus (omrtvični krč) nesprejemljive. SPOMENIK PAVLOVI V LONDONU Na enem najlepših mest v Regentsoveni parku v Londonu bodo v kratkem odkrili spomenik plesalki Ani Pavlovi. Švedski kipar Kari Milles je namreč izklesal kip za vodnjak, ki zbuja zaradi svoje harmoničnosti splošno ob* čudovanje. Spomenik bo iz marmorja. MillcS. je rodom iz Upsale, je študiral kiparstvo v Parizu ter je ustvaril doslej že lepo vrsto kipov iz kamna in brona. NEVARNA ŽELEZNICA Ruski generalni ravnatelj severnomand* žurske železnice Redy je nedavno sestavil poročilo za poslovno leto 1933. Poročilo navaja, da je bilo v tem letu 11 železniških nesreč, 39 po* skušenih atentatov, 38 oboroženih napadov na vlake, 10 požigov, 197 roparskih napadov na vlakospremno osobje in 60 umorov. 99 uradnikov so roparji ranili, 400 pa so jih ugrabili. ReS idealne azijske razmere! TRIDESETLETNA ZAPOSLITEV Iz Londona, poročajo: 20 mladih diplomi' ranih vseučiliščnikov se je te dni polotilo dela. ki bi ga lahko primerjali s Herkulovim trudom-Ti mladci, ki obvladajo dva do tri tuje jezike, imajo nalogo katalogizirati tri milijone zvez' kov za Britski muzej. Morali bodo v ta namen sestaviti 230 zvezkov. Kakšno bo to delo, si lahko vsak predstavlja, če povemo, da bo trajalo približno 30 let. Ker so absolvirani filozofi zdaj stari povprečno 25 let, bodo dovršili svoj6 delo šele v 55. letu svoje dobe. N.n, če bo delo . monotono, se lahko tolažijo vsaj s tem, da s o morebiti edini mladi ljudje v Evropi, ki so si mogli določiti program za SOletno zaposlitev. PODGANA DOJI MLADE MAČKE V najrevnejši četrti Benetk so te dni ljudje opazili, da je neka mačka skotila dva mladiča. Roditeljica pa ni bila kdo ve kaj skrbna mati in je rajši pohajala kakor da bi skrbela za potomstvo. Ko se je nekega dne gospodinja vrnila S trga domov, je našla v svoje začudenje v zaboju, kjer sta dremali mladi mački namestn dveh — tri živali. Tretja je bila jeklenosive barve in kar nekam zabuhla. Gospodinja je debelo pogledala, ko je spoznala, da je to bitje — velika podgana! Mladi mački in podgano so nato nesli iz hiše in ko so vse tri ležale na soncu, so ljudje videli, da podgana doji mladi mačici. SLOVANSKA BODOČNOST V EVROPI Na slavnostni seji madžarske Statistične družbe je predaval te dni predsednik ustanove dr. Bela Kenez, bivši minister, o populacijskem •problemu Evrope. Izjavil je, da se ne sme pripisovati gospodarskim činiteljem nikak preve- ^ lik vpliv v pogledu naraščanja prebivalstva- -Anglija bo dosegla višek obljudenosti 1. 1950. Nemčija pa 1. 1960. L. 1980 pa bodo imeli absolutno večino v Evropi Sloveni, J>. julija, 195*. ENAKOPRAVNOST J STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna ^LrfgsJjp Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS ! Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. . John Kvai tich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna. Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 62ol St. Clair Avenue, Cleveland, G William Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Tank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR: Afiton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. oteve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. n GLAVNI ZDRAVNIK: °r- P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Perma. URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. sika YSa Ptema in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'ani nar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-ta n ,uPravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- • Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti- j Jr* se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ri^r^^ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. ISTRSKI SLOVENCI Moški Viljem Zupančič piše v, časniku" leta 1867., pod na-^ovom "Potovanje po Istri-.:l ace (brguše), črne, široke,l e.gale so do kolen. Suknjič (kamižola): črn, tak! Je W tudi telovnik, ki je imelj sr h eh vrstah našite, velike, | ,jrg e Sumbe. Nogavice: mo-j e- Pokrit je bil z lisičjo kapo,' 6tlako kranjski. Ženske zel nosijo črne kiklje z boen'm rdečim, širokim ro-J ' ln iepo pošite srajce. Pete j ]0 ali čevljih imajo ze-, visoke. Tako so napravljene §1 Malimi razločki vse istrske °venke razen tistih, ki so