Posamezna številka RAf 0,15 КдШшкпБо^ Uradni organ Kdrntner Volksbunda in porocevaini list načelnika civilne uprave Izhaja vsako soboto / Uprava Krainburg, poštni predal 37. Uredništvo na Bledu, / Naročnina (se plača v naprej) mesečno z dostavo na dom RM — 60 po pošti četrtletno 1 70 RM Cena velja skupno za obe številki. Odjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 25. tekočega meseca za prihodnji mesec. I Oglasi RM —-12 za milimeter stolpec (glej cenik). Krainburg, 2. avgusta 1941 1. leto Pred zaključicom bitke pri Smolensku Zopet 33 angleških letal sestreljenih. — 140.000 reg. ton iz spremljave potopljenih Iz glavnega stana vodje v juliju: 2". julija je objavilo vrhovno vodstvo nemške oborožene sile med drugim tudi bom-bandiranje vojaško važnih ciljev ob Sueškem prekopu. Vojno poročilo z dne 28. julija, javlja med drugim, da se približuje bitka pri Smolensku uspešnemu zaključku. Za odgovor na večkratne napade britanskih letal na stanovanjske dele nemških mest, so bombardirale naše zračne sile v noči na 28. julij britansko glavno mesto, kar je povzročilo na levem bregu reke Thenize močne požare. — 29. julija je objavilo vrhovno vodstvo, da je Besarabija, z dosego izliva Dnje-stra popolnoma očiščena od sovražnik«. Pripravlja se uničenje sovražnikov v zadnji kotil ini okoli Smolensk«. V teh kratkih dneh se je moglo javiti ogromno število ujetnikov in plena, kot zaključek te ogromne uničevalne bitke. Močnejši oddelki bojnih letal so bombardirali v pretekli noči z dobrini uspehom sovražno potopile, od kiižark, rušilcev, podnior-niških pasti in pomožnih rušilcev ogrožene, skupno 19 parnikov iz angleškega konvoju s skupno tonažo 116.500 reg. ton. Obenem so potopile varnostne ladje ' rušilec in 1 korveto. 30. julija javlja vrhovno poveljstvo, da so bili odbiti ponovni poskusi osvoboditi svoje vzhodno od Smolenska ogrožene čete, sovražnik je utrpel ogromne izgube. Operacije na ostalih delih vzhodne fronte se nadaljujejo načrtno. Ob Sueškem prekopu smo v noči na 29. julij bombardirali vojaške naprave. Berlin, 2. avgusta. Britanska torpedna letala, ki so vzletela pod močnim lovskim Л arstvom z neke letalonosilke v Sev. ledenem morju, so poskušala napasti neko luko v sev. Norveški. Ta napad se je popolnoma ponesrečil. 23 sovražnih letal je bio sestreljenih v zračnih bojih, 2 nadaljni od protiletalske obrambe, > od mornariškega topništva. Dve lastni letali Za Stalina se nočejo več bojevati Nemško vojuo poročilo jv že večkrat iK)ročulo o prehodu močnih sovjetskih otl-(lelkoy k našim četam. — Na sliki vidimo take oddelke, kateri so prispeli s vso vojno opremo v naše položaje I voinn iinliistriin. nreskrhnvnliip in jjror__iiogrcšn'DO. veiulgr so pownlke teh letal metnf naprave Moskve. rešene. Pri poskusu lete v sev. Nem. V posebnem poročilu je javilo vrhov- čiji je bilo v popoldansklii urah 70. ju-no vodstvo vojne sile velik uspeh nem- lija sestreljenih nadaljnih 9 letal. «kih podmornic. Nemške podmornice so (Nadaljevanje na 2. strani) Neki Žid je sestavil po Rooseveltovem naročilu peklenski program za uničenje nemškega naroda Berlin, 26. julija. Pod naslovom »Nemčija se mora uničiti« je bila pred kratkim izdana v Združenih AmeriSkili državah pozornost vzbujajoča knjiga, ki Prezident ali gangster? Roosevelt ponarejevalec Vojni hujskači USA doživeli težak poraz s častno besedo navadno goljufijo Bolivijski častnik odkrije Berlin, 2. avgusta. V teku gonje proti Nemčiji je boUvijska vlada brez navedbe vzroka pozvala nemškega poslanika Wendlerja naj v teku trikrat 24 ur zapusti Bolivijo. Naknadno priobčuje bolivijska vlada pismo, ki ga je baje pisal bolivijski vojaški ataše v Berlinu nemškemu poslaniku Wendlerju, in utemeljuje s tem svoj nezaslišni ukrep proti zastopniku Velenemške države. Priobčeno navidezno pismo naj bi bila bolivijska vlada dobila od neke nizozemske sile na razpolago. Oblika in vsebina tega pisma, kakor tudi okoliščine njegovega navideznega odkritja, dajo takoj spoznati najbolj neumno in nerodno ponaredbo. Ta trditev je našla svojo končno-veljavno rešitev z izjavo bolivijskega Vojaškega atašeja Belmonta, ki jo je dal nemškemu in inozemskemu tisku. Belmonte je kot častnik p<^ častno besedo izjavil, da ni on, niti top ismo, niti kako drugo sporočilo kdajkoli poslal nemškemu posjani- Maršal Kvaternik pri Fiihirerju Fuhrer je sprejel v svojem glavnem stanu hrvatskega ministra/,a dcž.elnp ohrum-bo, maršala K-vateTnika, kateri se naliaja na kratkem I)ivanju v Nemčiji, in je •smel z njim prisrčen razgovor. Od leve: FiilireT. maršal Kvaternik, feldmaršiil Keitel, poslanik He we I in zunanji minister von Ribbentrop. ku. Nadalje je izjavil, da je svoji vladi, potem ko je zvedel o nezaslišanih očitkih proti njemu, sporočil, da je popolnoma neresnično, da bi on kdajkoli vzrdeževal prevratne odnose z nemško vlado aJi njenimi poslaniki. Nemška vlada je predala bolivijski vladi ostro protesno noto. V tej noti ona med drugim poudarja, da je bUa bolivijska vlada na korake neke tretje sile, brez najmanjšega poskusa razčiščenja stvarnega položaja, pripravljena povzeti proti zastopniku nemške države korake, ki niso običajni v mednarodnem občevanju. Maršal Kvaternik o svojem obisku v Nemčiji Kakor znano, se je mudil maršal Kvaternik nedavno v Nemčiji. Po svoji vrnitvi v Zagreb je sprejel zastopnike tiska in jim dal daljšo izjavo ter med drugim dejal: »Moje potovanje je imelo dva namena: 1. Zahvaliti se Hitlerju in drugim nemškim osebnostim za vse, kar so za nas drage volje storili in posebej nemški vojski ki je rešila Hrvate; uničenja. V Nemčiji sem našel po zaslugi poglavnika odprta vsa vrata. 