URADNE LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 9	________Ljubljana, petek 18. marca 1983
41$.
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij Združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) in drugega odstavka 6. člena zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iit delovnih skupnosti y letu 1983 (Uradni Ust SRS, št. 45-1935/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	spremembah odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupno. ti
1.	člen
V*l. členu odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 11-596/81 in 12-676/82) se besedilo »zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1982 (Uradni Ust SRS, št. 39-1735/81 — v nadaljnjem besedUu: letni zakon)« nadomesti z besedilom »zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 (Uradni list SRS, št 45-1935/82 — v nadaljnjem besedilu: letni zakon)«.
-2. člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za vlaganja v izgradnjo objektov za pridobivanje energije (druga alinea prvega odstavka 6. člena letnega zakona se štejejo vlaganja v:
—	proizvodnjo električne energije,
—	proizvodnjo surove nafte in naftnih derivatov,
—	pridobivanje črnega in rjavega premoga,
—	pridobivanje in sušenje lignita,
—	pridobivanje zemeljskega pUna.«
3 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 422-01/83-11/1-1
Ljubljana, dne 2. marca 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Vlado Klemenčič 1. r.
Cena 20 dinarjev___________________Lelo XL
414.
Na podlagi 3. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni Ust SRS, št. 1/79) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni Ust SRS, št. 24/79 ih 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o intervencijah v proizvodnji hrane v letu 1983
1.	člen
Za čas od 1. januarja do 31. decembra 1983 se s tem odlokom iz sredstev Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) uvedejo na področju proizvodnje hrane naslednje intervencije:
I.	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi:
—	premije za plemenske krave za povečanje sta-leža osnovne črede krav;
—	premije za privezovanje telet za pitanje;
—	premije za mleko;
—	premije za sofinanciranje programa konjereje;
—	premije za sofinanciranje programa ovčereje;
II.	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje:
—	regres za semensko pšenico in rž;
—	premija za pšenico in rž;
—	premija za sladkorno peso;
III.	za delovanje kmetijske pospeševalne službe:
—	nadomestUo za financiranje pospeševalnega programa Republiškega centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije;
-X,	i
IV.	za pospeševanje vzreje in ulova rib:
—	premija za povečanje in modernizacijo ulova morskih rib;
V.	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iž sredstev hranilno-kreditnih služb;
VI.	za kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj;
VII.	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih:
-r- premija za urejanje pašnikov v hribovitih območjih.
2.	člen
S tem odlokom se določa višina intervencij, upravičenci do intervencij, pogoji, način in roki za izplačilo intervencij iz prejšnjega člena kot so opredeljeni za intervencije iz točke I. 1., 2. in 3. alinee, točke II, točke III, točke IV, točke VI in točke VII iz 1. člena tega odloka v 5. členu dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1983; za intervencije iz točke I — 4. in 5. alinee in točke V. pa v programu pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1983.
Opredelitve iz dogovora o enotni politiki in ukrepih v pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1983 in intervencije iz programa pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1983 iz prejšnjega odstavka, so sestavni del tega odloka in so objavljene skupaj z njim.
3.	člen
Izplačilo sredstev za intervencije iz 1. člena tega odloka nadzirajo občinski in republiški organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če uveljavlja intervencije po tem odloku, ne da bi bili izpolnjeni pogoji zanje (2. člen).