ta-J aj hnba Slavnika." B tr v • Racquet opisuje Slovenke, sv Stri (v goratih krajih) v! He0s]1 knjigi: "Abbildung u.l streibung der sudmest u. o-! Ve^. Wenden, Illyrer u. Sla-! ' takole: "ženske so poletij nenP0Zimi oblečene v belo> Plat-! leče° °bleko- le tu pa tam si ob-jjj Pozimi črno, sukneno vrh-!' WatSUknjo' Na Slavi ima belo,1 ^ leno ruto, zavezano turba-J HecP°dobno tako, da visi en ko-' dol Ua levo ramo- Srajca je( Po^' na Prsih gosto nabrana,; fvu Vratom zapeta z gumbom. bre2Srajco si obleče belo haljo Ve r°kavov, če ima pa roka-cj'j,01' globoko izrezani. Kon-;1 T>as av°v vtakne zadaj za pas. j Hav j6 bel' Platnen, za pas si, n° vtakne šopek cvetk. 1 krat°gaVice so dolge in često-itlla Š°sto nagubane. Obuvalo ^sii • Sandal°m podobno obliko; jo gJa ie le toliko, da se skrije-; sic ')r.edaJ Prsti, zadaj je peta;' So s 36 n°ga prosta. Ti "šolni" Iti zavezani z Jermene- ( BENEŠKI SLOVENCI Moški veilj. ' ^utarju: "Beneška Slo-^ Ja>" stran 76. in 173.: Mo-MCeS° nekdaj poleti nosili prte-i koP°zimi pa debelejšo oble-| 12 hele volne. n^lobUk je bil iz črne klobuči-36 tako velike krajev-j Hetcj d So Pokrivali rame ter je Gostoval dežnik. T i ^pGt°Vnik S° imeli P0(i Vrat°m §Ulnb'S Srebrnimi ali zelenimi' Tudi na jopiču je bila in xa^rst;a gumbov, od spredaj jjj .-J precepu. *negaace so segale le do kolen; Pokrivale volnene no-, totj ' ^evlJi so bili nizki, za-Srekrnimi' zaponami. Po-V n?sili tudi škornje. O ^ju SO si ogrnili lič- ^asč. Ženske ; Rezijanke nosijo na glavi barvano ruto, ob praznikih pa še zmerom belo pečo, kakor so jo nosile pred več kot 200 leti. ! To lepo pregrnjeno pokrivalo j (facoeloet) je na strani tako | zvezano, da pokriva le polovico ; glave in da na pol odkriti des-; ni strani roglji doli vise in ob-' razu dajejo nekaj smelega. 1 Modre je navadno prevezan s | ' srebrnimi niti. Krilo je črno, i prteno pa tudi svilnato ter sega I do členov in je prepasano s čr-1 nim pasom. To krilo imenujejo) "tjamažat" ali "čimežot" (be-| seda italijanskega izvora "ca-miciota," prav tako kakor naša) kamižola). Krilo, ki je sešito iz dveh vodoravnih črnih platnenih kosov, imenujejo "kotula."! Stare Rezijanke so nosile; "vornačo," to je dolgo krilo, modre in rokave skupaj sešite, i Rokavci imajo tako kratke! rokave, da se vidijo lakti. Pozimi oblečejo povrh volneno jopo (kakor moški). Nogavice pletene. Čevlji so podobni moškim, ti j pa no nizki, zapeti s srebrnimi' zaponami. Pozimi nosijo škornje. V ušesih nosijo "rintljinave" (take nosijo tudi moški, zlasti starejši). Slovenke iz drugih krajev Beneške Slovenije pa ljubijo pri obleki "bielo" barvo. Nekdaj so nosile ženske (pa tudi moški) prtenice, pozimi pa debelejšo obleko iz bele volne. S tem sem opisal najvažnejše' tipe moške in ženske slovenske narodne noše. Jih je pa več, saj jih je v "Carnioliji" iz leta 1844^ opisanih dvanajst samo s Kranjskega. Konec) Fašistično gospodarstvo v Italiji. Kljub velikim javnim delom, ki jih Mussolinijev režim forsi-j ra z vso silo, in kljub znatnim rezultatom, ki jih je Mussolini ; v tem oziru dosegel na gotovih 'poljih, se ne da skriti, da je, ' gospodarski položaj Italije v ! splošnem čedalje slabši. Dobri poznavalci razmer so si na jasnem, zakaj fašistični tisk baš v teh dneh tako zelo povzdiguje !delo izsušitve Pontinskega močvirja, na katerem je zopet nastalo novo mesto, Sabaudia, ki so ga te dni blagosiovili in v katerega se je naselilo 30,000 ljudi, ki bodo s prebivalci drugih kojonij, ki bodo na ozemlju i 40 milijonov hektarjev bivšega močvirja še nastale, na tej zemlji pridelale svoj kruh. To je sicer veliko in hvalevredno delo, s katerim je fašistični režim pokazal tudi dru- r 1 gim, kako naj bi se omiljevala obstoječa gospodarska kriza, i toda povzdigovanje tega dogod-jka od strani fašističnega časopisja v tem momentu je z dru-I gimi simptomi vred znak, da j se hoče prikrivati nekaj, kar ni j v redu. Že povzdigovanje plebiscita kot nekak mogočen in e-nodušen pristanek vsega italijanskega ljudstva na Mussoli-j nijevo politiko—ko pa vsak človek ve, da je bilo skoro absolutno izključeno, da bi se kdo ; izjavil proti režimu—je bilo zelo sumljivo. Sedaj, ko so izšli ] {dekreti, ki zopet znižujejo plače 1 uradnikov in javnih nameščen- < ' cev sploh, je jasno, zakaj se