2. Videti boj,išče, na katerem se; bo odločila usoda Evrope in človeštva in na katerem se bore skupno z zavezniki tudi nase čete.« razvija peklenski načrt za iztrebitev nemškega naroda v vseh podrobnostih in propagira zapostavitev Nemčije. Pisec tega dokumenta ameriškega pojmovanja o pravu in pravičnosti, prostosti in demokraciji, ni nihče drugi kakor Žid Teodor Kaufmann, prezident ameriške mirovne lige. Kaufmann je eden najožjih sodelavcev newyorškega Žida Samuela Rosemana, ki pomaga, kakor je znano sedanjemu predsedniku USA Rooseveltu pri sestavljanju govorov, kot zaupnik z nasveti in dejanji; V židovsko literarnih krogih New Yorka je znana skrivnost in se celo ponašajo z dejstvom, da je Roosevelt sam dal glavne misli in smernice tej knjigi in da je najvažnejše dele tega sramotnega dela sam diktiral. Vodilni židovski interventionist! sami ne prikrivajo, da je peklenski načrt Žida Kaufmanna politično versko priznanje prezidenta Združenih držav. Roosevelt po tem sramotnem delu odkriva svoje prave politične načrte in da to kot najboljšo radikalno rešitev evropskih vprašanj v smislu svobode in pravičnosti plakatirati. Kar se je tu razvilo v okviru skupnega načrta, je diktirano od slepe mržnje in je vse to mogla spisati samo roka kakega židovskega zločinca. Zidovsiko-amerikanski cilj se glasi po tem programu: Popolna iztrebitev nemškega naroda. Eksekucija 80 milijonov ljudi se zdi Židu Kaufmannu nepraktična in ne v skladu z moralnimi in etičnimi zahtevami civilizacije, kakor se izraža ta zaupnik Bele hiše s svojo staroamerikansko prepri-čevalnostjo. Na podlagi teh moralnih zaprek so razvili v smislu človečanstva in človekoljubja naslednji konkretni program za uničevanje: 1. Nemška vojslca se bo zajela, bo sterilizirana in razdeljena v delovne komande in razdeljena v evropske države, da bo pomagala pri zgradnji teh dežel. 20.000 zdravnikov zadostuje, da bi izvedli sterilizacijo nemške vojske v teku enega meseca. 2. Nemško prebivalstvo, in sicer možje pod 60 in žene pod 45 leti, bo sterilizirano. S tem bi bilo izumrtje nemškega naroda po dveh generacijah gotovo. stran 2. — štev. 5. KARAWANKEN■BOTE 3. v vseh važnejših industrijah se bo nemško delavstvo nadomestilo z angleškim in ameriškim. 4. Razdelitev Reicha po vzorcu zemljevida, ki je knjigi priložen. Po tem naj bi Berlin pripadel Poljski, Leipzig, Dresden in Wlen češki, Malnz, Essen, Erfurt in Miinchen Franciji in Hamburg in Dortmud Nizozemski. 5. Nemško prebivalstvo bi se prisililo govoriti v jeziku one države, kateri je dodeljeno. V teku enega leta bi se prepovedalo izdajanje nemškili knjig in časopisov. Nemške šole bi se zaprle. Na podlagi tesnih zvez pisca z Belo hišo se sme smatrati ta strašanski program brez nadaljnjega kot sinteza pristne peklenske mržnje in zunanje politične koncepcije predsedniita USA Boosevelta. lakoh Stalin priDoveduie se je vdal sin sovjetskega diktatorja Kako MfiP .SHOW/f^ PQSS)BLC OiSSECT/C/)f t3f G£/V^A// fJSO /7^ TERU/ra Ш9- .HAMBURG ^HpLLRlJDj ^ O Л •DRESDEN ■• • ^мшг C ^јпа letala so učinkovito bombardirala v pretekli noči vojaške cilje v Moskvi, kakor tudi železniško križišče Orel. — Podmornice so nadaljevale z zasledovanjem raztresenih ostankov konvoja v Atlantiku in So potopile 5 nadaljnih oboroženih trgovskih ladij s skupno tonažo 24.000 BKT. Skupne izgube sovražnika so se s temi operacijami zvišale na 140.000 BRT. žati gnoj na polje; obležal je več let na dvorišču aU pa so ga pometali — kakor sem videl — v grabe. Samo le tu in tam so dosegli nekateri vozovi gnoja potrebna polja. Plevel raste bujno po obdelani zemlji Pri setvi in žetvi so razmere sUčne. Plevel raste tako bujno, da setve ni videti. Kuruza je zlesenela, ker jo niso spravili pravočasno v silos. Na umetno gnojenem travniku 600 ha. obsežnosti je moralo seno kar kratko malo segniti, ker ni bilo delavcev za spravljanje in živine za vprego. Konec septembra so v Ukrajini 17.000 ha obsežno poljano sladke pese opleli in spravili. Pesa je bila navzlic izvrstni zemlji samo za palec debela. Za to delo je bUo najeto letalo za plevel, za drugo dela pa 750 rdečih amustov in 450 mladih komunistov. Nespametni načini setve Da bi kolikor mogoče shajali s časom setve so si bolševiki izmislili uporabo letal. Stroj hrumi z divjo hitrostjo v visočini 10 do 20 metrov nad njivami in seje s posebnim aparatom, Nepotrebno je popisovati, kakšna je žetev po taki pravcati bolševiški setvi. Način takozvane prezgodne pomladanske setve ima isti cilj. 10 ali 14 dni pred običajnim časom setve se spravi seme na ali v zemljo — ne oziraje se na kakovost zemlje — jeU namreč presuha, premokra ali celo še s snegom zakrita. Poznam ozemlje, na katerem so nasejali 1000 ha. Uspeh je bil primeren. 