Z denarno kaznijo od 2.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba organizacije združenega dela.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-01/83-11/2
Ljubljana, dne 11.' marca 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
•Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
Intervencije v proizvodnji hrane, opredeljene
v programu pospeševanja proizvodnje hrane v letu 1983
1.	Premija za sofinanciranje programa konjereje
Premija za uresničevanje programa pospeševanja konjereje pripada organizacijam združenega dela, združenim kmetom in rejskim skupnostim, ki zrejajo plemenske konje, ter organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo, za naslednje namene:
—	vzrejo žrebic hladnokrvne pasme v kmečki reji, na podlagi pogodbe o reji — v višini 13.000 dinarjev za vsako žrebico, prijpada. rejcu (300);
—	vzrejo žrebic in žrebičkov haflinške pasme v kmečki reji in organizacijah združenega dela na podlagi pogodbe o reji ter kasačev rejskih skupnosti — v višini 13.000 dinarjev, za vsako plemensko žival, kf pripada rejcu (120);
—	vzrejo kvalitetnih kobil za žrebeti, starimi 6 mesecev . v kobilarnah — v višini 20.000 dinarjev za vsako žiVal (57);
—	vzrejo kvalitetnih žrebcev — pepinjerov v kobilarnah ter v rejskih skupnostih — v višini 20.000 dinarjev za vsako žival (11);
—	odkup šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in haflinške pasme, za vzrejo v žrebetišču, do skupne vrednosti 1,810.000 dinarjev, ki pripada organizaciji združenega dela, v kateri sestavu je žre-betišče s,(50);
—	vzrejo matičnih kobil z žrebeti, starimi 6 mesecev, v kmečki reji, v višini 2.000 dinarjev za všako žival, ki pripada rejcu (100);
—	sofinanciranje reje plemenskih žrebcev v ple-menilnih postajah do zneska 720.000 dinarjev;
—	vodenje selekcije in matičnega knjigovodstva,
usposabljanje kadrov, pregledov živali in druge akcije, V skupnem znesku do 3,280.000 dinarjev, ki pripada organizacijam združenega dela, ki vodijo to službo.	,
Zahtevek za izplačilo premij po tem odloku je treba vložiti najpozneje do 15. novembra 1983.
Sredstva za vodenje selekcije in druge storitve ter za druge akcije se izplačajo na podlagi pogodbe.
Sredstva zagotavlja republiški sklad.
2.	Premija za sofinanciranje programa ovčereje
Premija pripada organizacijam združenega dela, združenim kmetom in ovčarskim skupnostim, ki zrejajo ovce in organizacijam združenega dela, ki opravljajo selekcijo ovac, ob pogojih v tem programu, za vsako plemensko ovco, ki pomeni povečanje staleža osnovnega tropa ovac, oziroma povečanje ali zamenjavo plemenskih ovnov in sicer:
—	1.000 dinarjev za vsako plemensko ovco,
5.000 dinarjev za nabavo ali vzrejo testiranega ovna.
Premija pripada rejcem pod naslednjimi pogoji:
—	da povečuje stalež osnovnih tropov plemenskih ovac pasem jezersko-soičavske, bovške in križanke, določene s srednjeročnim programom razvoja ovčereje v SR Sloveniji;
—	da je plemenska ovca stara največ štiri' leta;
—	da so plemenske ovce v tropu oštevilčene;
—	da so rejci imeli na dan 1. .januarja 1983 stalež najmanj 10 plemenskih ovac;
—	da je nabavljanje živali pregledala pristojna veterinarska služba;
—	da rejci ne bodo zmanjšali staleža ovac najmanj 5 let in da imajo z organizacijo združenega dela sklenjeno pogodbo o tržni proizvodnji mleka ali mesa ter volne;
—	da so ovni direktno testirani na rastnost.
Zahtevek za izplačilo premije je treba vložiti najpozneje do 30. novembra 1983. Sklenitev pogodbe o tržni proizvodnji, ter skladnost pasme nabavljenih ovac s selekcijskim programom potrdi organizator proizvodnje v zahtevku..
Zahtevku iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti:
—	potrdilo veterinarske službe, da so plemenske ovce pri nakupu pregledane na kužne in parazitarne bolezni;
—	poročilo o testiranju ovnov, kraj nabave in obračun premije.
Organizacijam združenega dela, ki vodijo selekcijsko službo in matično knjigovodstvo za ovce, pripada nadomestilo za delo pri selekciji, raziskavah, pregledih in drugih opravilih v zvezi z izvedbo programa razvoja ovčereje.
Medsebojne obveznosti se urede s pogodbo mej organizacijo združenega dela, ki ta dela opravlja in republiškim skladom.
Sredstva zagotavlja republiški sklad.
3.	Nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb
Zveza hranilno-kreditnih služb .uveljavlja nadomestilo enkrat letno' in sicer za nazaj vsako leto do 15. 1. za preteklo leto s tem, da predloži zahtevek za uveljavitev nadomestila, ki je pregledan s strani Službe družbenega knjigovodstva. Eventualne razlike, ki se ugotove po pregledu Službe družbenega knjigovodstva in danim avansom tekom leta, se poračunajo v naslednjem letu.
Sredstva za nadomestila dela obresti za kredite iz sredstev HKS, ki so bili dani do vključno leta 1981 in do izteka obveznosti, zagotavljajo po kriterijih iz 5. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št 19/75) republiški in občinski skladi.