je i i plebiscit tako kričavo insceniral < in komentiral: pomenil naj bi ] nekako predhodno odobritev zo- i petnega znižanja življenjskega £ standarda italijanskega ljudst-, va, ki je danes nižji, nego je bil pred dvajsetimi leti, to je v letu, ko je izbruhnila vojna. Če i vpoštevamo nedavno konverzijo j državnega notranjega posojila, z | ki pomeni oškodovanje upni- 1 ; kov, imamo pred seboj politi- t ' j ko, ki jasno kaže, da gospodar- c 1 ska kriza pod fašističnim reži- k i mom naglo narašča, naj bo j krivda kjerkoli že. g y t Zmanjšanje zlate rezerve. Defi- <3 cit trgovinske bilance. r j Režim je sicer zopetno zniža- e 1 nje uradniških plač zvezal z z i 12 %- znižanjem najemnin pro- ^ 1 štorov, ki služijo za stanovanje, z in s 15% znižanjem najemnin ^ I prostorov, ki služijo za trgovi- ^ j ne, urade, gostilne, skladišča ^ j itd., in se sedaj prizadeva z z; vsemi silami, da se znižajo tudi r< cene živilom, v čemer bo goto-vo dosegel nekaj uspeha, toda P1 j tc še oddaleč ne bo zadostovalo, i da bi se gospodarski položaj v i zadostni meri izboljšal, oziro- 1£ j 1 ma, da bi ga prebivalstvo pre- Qt več ne občutilo. Če dodenemo k @ i temu, da se je zlata rezerva !t Banke d'ltalia od 28. februarja J. do 31. marca t. 1. znižala od 7,- <§ j 104,886,000 na 6,874,400,000 lir, ! da znaša deficit trgovinske bi-; lance za mesec marec 217,580,- <§ I 809 lir (marca lanskega leta je iit ! znašal deficit 90,911,537 lir) in i! da naraščajo trgovski konkurzi, £ potem se ne da tajiti, da gospo- r, darska krivulja Italije kljub te-mu, da se Mussolini s prizna-1 ^ nja vredno energijo trudi, da bi ||i krizo premagal ali vsaj omilil, |g) konstantno gre navzdol. r ~~ Znižanju uradniških plač sledi znižanje delavskih mezd. Naj navedemo precej nepristranski glas o zadnjih nared-bah fašističnega režima, "Daily Herald," glasilo angleške la-bouristične stranke, ki je kljub temu, da zavrača fašizem, Mus-soliniju bilo vedno več ali manj ' naklonjeno zaradi prijateljskih čuvstev, ki jih goji do Italije vsak Anglež. Diplomatični ko-l-espondent "Daily Herald" poroča iz Rima o tej stvari sledeče : Znižanje uradniških plač v , Italiji še ni vse. Kajti javna tajnost je, da bo znižanju u-radniških plač sledilo v kratkem času tudi znižanje delavskih mezd. To zahtevajo ban- Ali je vaša trgovina med onimi, ki oglašajo v ^Enakopravnosti" ■ ■ ■ Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPA EKSPRESNI VLAK ob parnika v Bremerhaven zajamci pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND f ALBERT BALLIN - NEW YORK £ V prijetnem okolišu, po zmerni ceni. TUDI REDNA ODPLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIMI PARNIKI * Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali t Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD wmm^m H10 EUCLID AVE., CLEVELAND mmmmmm Not Just Another Pill To Deaden Pain But a wonderful modern medicine which acts upon the conditions which CAUSE the pain. Take them regularly and you should suffer less and less each month. PERSISTENT USE BRINGS PERMANENT RE-LIEF. Sold at all good drug stores; Small size 5 0(5. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS FOR RELIEF AND PREVENTION OF PERIODIC PAINS QUIVERING NERVES When you are just on edge i , , when you can't stand the children's noise : :; when everything you do is a burden ;:: when you are irritable and blue ;. ; try Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. 98 out of i 00 women report benefit; It will give you just the extra energy you need. Life will seem worth living again: Don't endure another day without the help this medicine can give. Get a bottle from your druggist today; c^fdtCL S.doiili^AAt^L VEGETABLE C0MP0UN0 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo 8'otovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1124 E. 68 St. I • NOVO! NOVO! \ i PIKNIK I V SOBOTO, 14. JULIJA, 1934 1 | na Pintarjevih farmah, E. 260 St. in St. Clair Ave. i | Pričetek ob 12. opoldne, zaključek ob 12.