120 kg ovsa smo posejali na hektar in celih 150 kg smo pridelali (žeU). Pomanjkanje krmila v zimskih mesecih Vsled slabega gospodarstva v poljedelstvu je nastalo povsod izvan-redno pomanjkanje krme. Goveda in konji kakor tudi svinje so morali stradati preko zime. Ponekod se krave niso gonile (pojavile) — radi pomanjkanja. Težko je bilo razde-Uti teličenje krav na obroke za vse leto. Iz te zadrege naj bi pomagala umetna oploditev. Od 260 umetno lai sm Berlin, 2. avgusta (DNB). Sin sovjetskega diktatorja Jakob Stalin, ki se je dal ujeti navzlic izrecni prepovedi svojega očeta, potem ko je izprevidel popolno neplodnost na-daljnega odpora, je pri zasUševanju izpovedal mnogo dragocenih podrobnosti o pomanjkljivi organizaciji sovjetskega vojnega poveljništva. Izjave Jakoba StaUna nedvomno dokazujejo kako brezciljno sovjetsko po-veljništvo pošilja v ogenj cele svoje divMje in sicer tudi tedaj, kadar ni niti najmanjšega upanja za uspešno nadaljevanje borbe toda iz strahu pred domnevnimi »grozodejstvi nemških vojakov«, ki jih sovjetskim vojakom sUkajo na hujskaški način njihovi politični komisarji, pa se sovjetske čete tudi tedaj, kadar so povelja, ki naj jih izvrše, popolnoma nesmiselna odnosno, kakor se je Jakob DžugašviU sam izjavil, uprav idiotska. Iz posameznih izpovedi Jakoba Stalina je mogoče razvideti globoko depresijo, pod katero je bil Stalinov sin ob zasliševanju. Besede so mu prihajale počasi in preudarno iz ust. Na vprašanja kje je prvič prišel v borbo, je Jakob Stalin odgovoril, da je že pozabil ime tistega kraja, oddaljenega 25 do 30 km od Viteb-ska. »Nisem imel nobenega zemljevida, sploh nismo imeli nobenih kart. Vse je bilo pri nas tako malomarno in neredno urejeno, naši pohodi in vobče organizacija.« Ko je "bil Stalinov sin nato vprašan, kako je funkcioniral dovoz na fronto, je odgovoril: »Odkrito vam povem, vobče je bilo vse en sam dovoz in to je tudi vzrok, da je vojska odpovedala. Po Po svetu Churchill In Stalin. Kakor poročajo ameriške agencije iz Londona sta predstavnika najbolj kapitalističnega imperija ter njega svoječasno največje nasprotnice Sovjetske Unije izmejala prijateljska pisma, v katerih medsebojno izražata sodelovanje pri vojaških akcijah Velike Britanije, odnosno Sovjeitske Unije ter se zavezujeta za medsebojno pomoč in sodelovanje. Stalin v svojem pismu Churchillu naglasa važnost skupne ang-leško-ruske akcije, priznava uspešne akcije angleškega letalstva v »ofenzivi na zapadni fronti« ter zahteva še močnejši poseg britanskega letalstva »povsod in z vsemi razpoložljivimi sredstvi« na tej zapadni fronti. Churchill pa v obratnem pismu sovjetskemu diktatorju izraža »občudovanje za odločnost ruskega odpora« ter obljublja Sovjetski Uniji nadaljno vojaško pomoč, pripominjajoč pri tem, da bo izdatnost te pomoči seveda v veUki meri odvisna od tega kaj bo vehka Britanija lahko dobUa iz Amerike. O Belgrad. Komisar za pravosodje Momčilo Jankovič je dal časnikarjem izjavo, v kateri zelo pohvalno omenja naklonjenost in uvidevnost nemške vojaške naprave, ki gre svetu komisarjev močno na roko, da lahko spravlja deželo zopet v normalno stanje. Po dogovoru z nemškimi oblastmi. je svet ko-miisarjev imenoval za Banat posebno upravo, v kateri je odstotno zastopana tudi nemška skupina. V sporazumu z oplojenih krav je bilo samo 11 telet. Kakor kažejo navedeni slučaji se je Sovjetom popolnoma izjalovilo »industrializirati« njihovo poljedelstvo. Izostali so uspehi. Kmet in delavec sta izgubila veselje do dela Jasno se vidi da samo običajno kmetijstvo velja. Nemški kmet pa naj premišljuje kakšne usode ga je Fiihrer obvaroval. Kari Glawischnig zaslugi nemškega strmoglavnega letalstva in po zaslugi nespametnih povelj naših komandantov so bile naše divizije direktno pahnjene v ogenj.« nemško upravo je vzpostavljeno tudi v vseh pokrajinah sedanje Srbije srbsko orožništvo, ki lahko nosi tudi orožje in poleg organov nemških oblasti skrbi za red in mir. O Washington. Po treh mescih zasedanja je parlamentarna komisija redi-girala zakonski načrt za povečanje davkov, katere bodo morali plačati ameriški dižavljani za tako zvane izdatke za na-ix)dno obrambo aii za oboroževanje. Osnutek predvideva nove takse v skupnem letnem znesku 3.529,000.000 dolarjev. Najbolj so prizadeta industrijska podjetja in kapital delniških družb. O Stockholm. Moskovski radio je po-lusoval bombardiranje sovjetske pre-stolice. Napovedovalec je rekel, da je bil Ljeninov mayzolej, to je Ljeninov grob na Rdečem trgu, poškodovan. Bombe so zadele tudi proslulo ogromno stavbo, eno najvišjih na svetu, ki nosi ime »Dom sovjetov«. Na to palačo so padle največje bombe in jo razdejale. Bombe so tudi poškodovale tiskarno, kjer se tiska »Pravda«, uradno glasilo komunistične stranke, ki prihodnji dan ni mogla več iziti. O Berlin. »Evropa Press« poroča, da je moskovski radio javljal, da je bil dosedanji poštni komisar Perešipkin imenovan za podkomisarja v vojnem ko-misariatu. To naj pomeni, da je bil Ti-mošenko odstavljen najbrž zaradi porazov svojih armad v srednjem delu vzhodnega bojišča. O Ankara. Bivši predsednik iraške vlade Rašid Ali Gailani je zapustil Teheran in se umaknil v Turčijo, kjer že nekaj časa Sivi njegovo žena in otroci. O Ankara. Poročila iz Kaira pravijo, da je bil prekinjen železniški promet med Kairom in Port Saidom. Na cesti med Kairom in Suezom tudi ne smejo-več voziti zasebna vozila. O Atene. Prebivalstvo je sprejelo z izrednim veseljem novico, da so bile obnovljene železniške zveze med Atenami in Solunom. OSofija. Tukajšnje uradno poročilo objavlja, da so ponoči sovjetska letala