—to je o polno- j či. Program se prične ob 4:30 popoldne, potem sledi ples. | I Godba Jackie Zore. Truck bo vozil od poulične kare v | Nottinghamu ob 2., 3., 4., 5. in 6. popoldne. Naprej v na- ! ravo, v soboto zvečer. R | I VABILO — na — VABILO I PIKNIK g, katerega priredi | Dr, Na Jutrovem, št. 477 SNPJ S V NEDELJO, !5. JULIJA, 1934 JU PRI JOS. ZORNU NA BRADLEY ROAD, g) Vožnja prosta; prvi truck odpelje izpred dvorane ob W 1. uri popoldne. lili i • i—i # isi s) iss m isi m f-j m isi ish & i— i kirji in veleindustrija, ki je vz-, nemirjena zaradi naglega izčr- - pavanja kovinske rezerve in ki ■ hoče za vsako ceno vzdržati - zlati standard. Veleindustrija i zahteva, da se državni prora-l čun ohrani v ravnotežju in da • se stroški produkcije zmanjša- ■ jo, da bi se preprečilo katastrofalno padanje izvoza. Tega po mnenju veleindustrije ni mogoče doseči drugače kakor z znižanjem delavskih mezd. Se-i veda so Mussolinijeve odredbe nezadostne za uravnovešenje proračuna, zakaj računa se, da bo koncem junija 1934 proračunski deficit dosegel vsoto 64 j milijonov funtov šterlingov, do-j čim se z redukcijo uradniških plač ne bo dosegel večji prihranek ko 18 milijonov funtov šterlingov. Davki se ne dajo več zvišati. Davki so dosegli že skrajno mejo plačilne zmožnosti italijanskega gospodarstva in vsote za socialne obveznosti se absolutno ne dajo znižati. Položaj trgovine in industrije pa je tudi tak, da ni misliti na uspeh kakšnega novega notranjega posojila. Statistične številke glede zunanje trgovine, ki so bile objavljene pred par dnevi, : dokazujejo, da eksport v prime- ■ ri z lanskim letom pada. Ofici-elne številke brezposelnih izka- -zujejo 1,056,000 delavcev brez dela na 4 milijone zaposlenih zavarovanih delavcev; 30% delavstva pa je zaposlenega samo delno, to je, ne polnotedensko. Kdor ve, kako zelo narašča v , zadnjih letih nezadovoljstvo ši- j rokih mas v Italiji, o čemer se je lahko prepričati vsakemu potniku, ta si lahko predstavlja, kako zelo bo to nezadovoljstvo narastlo, ko bo znižanju u-radniških plač sledilo znižanje lelavskih mezd. z- Interesantna je opomba, ki r- sledi temu članku od strani ri "Daily Heralda." Pravi nam-ti reč, da Mussolini misli zopet ja poklicati sedanjega guvernerja; i- Libije, generala Balbo v Italijo, i a dasi je zelo ljubosumen nanj.i i- Balbo naj bi mu namreč poma-)- gal nategniti vajeti fašističnega: 0 režima, ki bo moral krotiti ne-| m zadovoljstvo italijanskega ljud-z'stva. !-l Brez pretiravanja se torej j e lahko reče, da so se vse faši-; e stične reforme na polju gospo-1 1 darske in socialne politike kon-, - čale popolnoma negativno—naj; 11 so potem vzroki tu ali tam. - Umetniki, ne bojte se kritikov! "Carmen" je danes najbolj i ) priljubljena francoska opera. . . Kritiki tega pač niso pričako-; vali, ko so skladatelja po prvi: . vprizoritni strašno zdelali. Zna- j j ni pariški glasbeni list je zbral j j . in objavil njih poročila o prvi \ L predstavi—najbrž v tolažbo so- c dobnim skladateljem, ki vprav j . tako težko prenašajo stroge o- J, , cene. "G. Bizet ima morebiti J ( nekaj skromne glasbene nadar- i j jenosti, a ne more ganiti in raz-; ^ I vneti poslušavcev. Vedno osta- ^ RIBE IN GODBA V LJUBLJANSKEM VRTU na 689 E. 200 St. bodo |£ jutri, v petek, 13. julija i servirali IV RIBJO VEČERJO 15c za krožnik Za poset se priporočata J. & L. LESKOVEC ' ne medel, plah in pomanjkljiv." —"Nova opera pomeni popolno polomijo. Čudimo se, da je tve-'gala uprava Komične opere denar za to vprizoritev. Po deseti predstavi ali še prej bo nova o-j pera popolnoma pozabljena."— ' "Gospod Bizet se zaman trudi, da bi nas presenetil z vlogami posameznih godal. Kljub vsemu je razvidno, da ne more spesniti vsaj kratke, a res življenja zmožne melodije" itd. Bizet je bil tedaj popolnoma potrt, ko je doživelo njegovo ljubljeno in najboljše delo velik neuspeh. Izmed vseh prijateljev mu je priskočil na pomoč edino Delo na farmi dobi fant, star od 18 do 21 leta. Naslov se dobi v uradu "Enakopravnosti." Proda se hišo za 2 družini, 4 sobe in kopalnica zgoraj in spodaj; velik lot, nizki davki. Nahaja se na E. 92 St., med Wade Park in Superior Ave. Cena $2900; — takoj £700, ostalo kot najemnino. — ; CLEVELAND HOME INVESTMENT CO., 5455 Broadfay Mr. ; Vidmar ali Mr. Nejedlik, MIchi- 1 Jan 7020, LOnacre 4678. \EDMAK MOVING AND 1 HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 se priporočam vsem Slovencem ; n Hrvatom, da nas pokličete 1 tadar se selite. Vozimo tudi na : )iknike in izlete. Zmerne cene, : očna postrežba. Pikniški prostori v najem Pripravno tudi za "CLAM BAKES" pri THE WIL'OWS i 3. 