bombardirala kraje Plevno in Lovec. Žrtev ni bilo. Samo v Plevnu je bilo nekaj škode. V Bolgariji je razburjenje zaradi teh napadov veliko. O Berlin. Angleško letalstvo je izgubilo samo v treh dneh 102 letala nad obalo Kanala. Izgube so za Angleže tem težje, ker gre za nova štirimotoma letala in dobro izvežbane letalce. Nemške letalske sile so v teh dneh izgubile le sedem aparatov. IZ VSEGA SVETA O Laibach (Ljubljana). Dne 31. julije t. 1. je bil prvi popis prebivalstva (ljudsko štetje) v Ljubljanski pokrajini po njeni priključitvi k Italiji. O Bukarešta. Poveljstvo nemških čet v Besarabiji je dobilo nalog, pomoriti vse ranjence, preden bi jih mogli zajeti Nemci ali Romuni. O New York. Preko Montreala je prispela v New York posebna sovjetska vojaška misija pod vodstvom generala Golikova. Misija se je mudila v New Yorku 2 dni. Nato se je podala v Washington. O Rim, Novi poveljnik oboroženih sil v severni Afriki in guvemrr Lib'je general Bastico je pregledal položaj na bojišču pri Tobruku in Solumu. O Tokio. Angleški veleposlanik v Tokiu je obiskal japonskega zunanjega m'nistra ter je v imenu svoje vlade odpovedal vse trgovinske sporazume med Anglijo in Japonsko. Amerika pa je blokirala vsa japonska dobroimetja. O Belgrad. Med akcijo za očiščenje Srbije od komunistov so Nemci pri Topoli prijeli 16 članov neke prevratniike-skupine, jih takoj obsodili in ustrelili. Sobota. 2. avRUsta 1941. KARAWANKEN-BOTE stran S. — štev. 5. Veljko veselje naših oklepnih lovcev Zadnji težko zadeti jekleni orjak jo ubere' v beg Pno đoioml: losgodarsktgi оШка iidistrile Udeležilo se*: ga »e 200 obratovodij iz Južne Koroške dna lastna iniciativa podjetnika. Pokrajinski okrožni svetovalec je opozoril obratovodje, da je njihova dolžnost, tukajšnje ljudi zopet z uvedbo nemškega jezika v obratih, vrniti nemštvu. Ing. Winkler je omenil u-mazanijo, ki je prišla iz juga in ki je bila v prejšnji jugoslovanski državi znak uradov in večkrat tudi go spodarskega življenja in je povda^^ da je razveseljivo, da se je v tem kratkem času to v toliki meri izboljšalo. Vendar pa še vedno poskušajo nekateri obratovodje naredbe omalovaževati in podatke zakriti in se s tem okoristiti. Pokrajinski okrožni svetovalec je svaril pred takimi dejanji, katera pridejo slej ko _prej na dan. ^efbSa v vsaSem oziru je tudi v gospodarskem oziru temeljna zahteva. Tukajšnje gospodarstvo se mora v vsakem oziru prilagoditi gospodarstvu Velenemške države, postati e-nota, tako kakor že sedaj zasedeno ozemlje predstavlja z Reichom enoto. Govor pokrajinskega okrožnega svetovalca, ki je napravil na navzoče globok vtis, je bil nagrajen z močnim odobravanjem. Po zahvalnih besedah vodje pokrajinskih uradov ing. Winklerju je pozval okrožni vodja Samonigg vse o-bratovodje sodelovati pri zgraditvi dežele in je po kratkih besedah končal zborovanje s pozdravom Fiihrer-ju. Krainburg, 2. avgusta. V torek, 29. julija je Karntner Volksbund sklical prvo zborovanje gospodarskega oddelka-industrije. To zborovanje se je vršilo v z državnimi zastavami okrašeni kino dvorani v Krainburgu. Dvorano je napolnilo 200 obratovodij iz južnokoroške industrije in iz obrtnih obratov Krainburga. Okrožni voditelj KVB, tov. Samonigg je pozdravil pri otvoritvi zborovanja med drugimi častnimi gosti tudi političnega komisarja tov. dr. Skalka in govornika in pokrajinskega okrožnega svetovalca ing. Winkler-)ja. Pokrajinski okrožni svetovalec je seznami obratovodje z bistvom nem-ške gospodarske poUtUce. »Kakor v ti'BimaSI«, ]e izjavil, »vladajo gospodarstvu trije nemi tudi nemškemu osnovni temelji, ki predstavljajo tajno velikih uspehov; »Skupnost, vodstvo in disciplina.« Vez od človeka, do človeka, dU srca do srca, mora vezati obratovodjo s podrejenim o-sebjejn. Med podjetnikom in njegovimi nameščenci in delavstvom mora vladati skupnost, katera pa ne sme voditi tako daleč, da bi nastal v podjetju nered. Samo ena volja mora vladati v obratu in sicer volja vodstva, kateri mora stati nasproti neomejena disciplina osebja. Podje-'tnik, pa mora postati zopet podjetnik, to se pravi, da mora zopet u-stvarjati in graditi, obrate izpopolniti in se v nove razmere vključiti in razvijati. Zopet mora postati vi- Uspehi nemškega učiteljstva v jezikovnih tečajih^na Južnem Koroškem Spočetna bojazljivost otrok se je spremenila v navdušenje Veldes (Bled), 2. avgusta. Prvi jezikovni tečaji se bližajo svojemu koncu. Povsod smo se lahko prepričali o popolnem uspehu težavnega delovanja učiteljev in učiteljic tudi v najmanjših krajih, akoravno je bilo večkrat treba premagati razne neprUike. levega dne so prišli otroci bojazljivi, pričakujoč bogvedi česa zdaj pa so vsi navdušeni za nemško šolo. To je dokaz, da je našlo učitelj-stvo pravo pot do otroških src; kdor gre predpoldne mimo kake šole, se lahko o tem prepriča. Glasno in veselo se razlegajo pesmi, kakor; »Sin-gend woUen wir marschieren in die neue Zeit«, »Die blaue Dragoner, sie reiten«, Lippe Detmold, eine wun-derschone Stadt« itd. Tudi koroške narodne pesmi slišiš tu in tam. Otroke posebno vicseli telovadba in igra na prostem, ki se ob lepem vremenu vrši vsak dan. Tu koraka učitelj s svojimi varjenci v strumnem ®topu, tam zopet igra učitlejica na harmoniko vesele napeve k narodnemu plesu. Id se ga ravno učijo. Kamor koli prideš, v vsaki šoli je vesela in živahna dejavnost. Največja težava je pač v tem, da učitelji ne znajo slovensko in da morajo posredovati nemški jezik otrokom, ki govorijo samo slovenščino. Izhodišče vsega pouka so seveda stvari iz neposredne okolice u-čencev. Vse drugo ponazoruje učitelj z risanjem na tabli. Mnogokrat se napravijo tudi poučni izleti, pri katerih se pridobivajo novi pojmi in se vpišejo v zvezek. Upoštevati težkoče s pravopis jem in izgovarjanjem ter s člankom, ki ga slovenščina sploh nima. števila so si otroci razmeroma kmalu osvojili in v višjih razredih se že pridno vadijo v nemščini vse vrste temeljnih računov. Učiteljski pripravniki so se tudi prav pridno uživeU v svojo nalogo, četudi še nimajo nobene praktične izkušnje, naravnost občudovanja vredno je, s kakšno energijo in kakšnim samozavestnim nastopom obvladuje 19 letna deklica svoj razred. Učitelj se mora za vsako uro dobro pripravljati. Treba je posredovati učno snov postopoma, ne preveč na enkrat, pa tudi ne premalo. Pri tem se morajo upoštevati različne duševne lastnosti in njih svojska nadarjenost. Razveseljivo je, da so skoro vsi otroci odkritega, veselega značaja in dojemljivega duha. Med seboj tekmujejo, kdo bo znal prej kakšno besedo, kak stavek, kakšno pesem. Za veliki uspeh, ki ga že zdaj lahko zabeležimo, pa gre v prvi vrsti zasluga učiteljstvu, ki si je na vso moč prizadevalo, da izvrši poverjeno mu nalogo. S pomočjo jezika je prišlo do prvih stikov; naloga učiteljstva, katero bo nadaljevalo pričeto delo, pa je, da utrjuje te vezi. Dr. F. J. Lukas. Ix naše domovine Domschalc. Spring'easchmid je govoril učiteljstvu. Ko so učitelji in učiteljice okraja Stein-Littai izvedeli, da bo govoril znani šolnik in pisatelj Springenschmid v Domžalah, so hiteli iz vseh delov okraja, iz najbolj oddaljenih vasi, v to staro naselbino, da bi slišali slavnega govornika. Po zaslugi nemških vojakov Oberwaldner-ja in Miiller-ja je bila dvorana v domu „Karntner Volksbunda" lepo okrašena. Šolski pooblaščenec za okraj Stein-Littai, Helmut Prasch in domžalski župan sta pozdravila številno zbrane vzgojitelje in vzgojiteljice — bilo jih je nad 200 — ter prisotne politično komisarje okrajev Laak, Stein in Littai. Potem je povzel besedo Springenschmid in navdušeno in prepričevalno govoril o vzvišeni nalogi učiteljstva, ki da je lahko ponosno, da sme delovati in boriti se v imenu Reich a. Po predavanju je zadonela v močnem zboru pesem „In den Ostwind hebt die Fahnen". Sklepne besede šolskega pooblaščenca so veljale kot pozdrav učiteljstva Fiihrerju. Kodmannsdorf. Zasačeni tat. JNe-davno so je ponoči vtihotapil v hlev posestnika Dešmana v Lancovem zliko-vec, ker so ga menda mikale kokoši. Hlapec pa ga je zapazil in poklical na pomoč gospodarja. Ta je prihitel s svojim bratom, toda vlo-milec se je zoper-stavil in posestnikovega brata težko ranil s sekiro v boku. K sreči poškodba ni smrtno nevarna. Pobeglega 2ilikovca, o-ženjenega Martina Preuz-a iz Vošic so orožniki ктц1и izsledili in ga izročili sodišču. Krainburg. Y Kokri je utonil 24 letni dimnikar Jožef Golob. Kljub takojšnji pomoči ga niso mogli več rešiti. Vsi poizkusi, da bi ga zbudili k življenju, so bili zaman. Krainburg. Obesil se je neznanec. Pred kratkim so našli delavci v gozdu „Prevola" obešenca. Kdo je mrtvec in kaj ga je gnalo v smrt, dosedaj še niso mogli dognati. Krainburg. Brezobzirnost. Dne 24. julija je neznan avtomobilist na cestnem križišču v Naklem podrl 35 letno Pavlo Bratuš-evo iz Struževega in jo povozil. Žena je še tisti dan podlegla težkim poškodbam v bolnišnici Gallen-feils (Golnik), kamor so jo bili prepeljali. St. Veit bel Laibach. Tu je umrla po kratki bolezni gospa Ana Trapečar-jeva v starosti 54 let. St. Martin bel Littai (Šmartno). Z i-vahno zanimanje, za nemške jezikovne tečaje kažejo vsi krogi prebivalstva. Šolsko poslopje je postalo pretesno za tolikšno število udeležencev, zaradi tega so uredili y župnišču pripravno učno sobo. Učiteilji in tečajniki se kaj dobro sporazumevajo. Slična poročila nam prihajajo tudi iz drugih krajev. Sairach (Žiri). Obnovitvena d e-1 a. Šolsko poslopje so prepleskali od zunaj in od znotraj in tudi drugače spravili v dobro stanje. Ravno tako so prenovili občinsko posilopje in nekdanji so-kolski dom, v katerem se je nastanil obmejni carinski urad. V bivšem sokol-skem domu predvajajo ob sobotah in nedeljah filmske predstave; obisk je prav dober. Odrebdeni in uradni list načelnika civilne upravo na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske vsebuje: 66- Uredba o ureditvi delovnega razmerja zaposlenih v gospodinjstvih na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske. 67- Prva dopolnilna naredba k naredbi za uvedbo predpisov delovnega prava na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske z dne 23. maja 1941. 68- Prva dopolnilna naredba k naredbi o začasni ureditvi službenega in mezdnega razmerja za nameščence javne službe, ki niso uradniki z dne 23. maja 1941. 