222 ST. (Bliss Road in St. j Clair Ave.) Pokličite Orville Lemley KEnmore 1627 J > ' Saint Saens, ki mu je poslal v a isti noči in takoj po predstavi - iz kavarne pisemce, ki je vse- - bovalo samo dve besedi: "Živel i zmagovalec!" j Sobo ' se odda v najem. Poseben vhod, 1 kopalnica. Vpraša se na 1010 E* " 74th St. i -— Proda se Beer Garden in restavracijo zaradi bolezni. Imamo licenco za pivo in žganje. Proda se vse skupaj; podrobnosti se pa dobi pri lastniku. Naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti." Društvo Slovenski lovci sv. Ev-šbaMjla je izvolilo sledeče uradnike za leto 1934: Anton Pewc, predsednik; Rudolf Orl, podpredsednik; Henry F. Kram, 6102 St. Clačr Ave., HEnderson 1126, tajnik; Frank Lufin, 387 E. 163 St., blagajnik; Frank Praznik, zapisnikar; nadzorni odfoor John Renko, Friank Lesar in Frank Peltrič; Frank Petri-č, zastopnik kluba društev S. N. Doma; John Renko, zastopnik konvencije S. N. Doma; Frank Lesar, zastopnik fare sv. Vida. Dr. Kern in dir, Skur, zdravnika. Društvo zboruje vsako tretjo nedeilijo v mese.cu ob 9. uri dopoldne v Grdimovi dvorani št. 3. URADNIKI SLOV. NAR. DO-MA V MAPLE HEIGHTS, O. Predsednik Vincent Zimšek; Podpredsednik Andrew Režim; Tajnik Anton Gorenc, 5206 — Stanley Ave.; Blagajnik Frank Legan; Zapisnikar Louis Si-mončič. Nadzorni odbor: Martin Martinšek, Louis Kostelec, Anton Perušek. Direktorij: Joseph Legan, Ludvig Vrček, Mike Plute, Anton Blatnik, Joseph Thomas, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Vrček. — Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 5087 Stanley Ave. Kolektorja za Newburgh sta Anton Blatnik in Joseph Thomas; za Maple Heights, Louis Kostelec in Ludvig Vrček. STRANI. ^ ENAKOPRAVNOST U- julija, 1934. 1111111111111111111111111111M11 ■ ■ 111 * 111M11111111 (11111111111111111111111111111111M11111 ■ 11 j Nož Simone ( Roman 1 SPISAL CHAMPOL. PRELOŽIL V. LEVSTIK | Ona, ki bi bila še minuto prej { dala življenje, da ga spravi od sebe, ona bi bila rada, da se vrne nazaj, in v zavesti, da se ne bo vrnil, je hitela za njim. Stekla je skozi ovenčano stanovanje, kjer so še gorele luči. Ni ga bilo več, toda ravnokar je šel tod skozi in pustil vse odprto za seboj; z blazno naglico je zbežala za njim. Na pragu zadnjih vrat je obstala; dalje naprej je vladala tema in nezna-nost. Nikdar je še niso bili peljali v ta del gradu. Zaklicala je vnovič. "Rihard! Rihard!" Mesto odgovora je slišala samo oddaljene brze korake, ki so se oddaljevali še bolj. Za svitom, ki je prihajal skozi odprta vrata, nato po polmraku in naposled po temi, je stekla slepo in brez obotavljanja za njim. Noge so se ji zapletale v vlečko obleke, da so se trgale čipke. Zadevala se je ob vogale zidu, ne da bi opažala. Šla je, venomer tipaje, za čimdalje sla- č bejšim glasom stopinj, ki ga je z bilo zdaj jedva še mogoče raz- V ločiti. š i r V pritličju so se zaprla vrata. f Tisti hip je Simona začutila, da j ji je zmanjkalo tal pod nogami; iztegnila je roke in se prijela za » ograjo stopnic. S čimdalje večjo ^ naglico je bežala navzdol, ne da . bi pomislila, da se ob vsakem koraku lahko spotakne, pade in.se g ubije. Toda slišala ni ničesar " več. Rihard je bil že daleč, pre- j" daleč, da bi ga mogla dohiteti. Morala je poklicati druge na po- ' moč. A kje so? . . . Kje je ona sama ? 1 Vrnila se je z isto naglico, s katero je šla navzdol, in z veh- ' kim trudom našla pot do svoje- j ga stanovanja, od ondot pa v znano ji krilo gradu, kjer so prebivali ostali; navdalo jo je u- ) panje, da se je nemara tudi Ri- 1 hard vrnil tjakaj, k svoji materi. Ob tej misli se je začutila po- j mirjeno in njena prejšnja raz- ] burjenost se ji je zdela čudna; obšla jo je misel, da bi se vrni- t la. Vseeno pa se je hotela zago- J toviti, in se je napotila v tisto i stran, kjer je ležala soba lady , Eleanor. Ko je dospela tja, so se odprla vrata, med vrati pa se je prikazala lady Eleanor, še vsa oblečena, in vprašala glasno: "Kaj je?" Nato je zagledala Simono; stopila je naprej, kakor bi iskala nečesa ali nekoga poleg mlade žene, in vzkliknila nenadoma s pretečim glasom: "Kje je Rihard? Kje je vaš mož?" "Ne vem," je dejala Simona preplašena. "Torej ga ni tu?" Lady Eleanor je zgrabila si-naho za roke. "Kaj ste mu storili?" je vprašala. Stisnila je Simono za zapestje, kakor bi jih hotela zdrobiti; ta pa si čutila bolečine, niti se ni poizkušala braniti; jecljala je: "Odšel je . . noče se vrniti . . ne vem, kam je šel!" V svoji razburjenosti je govorila na glas. "Molčite,je dejala lady Eleanor. "Nobenega hrupa in škandala! Poiščive ga predvsem; potem obračunave!" Vzela je bila svečnik. Roka ji ni drhtel^, in korakala je hitreje' od Simone, prisluškujoča, sledeča in prežeča, kakor žival, ki išče svoje mladiče. 