69- Odredba o ureditvi uporabe izdelkov iz mila in pralnih sredstev vseh vrst. 70- Odredba o upeljavi semena in o trgovini s semenom. Veldes. Pre uredbe pri pošti in železnici. Od 1. avgusta dalje se bo vršil ves poštni promet v zasedenih delih Kranjske, Koroške in Spodnje Štajerske po predpisih in pristojbinah, ki veljajo za Reich. — Od 25. julija dalje so na vseh progah nemške državne železnice, torej tudi na zasedenem ozemlju, ukinje- Mnogo Čitateljev našega lista nas je naprosilo naj ponovimo 1. lekcijo nemškega tečaja. Da ustrežemo tej želji, prinašamo danes na 4. strani poleg 2, lekcije še enkrat 1. lekcijo nemškega tečaja. ne vse vozne olajšave in ugodnosti, nanašajoče se na nedeljske povratne vozovnice (vozne' listke), na izletne in kopalne vlake, na razne druge vožnje, za katere so veljale doslej zadevne ugodnosti. (Nadaljna poročil* „Ij naš* domovipe" na 5. strani.) Ne z mučilnimi dejanji kakor se je to sovjetskemu vojaku lažno dopovedovalo se ravna s boljševiškimi ujetniki. Tukaj vidimo kako skrbno ob-• vezuje nemški vojaški zdravnik sovjetskega ujetnika - -■ •• Njihov svet se je podrl Sovjetski ujetniki si ogledujejo prcvt^ njeni Leninov spomenik y Minsku, ^ stran 4. — štev. 5. KARAWANKEN-BOTE Dr. F. J. Lukas: AusschneidenI AufhebenI — Izrežitel Shranitel QjjmwmuL in pj^LkUhia ^Duiheli m£llu%cUj£h ujid fuviMiselt 1. LEKCIJA V nemškem jeziku imamo trojen spol: miinnlich (moški), weiblicli (ženski), sachlich (srednji). Da izrazimo v nemškem jeziku spol, je treba dostaviti posamezni besedi (samostalniku; posebno besedico, ki zaznamuje spol; ta besedica se imenuje spolnih. Spolnik pa je ali določen ali pa nedoločen. Določni spolnik v ednini je der (moški), die (ženski), das (srednji). Der Mann, der Doktor, der Lehrer, der Backer, der Kaufmann. Die Frau, die Tante, die Lehrerin, die Mutter, die Schwester. Das ICind, das Fraulein, das Haus, das Amt, das Auto. Če govorimo D nedoločni, še neznani osebi ali stvari, se rabi nedoločni člen (der unbestimmte Artikel), in sicer: ein (za moški in za srednji spol), eiue (za ženski spol). Ein Mann, ein Doktor, ein Lehrer, ein Backer, ein Kaufmann, cine Frau, eine Tante, eine Lehrerin, eine Mutter, eine Schwester, ein Kind, ein Fraulein, ein Haus, ein Amt, ein Auto. Sein Gegenwart - - biti Sedanji čas ich bin — jaz sem du bist — ti si er, sie, es ist — on, ona, ono je wir sind — mi smo ihr seid — vi ste sie sind — oni so Sie sind (direkte Anrede!) — Vi ste (direkten nagovor!) bin ich? — sem jaz? bist du? — si ti? ist er, sie, es ? — je On, ona, ono ? sind wir? — smo mi? seid ihr? ste vi? sind sie? — so oni? sind Sie? — ste Vi? Pravilo; Če se komu piše, ali s kom govori, se uporablja za nagovor osebni zaimek »Sie«; glagol stoji v tem primeru vedno v tretji osebi množine. V občevanju z otroci ali znanci se rabi »Du«; glagol stoji v drugi osebi ednine. Wer? Wer ist das? Das ist der Arzt von Veldes. Das ist der Apotheker von Krainburg. Das ist der Herr Sablatnik, er ist Kaufmann in Stein. Das ist Fraulein Miiller, sie ist Kindergartnerin ia Laak. Das ist Frau Schmid, sie ist Lthrerin in St. Veit. Wer sind sie? Ich bin Herr Miiller, Biirgermeister in Krumpendorf. Ich bin der Arzt von Domschale. Ich bin Frau Maier. Ich bin Fraulein Lotte Karner. Ich bin ein Kaufmann aus Littai. Ich bin ein Bauer aus Siidkarnten. Sind Sie? Sind Sie Fraulein Else? Nein ich bin Fraulein Lotte. — Sind Sie Herr Steiiier aus Laak? Ja, das bin ich. — Verzeihung, sind Sie nicht der Arzt aus Domschale? Nein, das bin ich nicht, ich bin ein Rechtsanwalt aus Krainburg. Sind sie Lehrer? Nein, ich bin Kaufmann. — Sind Sie nicht der Biirgermeister aus St. Anna? Nein, leider, das bin ich nicht. Was? Was ist das? Das ist: das Gemeinde-amt, das Postamt, der Bahnhof, die Volksschule, das Bezirksgericht, das Kino. Das ist: Ein Kaufmann, ein Bauer, ein Arzt, ein Kellner, ein Friseur, eine Kellnerin, eine Lehrerin, eine Hausge-hilfin, eine Zeitung, ein Auto, ein Autobus, ein Gasthaus, ein Briefkasten, die Stadt Krainburg, ein Dorf, ein See, ein FluB, eine Wiese. Ist das das Postamt? Ja, das ist das Postamt. — 1st das das Bezirksgericht? Nein, das ist nicht das Bezirksgericht, das ist das Postamt. — Bitte, ist das die StraUe nach Veldes? Nein, das ist nicht die StraBe nach Veldes, das ist die StraBe nach Littai. Wo? Bitte, wo ist hier das Postamt? Hier links ist das Postamt. — Bitte, wo ist kur iiahnhof? Dort ist der Bahnhof. — v.o ist ein Gasthaus? Gleich hier rechts is L ein Gasthaus. Naloge : (Razrešitev v naslednji uri.) 1. Postavi sledečim besedam določni in nedoločni člen: n. pr. Kaufmann der, em Kaufmann. t»auer, Fraulein, Frau, Haus, Arzt, Zeitung, Fluli, Lehrer, Lehrer m, ijrietkasten, Dorf, Stadt, Gemeinde-amt, Biirgermeister. 2. Prestavi v slovenščino: Was ist das? Das ist ein Dorf. Das ist eine Stadt. Das ist ein Kaufmann. Das ist der Jiurgermeister von Veldes. Wo ist das Postamt? Hier ist das Postamt. 