5 Na mostovžu, v prvem nadstropju sta zadeli ženski ob go-i spoda d'Avron, ki se je bil nenadoma zbudil in je pritekel, za silo oblečen, z vprašanjem: "Kaj slišim? Kaj se godi? Simona, kaj delaš tukaj ?" "Izgnala je mojega sina in ga sedaj išče. Iščite ga tudi vi!" je odgovorila lady Eleanor s tako ljutim glasom, da je šel gospod d'Avron z njo in se ni upal dalje izpraševati; le zdajpazdaj je prigovarjal: "Našli ga bomo! Prepir med dvema zaljubljencema! . . To se ' dogaja vsak dan! . . " . Toda Riharda ni bilo najti. l Naposled je obstala lady Ele-l anor pred majhnimi stranskimi l vrati, ki so vodila na dvorišče. "Odšel je tod!" je dejala in pokazala na odrinjene zapahe. To iskanje je trajalo toliko - časa, da je naposled zbudilo po-i zornost. Pojavili so se služabni- - ki. Poizkus, ohraniti skrivnost še nadalje, bi bil brezuspešen in nemara celo nevaren. V srcu " matere se je strah pred škandalom umaknil drugemu strahu. "Pojdite pogledat v konjarno, 1 če ne manjka nobenega konja. 3 Vprašajte vratarja, če je šel kdo iz hiše," je velela lady Eleanor. Počakala je odgovora na mestu, odrvenela v svoji bolesti, gledajoča v globoko temo. ki je bila zunaj, in poslušajoča tuljenje naraščajočega viharja. i Prišli so ji povedat, da so vsi, konji na svojih mestih in da hišnik razen očeta Arnolda v njegovem vozičku in povabljencev v njihovih kočijah ni pustil nikogar iz hiše. "Vidite, da je Rihard v bližini!" je dejal gospod d'Avron s tolažečim klasom. "Da, ako ni . . ." Ne da bi dokončala svojo misel, je planila lady Eleanor ven, toda Simona jo je razumela in uganila, kaj je hotela reči. "Simona! Sestra! . . To je nespametno ob tem vremenu! . ." je zaman vzkliknil gospod d'Avron, čegar gorečnost se je znatno ohladila v ljuti plohi, ki ga je bila zmočila ob prvem koraku izpod strehe. Želja, ki jo je izrekla Simona malo ur poprej, se je uresničila. Tekla je po vetru in dežju, polbrezumna, padala in vstajala in čutila le, da jo ena sama misel goni naprej. Toda zdaj ni ! več bežala pred Rihardom, zdaj , ga je iskala. Zdaj ni videla več sebe same bloditi, izgubljati pot in poginjati v osamljenem kotičku, temveč njega, in strašen kes ji je trgal srce. Obhajale so jo misli, ki jih dotlej ni poznala. Ce je Rihard nemara bolj nesrečen nego kriv, če je trpel ravno toliko, kakor ona, in morda še TIRED, ACHING, SWOLLEN FEET Moone's Emerald Oil Guaranteed l<» Slop All I'ain and Somicw and Banish Offensive Odors In just one minute after an application of Emerald Oil you'll .yet the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble: you just apply a few drops of the oil over the surface of the foot night and morning, or when occasion require-. Just a little and rub it in. It's -imply wonderful the way it ends all foot misery, wjiile for feet that sweat and give off an offensive odor, ki D A tree's nothing better in the 1 world. ^^^ Moone's Emerald Oil is JK guaranteed to end yoi:r foot I I1KMW troubles or money fc ck. več, kajti ljubil jo je, ona pa ni i ljubila njega ? Ne, ni ga ljubila! Njegov strašni obraz jo je preganjal kakor pošast. Da se je prikazal v tem hipu živ in zdrav, bi se ji bila vrnila vsa brezbrižnost, ne-zaupnost in mržnja do njega. Toda ni si hotela nakopati krivde, da je zapustila, pogubila in umorila tistega, ki mu je pred bogom prisegla zvestobo. Prvikrat se je začutila navezano nanj, in dočim je lady Eleanor klicala: "Rihard, otrok moj!" Je ponavljala ona: "Moj mož!" On pa, ki sta ga iskali, ni slišal klicev nobene izmed njiju. Zaman so ljudje na vse strani preiskovali vrtove; zaman so se premikale baklje in razsvetlje- 1 vale najtemnejše drevorede in najsamotnejša zatišja. "Čemu bi si ubijali glavo?" je rekel naposled gospod d'Avron. "Obedve se pehata zaman. Vrni ta se! Jaz hočem še iskati, toda to vidiva sami, da ga tukaj ni!" "Ne," je dejala lady Eleanor in obstala. "Rihard je v reki! . . Mirna gotovost njenega glasu je pretresla Simono in njenega očeta. Obrnila sta se in jo pogledala; v nestalni luči bakelj že ni bila videti več bleda, temveč zelena. Naenkrat se je opotekla. "Prebrodite reko!" je rekla v novič. In kakor mrtvo breme se je zgrudila k Simoninim nogam. "Moj Bog! Moj Bog!" je vzkliknil gospod d'Avron potrt, "še tega je manjkalo!" Simona se je spustila na kolena. Napenjala je svoje moči, da dvigne težko telo; poizkušala je položiti roko na taščino srce, da vidi, če še bije, in naenkrat jo je spričo udarcev, kakršnih se je bila navadila, obšla misel, da sta mrtva mati in sin. Pritekli .so na pomoč. Dvignili so nezavestno lady Eleanor in jo nesli v grad. Na Riharda ni mislil nihče več. Vsi so se gnetli okrog velike postelje z baldahi-' nom, tako podobne mrtvaškemu odru, na kateri je ležala hišna! vladarica kakor mrtva. "Omedlevica je," je govoril gospod d'Avron. "To bo minilo. Glejte, saj že gleda!" Široko odprte oči lady Eleanor so se obračale proti medo-knici, ki je nosila slike njenih dragih. Oglašajte v — "Enakopravnosti" — -—--4 "Napad, napad!" je trdila < Mrs. Griffith in vodila postrež- 5 bo, dočim je bila videti mis Ha-! nnah polmrtva od groze nad ne-popisnim stanjem krasne neve- ] stine obleke. 1 "Prosim te," je dejal gospod ] d'Avron, videč Simono trepeta- j ti pod njenimi mokrimi cunjami, "daj se vsaj posušiti in preoble- i či!" Simona je odkimala z glavo 1 in ni hotela izpustiti ledene roke lady Eleanor, ki je bila ostala v njeni desnici. Gospod d'Avron si ni upal siliti. Bolnostni strah, ki se ga je bil polotil, mu je razodeval naposled, kako strašne nesreče so se bile strmile nad njegovo hčerjo, nesreče, za katere je on odgovoren: in čutil se je potrtega in skesanega do dna svoje duše, dasiravno še ni vedel, zakaj. Nazadnje se ni mogel več premagati. "Ubožica moja!" je rekel tiho, "povej mi . . . ali ti njega ne ljubiš, ali on tebe ne? Ali te je v čem prevaral, ali je grdo ravnal s teboj?" i "Ne vem!" je rekla Simona. "Ne verjamem, da bi bila krivda ' le njegova!" Simona je odgovarjala očetu, a gledala je lady Eleanor. Roka starke je lahno zdrhte-; la, izmeknila se Simonini, dotek-: nila z neizmernim naporom svo-. jih prs z vsemi petimi prsti, dvi-1 gnila se trikrat in trikrat padla nazaj, posnemajoča kretnjo, s katero duhovnik pred oltarjem spremlja svojo Mea culpa, ke-dar moli Confiteor. ? Njene oči so se za trenotek ' uprle v Simono; nato pa so se obrr/le k ljubljenim slikam tistih, ki se ji je morda že dozde-1 valo, da jih zopet vidi pred se-' boj, spustile se nekoliko nize in 1 obstale na Rihardovi sliki iz o-5 troških let, od katere se niso lo- i DOES YOUR 1 ; BREATH OFFEND? -PROBABLY 1 j Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is ^ bad. Don't be one of them. '■ i Make sure that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combats infections in the mouth, checks tl infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol ~ Company, St. Louis, Mo. LISTERINE " ends Halitosis ^ Kills 200,000,000 germs čile več. To je bil njen poslednji < znak zavesti. Simona nikdar ni vedela, če | je lady Eleanor slišala besede,! katere ji je šepetala in čutila poljub slovesa, ki ji ga je pritisnila na čelo, poljub usmiljenja in odpuščanja. Erlingtonski zdravnik je pri-; šel, preiskal grajščakinjo in hi-' tel pri oknu razlagati gospoduj d'Avronu v slabi francoščini, da je nastopila ena izmed običajnih kriz v bolezni lady Eleanor, bržkone da zadnja. Čudil se je le, da se to ni zgodilo prej, in prerokoval: 1 "Vlila se ji bo kri. . . in konec 1 bo!" V pomirjenje vesti pa so jo vendarle mučili s tistimi neusmiljenimi zdravili, ki se vpora- v bljajo tem bolj, čim očividneje £ je, da so brezuspešna. r Naposled se ji je vlila kri v resnici. "In sin ni navzoč!" je ponavljal gospod d'Avron obupno. Začenjal se je smrtni boj. Tu-. robno rohljanje se je razleglo . po sobi, dočim je zunaj veter je-čal predsmrtnice in sunkoma donašal glas korakov in klicev tistih, ki so še vedno iztikali za Rihardom. "Niti duhovnika pri nji, ker ni katoličanka!" je zdihoval gospod d'Avron. "še križa