1st das die StralJe nach Littai? Nein, das das die StraBe nach Stein? Sind Sie uer Apotheker von Domschale? Leider nein. 3. Prestavi v nemščino: Tu je jezero od Bleda. Tam je osnovna šola. Oprostite, je to poštni urad? Ne, to je občina. Kdo ste Vi? Jaz sem zdravnik iz Kamnika. Ste vi odvetnik? Ne, jaz sem lekarnar. Prosim, kje je kopališče? Takoj tu, levo. Besede. Besede naj se vpišejo v^dno v zve-šček! Vsako besedo glasno izgovoriti! Zapomni si: Samostalniki so besede, pred katere se lahko stavi člen in se pišejo z velikimi začetnicami; ravno ta-Ko lastno ime. Poleg tega se piše vsaka beseda na začetku stavka z veliko začetnico. K slovarju; »m« za samostalnikom pomeni, da je beseda moškega; »w« pomeni, da je ženskega in »s« pomeni, da je srednjega spola. Hausgehilfin (w) — gospodinjska pomočnica Herr (m) — gospod hier — tukaj (tu) in — v _ ___I ja — da, ja Wiese (w) — travnik wo? — kje Zeitung (w) — časopis Amt (s) — urad Apotheker (m) — lekarnar Aizt (m) — zdravnik aus — iz Auto (s) — avto Autobus (m) — avtobus Badeanstalt (w) — kopališče Bahnhof (m) kolodvor Bauer (m) — kmet Backer (m) — pek Bezirksgericht (s) — okrožno sodišče bitte — prosim Briefkasten (m) — postni nabiralnik Biirgermeister (m) — župan das (dies) — to Doktor (m) — zdravnik Dorf (s) — vas Fluli (m) — reka Frau (w) gospa Fraulein (s) — gospodična Gasthaus (s) — gostilna Gemeindeamt (s) — občina gleich — takoj Haus (s) — hiša Kaufmann (m) — trgovec KeUner (m) — natakar Kellnerin (w) — natakarica Kind (s) — otrok Kindergartnerin (w) — otroška vrt- narica Kino (s) — kino Lehrer (m) učitelj Lehrerin (w) — učiteljica leider — žal links — levo Mann (m) — mož, soprog Mutter (w) — mati nach — proti nein — ne ' , nicht — ne Postamt (s) — poštni urad rechts — desno Rechtsanwalt (m) — odvetnik Kchwcster (w) —- sestra See (m) — jezero Sladt i,w) — mesto' Stralie (w) — cesta Siidkarnten (s) — južna Koroška Verzeihung (w) — odpuščanje verzeihen — odpustiti was? — kaj wer? — kdo 2. LEKCIJA No, je bilo težko? Primerjajte prosmi, če ste nalogo pravilno izvršni. 1. Der, ein Bauer; das, eni Fraulein; uaa, em Haus; aer, em Arzt; oie, eine Zeiiung; der, em i^ luii; der, em J-.en-ler; die, eine Lelirerin; der, em Brier-kasten; das, ein i^orr; die, eme biauc; das, ein Gemeindeamt; der, em iiar-germeister. 2. Kaj je to? To je mesto. To je trgovec. To je veldeški župan. Kje je poštni urad? Tu je poštni urad. Je to cesta v Littai? Ne, to je cesta v . ytem. Ste Vi lekarnar iz Domschal? Zal, ne. 3. Hier ist der See von Veldes. Dort ist die Volksschule. Verzeihung, ist das das Postamt? Nein, das ist das Gemeindeamt. Wer smd Sie? Ich bm der Arzt aus Stein. Sind Sie Rechtsanwalt? Nein, ich bin Apotheker. Bitte, wo ist die Badeanstalt? Gleich hier links. VVie? Wie ist die Kugel? Die Kugel ist rund. Die StralJe ist lang und breit. Das Haus ist hoch. Der Bleistitt ist spitzig. Die Flasche ist noch voli aber das Glas ist noch leer. Der Autobus ist ganz voii. л.т Jf'enster ist geschlossen, em i'enster ist ollen. Kari ist fleissig aber Paul ist laul. Das Messer hier ist scharf aber das iviesser dort ist stumpf. Der Himmel ist heute blau, das Wetter ist herrlich. Ks ist heute sehr echon und warm. Ist die-ser Fuliboden rein? Leider nein, er ist schmutzig. Wie ist heute die Luft? Sehr warm. Und das Wasser? Auch sehr warm. Das Gegenteil von rund ist eckig. Das Gegenteil von weiss ist schwarz. Die Stralie nach Krainburg ist breit und gut, sie ist asphaltiert. Wie alt ist der GroiJvater? Er ist sehr alt. 1st Fraulein Maria alt? Nein, sie ist noch sehr jtmg. Was ist kurz? Ein Tag ist kurz. Was ist lang ? Ein Jahr ist lang. Woraus ? Woraus ist der Tisch? Der Tisch ist aus Holz. Und der Sessel ? Der Sessel ist auch aus Holz. Was ist noch aus Polz? Der Kasten und die Tiire sind auch aus Holz. Der Schliissel ist aus Aluminium oder aus Eisen. Natančno po načinu določenih členov se vežejo tudi naslednje besede z določnim členom: Dieser, e, es; jener, e, es; jeder, e, es; mancher, e, es, welcher, e es. Also: Welcher Herr? der, dieser, jener, jeder, mancher Herr. Welche Frau? die, diese, jene, jede, manche Frau. Welches Kind? das, dieses, jenes, jedes, manches Kind. Nicht jedes Papier ist weiss. Welcher Vogel ist schwarz? Der Rabe ist schwarz. Dieser Anzug hier ist neu aber jener Anzug dort ist alt. Mancher Roman ist langweilig, mancher ist in-teressant. 1st dieses Kleid schon? Nein, es ist nicht schon. Heute ist der Himmel wieder grau. Manche Uhr ist aus Gold. Jeder Rabe ist schwarz. Dieses Dorf ist sehr klein. Jene Stadt ist sehr grofi. Naloga: 1. Odgovori: Woraus ist? (Primer: Woraus ist der Tisch? Der Tisch ist aus Holz.) Bank, Tiire, Kleid, Rock, Ta-schentuch. Nadel, Bluse, Uhr, Messer, Buch, Kiste, Schachtel, Mauer, Fen-ster. Ring. 2. Was ist aus? Holz, Eisen, Gold, Seide, Papier, Karton, Leinen, Stein, Glas, Silber, Nickel, Stoff. 3. Prestavi v slovenščino; Dieses Amt ist schon geschlossen. Man-ches Auto ist sehr teuer. Der Bauer ist immer fleissig. Diese Flasche ist voli Wein. Wie ist das Wetter heute? Das Wetter ist heute schon. Wie ist dieses Wasser? Dieses Wasser ist sehr kalt. Welches Wasser ist warm? Dieses Oder jenes? Jenes Vviisser dort ist warm, dieses hier ist lau. Das Post-tun t ist scAon geschlossen. Besede. aber — toda also — toiej ait — star Aluminium (s) — aluminij iuizug (ni; — obleka asphaitioit — asfaltiran, -o auch — tudi t:ank (w) — klop blau — moder Bleistift (m) — svinčnik ±iluse (w) — bluza, jopica Lreit •— širok, -a, -o iiuch (s) — knjiga dieser, -e, -es — ta, -a, -o eckig — oglat, -a, -o Eisen (s) — železo' faul — len, -a, -o Fenster (s)— okno Flasche (w) — steklenica fleilJig — marljiv, priden FuBboden (m) — tla, pod Gegenteil (s) — nasprotje geschlossen — zaprt, -a, -o ulas (s) — steklo grofi — velik, -a, -o Urofivater (m) — stari oče gut — dober, -a -o herrlich — sijajno, krasno heute — danes Himmel (m) — nebo hoch — visok, -a, -o Holz (s) — les immer — vedno interessant — zanimivo Jalir (s) — leto jeder, -e, -es — vsak, -a, -o jener, -e, -es — oni, -a, -o mlad — mlad, -a, -o kalt — mrzel, -a, -o Kasten (m) — omara Kiste (w) — zaboj klein — majhen, -a, -o Kugel (w) — krogla kurz — kratek, -a, -o lang — dolg, -a, -o langweilig — dolgočasno lau — mlačen, -a, -o leer — prazen, -a, -o Leinen (s) — platno Lust (w) — veselje man — se (brezosebno) mancher, e, es — marsikateri, -a, -o manchmal — včasih Mauer (w) — zid Messer (s) — nož nach — v, proti Nadel (w) — šivanka neu — nov, -a, -o Nickel — nikelj nieder — doli noch — še oder — ali offen — odprt oft — večkrat Papier (s) — papir Rabe (m) — krokar, gavran rein — čist, -a, -o Ring (m) — prstan Rock (m) <— suknjič, žensko krilo Roman (m) — roman rund — okrogel, -a, -o Schachtel (w) — škatla schai-f — ojster, -a, -o Schliissel (m) — ključ sclimutzig — umazan, -a, -o schon — že schwarz — čm, -a, -o sehr — zelo Seide (w) — svila Sessel (m) — stol Silber (s) — srebro Stein (m) — kamen Stoff (m) — blago Stuhl (m) — stol stumpf '— top, -a, -o, skrhan, -a, -o Tag (m) — dan Taschentuch (s) — robec teuer — drag, -a, -o Tisch (m) miza Tiire (w) — vrata Uhr (w) — ura Vogel (m) — ptič Volksschule (w) — osnovna šola voli — poln, -a, -o von —-od warm —' topel, -a, -o Wein (m) — vino weifi — bel, -a, -o welcher, e, es — kateri, -a, -o Wetter (s) — vreme wie? — kako? woraus? — iz česa? I (Se nadaljuje.) Sobota, 2. avgusta 1941. KAR AWA NKEN-BOTE stran 5. — štev. 5. Sadna žetev v Južni Koroški obeta mnogo. Veldes, 26. julija. Z okrožji Littai, Laak, Krainburg, Stein in Radmanns-dorf so prišle dragocene sadonosne pokrajine k Reichu. V zadnjem času so se tamošnje sadjarske zadruge z uspehom oprijele dela, katerega sedaj podpira vodja civilne uprave. V prejšnjem zgornjem Kranjskem se je naštelo 1. 1937 približno 593.000 sadnih dreves ki so istega leta rodile 68.000 dvojnih stotov sadja. Med temi jabofJca 230.027, hruške 157.000, češplje 12^.200, orehi 27.515 marelice 945. breskve 2.874, češnje 32.635, žlahtni kostanj 16.965. Sadje se, v kolikor se ga ne more porabiti, suši. Obstojajo številne modeme sušilnice, katerih število se bo še dvignilo. Gojitev sadnega drevja je še zelo nepopolno in zato se bodo se osnovale številne sadjarske šole v katerih Se bodo izboljševale sadne vrste in ljudi navajalo na boljše orodje. Ljudi je treba po načrtu seznanjati z gojitvijo, z načini uničevanja mrčesa in gnojitvijo drevja tako da bodo 100% pridelovali. Povzeti so že 'odgovarjajoči ukrepi, ki so deloma že uresničeni. Vsi naši ukre-stremijo za tem, da bo sadjarstvo v zasedenem ozemlju v neka i letih na višku. Poštni čekovni računi in vloge pri bivši Poštni hraniinici bivše kraljevine Jugoslaviji na zasedenem ozemlju Predsednik nemške poštne direkcije v Grazu je izdal sledeči oklic: Da bi bHo prebivalcem Spodnje Štajerske, priključene Koroške in ^i'anjske čim več omogočeno razpolaganje z imetjem, ki ga imajo nMo-zenega na poštni čekovni račun ali v Poštni hranilnici bivše kraljevine Jugoslavije in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu, bo na poštni čekovni račun ali v Poštni hranilnici naloženo do-broimetje teh prebivalcev na njihov predlog od 15. avgusta dalje preneseno na nemški poštnočekovni in hranilni konto po tečaju 1 dinar 5 pfennigov. Za prenos poštnočekov-nega dobroimetja je potrebno, da ima pre^agatelj nemški poštni čekovni račun, če ga še nima, naj prosi za novi nemški poštni čekovni račun pri svoji pošti. Potrebni for-mularji se dobe na vsaki pošti. Primemo je, da prebivalci Spodnje Štajerske in priključenih koroških in kranjskih krajev zaprosijo za postni čekovni račun na Dunaju. Dokler pa ne dobe sporočila da so ga dobili, in njegove številke, lahko imovino, naloženo na poštnem čekovnem računu bivše Poštne hranilnice kraljevine Jugoslvije in njenih podružnicah nalože na novi nemški čekovni račun pri vsakem poštnem uradu Spodnje štajerske, priključene Koroške in Kranjske. Obrazci za to se dobe pri poštah brezplačno. Imovina naložena pri bivši Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije v Belgradu se bo prenesla na nemške poštnohranilne vloge na ta način, da bodo na predlog lastnikov jugoslovanske knjižice zamenjane za nemške hranilne knjižice. Vse jugoslovanske hranilne knjižice, ki naj se zamenjajo, se lahko oddajo v zameno proti potrdilu o sprejemu pri vsaki pošti na Spodnjem Štajerskem ali na priključenem Koroškem in Kr^jskem. Nove nejtnške hranilne knjižice bo poslala vlagateljem neposredno Poštna hranilnica Wien, ko bo izvedla prenos vlog. Poročila o podrobnostih tega prenosa dajejo pošte. Stein. Značilno pro.š njo je prejel okrajni šolski svet iz samotne gorsko vasi. Glasi se; „Podpisani posestniki i/, vasi (slede imena) iskreno prosijo, da bi smeli biti deležni nemškega poduka. Nova meja Michael Oslermann Meizgerei und Selcherei KRAINBURG I Modistin und Mode - Geschcift Bauglaserei und Glashandlung KRAINBURG o rosel Krainburg VQLKSBANK KRATNRTTRO f neben Hotel „Alte Post" ^л1е.(11дл.и(р samlllektt Qlovikq,c^(4itij(±£, Quilmittg, D Oil 1лл.^љи(км. JCan.ten '7Љти>е1шлд.^^оехк£к/- cAnHO-knit OO^H Sp.ClMjjllnjg,Q}L r nus je odtrgala od stare šole. Radi bi {wSiljali svoje otroke v nemško šolo in tudi sami rabi obiskovali nemški jezikovni tečaj. Kljub težkemu dnevnemu delu se hoče udeležiti nemškega pouka 60 otrok v starosti od 7 do 14 let in ravno toliko odra.slih. V t