ne!" 1 Lady Eleanor je nepreneho- 3 ma gledala Rihardovo miniatu- 1 ro. Umirala je, zroča nanj, še - vedno zvesta tistemu malikoval- 1 LOST 57 POUNDS OF FAT-DIDN'T CUT DOWN ON FOOD "I lost 57 lbs. by taking Kruschen 1 Salts and It had no 111 effect on n'.e. I didn't out down on a single food—I recommend it to any- mm^-l-ra one who is over- A I §1_ weight." Mrs. A. KI ^^ Roplak, So. Jlilwau- Jttt (M/ To win a slender, youthful figure take a half toaspounful of —W Kruschen Salts in a f| 1_ M glass of hot water "I I II first t h i 11 g every * I U morning. While fat T is leaving you gain in strength, health and physical charm—look younger. Many physicians prescribe it and thousands of fat folks all over the world have achieved slenderneas. A jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore. But protect your health—make sure you get Kruschen —it's the SAFE way to reduce and money back if not satisfied. Kc BAKING V&t POWDER )) Double Tested/ it Double Action/ ljk ffll 25 // ^^H ounces In BPS 25* 11 To All Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of Dare's Mentha Pepsin Doesn't ,Do You More Good Than Anything You Ever Used, j Why bother with slow actors when one tablespoonful of this splendid and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any upset condition of the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman suffer another hour with indigestion or any stomach misery when the remedy that acts almost Instantly can bo easily procured? But there Is more to say about this remarkable remedy—something that will Interest thousands of despondent people. v Care's Mentha Pepsin not only quickly relioves stomach distress, but it also conquers stubborn indigestion, dyspepsia and gastritis, and puts an end to dizziness, nervousness, headache, sleeplessness and despondency which distressing troubles are nearly always caused by chronic stomach disturbance. Dare's Mentha Pepsin In a supremely good remedy that druggists everywhere guarantee—a flnfe tonic tha*. builds you up and makes you work with vim, eat with relish and sleep soundly. • Najlepše darilo za vašega sina in hčer ob graduaciji, rojstnem dnevu, [ itd., ali pa za vašega prijatelja-Amerikanca, jo knjiga 'The Native s Return' | SPISAL LOUIS ADAMIČ Naročila pošiljite na urad ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Izredna cena za Jugoslovane samo dva dolarja. 1I1IHI1H -------- - l rT.V^ili ........... ■■■'■ -IliiBi- HaMPJI Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 ^ 14K«k m anJ ' thought/# 1 I couldn't Sew H i jnIsM^HkI • Thousands of women are making the same discovery by / ceive lessons in makingdresses, ^jljMKfflg^^l^ children's clodies, rugs, dra- all the help you'll ever need ^r^^^^HHMRftt * The complete service is o'ven at no extra cost with the purchase of a new Singer Elec- E&jffiB j^MMj I 1030 East 66th Place MAKt IT YOimsiif ON \\inaen. , , - ... ^ ' ft >J injinnnnnjmnjrijmnjinjTJUinj^ SWtWtnWhtMS' Ciste, svetle, zdrave ' ,, VtllUH******* KRASNE OCI tvjffr^FV^H ^ očisti, in lajša ter h cs- FoimP^^M^^r5^ vežu3°č in neškodljiv. V/X w^tiBsfe C Knjigo E^e Care > ail Eye TnllD T i I" i Beauty pošljemo bre?.-• ■ VVI% piacno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9E. Ohio St., Chicago r ^ skemu oboževanju in tisti. bič-1 ni in slepi ljubezni, ki je bila | i pravkar onesrečila sina in urno-i rila njo samo. Ko je bilo vse pri kraju, je gospod d'Avron potegnil Simono s seboj in jo malodane nesel i v tisto sobo, odkoder se je bila S prejšnji večer podala v kapeli-:co. I Radovednost jo je premagala, da je stopila pred veliko zrcalp, v katerem se je sinoči videla v nevestini obleki, in se pogledala! vnovič. Toda jedva se je spoznala v preplašenem in razmrše-nem bitju, oblečenem v blatne cunje, ki ga je zazrla. Naenkrat je vzklikla: "Papa! Poglejte!" Nad čelom, sredi njenih rjavih las, se je risel bel, čisto bel pramenček, tisto usodno znamenje, pečat žalosti, ki ga je ba- bica odnesla s seboj z morišča. Gospod d'Avron se je razjokal. "Ubogo dete," je rekel nehote, "kakšna ženitovanjska noč!'V« (Daije prihodnjič) Grandma'* Write'for | book, "History of RHEUMATISM," chapter discussing germs of rheumatlsn»> " » UTLDONA CORPORATION M Desk 7. Atlantic City, N. J.