415.
Na podlagi 5 člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1935 (Uradni list SRS,- št. 3'82) iti v zvezi s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) sklenejo •
— Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad), Ljubljana,
— samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu iti porabi hrane oziroma samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo v občinah (v nadaljnjem besedilu: občinski skladi);
— Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: 2PS)
— Poslovna skupnost za sladkor Slovenije, Ljubljana in
— Poslovna skupnost — Žitna skupnost Slovenije, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DOGOVOR
o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1983
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavežemo, da bomo za uresničevanje politike in ciljev družbenih planov
družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981—1985 in resolucije o politiki, izvajanja družbenih planov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1983, oziroma programa nalog, ukrepov in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v letu 1983, z enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji spodbujali:
—	povečanje celotne družbenoorganizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno poljedelsko proizvodnjo, katere setvena struktura bo usmerjena v uresničitev ciljev družbenega piana SR Slovenije, in povečanje tržne živinorejske proizvodnje na domači krmi;
—	trajno povezovanje organizacij združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proizvodnega sodelovanja kmetov z organizacijami združenega dela;
—	izvedbo dogovorjenih programov na podlagi združevanja sredstev med proizvajalci in porabniki hrane, s čemer bi zagotavljali večjo in stabilnejšo kmetijsko proizvodnjo in boljšo oskrbo trga in usmerjanje dogovorjenih količin hrane tistim uporabnikom, ki prispevajo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane. *
2.	člen
Udeleženci soglašamo, da bomo na podlagi tega dogovora zagotovili enotno politiko pospeševanja proizvodnje hrane in da bomo ukrepe na ključnih proizvodnih usmeritvah v kmetijstvu medsebojno uskladili’ tako, Ja' bo zagotovljen v osnovi enak družbenoekonomski položaj proizvajalcev v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji.
Na podlagi enotne politike na ključnih usmeritvah in na podlagi zagotovljenih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane sprejemamo udeleženci enotne programske In materialne pogoje za dosego planiranega obsega družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje.
3.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da se bodo sredstva za intervencije, zbrana na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in na podlagi odlokov občinskih skupščin v skladu z navedenim zakonom uporabljala za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in sicer za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi;
—	zagotavljanje družbenoorganizirane poljedelske proizvodnje;
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe;
—	pospeševanje zreje in ulova rib;
—	nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb;
—	kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj;
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih;
— za druge nujne ukrepe, določene v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1983, oziroma družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
4.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane iz sredstev republiškega sklada, iz sredstev občinskih skladov in iz združenih sredstev poslovnih skupnosti — udeleženk tega dogovora — za skupno dogovorjene namene.
Udeleženci se dogovorimo, da sredstva, ki jih je po tem dogovoru dolžan zagotoviti občinski sklad, zagotovi tisti občinski sklad, ža katerega območje se zagotavlja dogovorjene količine proizvodov.
Udeleženci soglašamo, da je zagotavljanje deleža premije Živinorejske poslovne skupnosti pogojeno s predhodnim izpolnjevanjem obveznosti združevanja sredstev v Živinorejskem poslovnem skladu ŽPS.
Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko sredstva , pri posameznem namenu pospeševanja proizvodnje hrane zagotavlja več udeležencev, izplača republiški sklad svoj del sredstev le, če so predhodno zagotovljena sredstva drugih udeležencev in, če so izpolnjeni drugi pogoji po tem dogovoru oziroma po predpisih pristojnega organa družbenopolitičnih skupnosti o uvedbi posameznega ukrepa pri pospeševanju proizvodnje hrane.
5.	člen
Skladno s 3. členom tega dogovora udeleženci soglašamo, da se v letu 1983 uvedejo naslednji ukrepi za pospeševanje proizvodnje hrane:
I.	ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE NA DOMAČI KRMI
1.	Premiranje povečanja staleža osnovne črede krav
Premija znaša 10.000 din v nižinskih in 12.000 din v hribovitih območjih.
Sredstva za premijo zagotavljajo:
	nižinsko območje po glavi — din	hribovito območje po glavi . — din
republiški skladi	4.500	6.000
občinski skladi	3.000	3.000
ŽPS	1.500	2.000
mlekarne	1.000	1.000
Premija pripada: 1. organizacijam	združenega dela	in hlevskim
skupnostim, ki so del organizacije združenih kmetov, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo, in
2.	združenim kmetom, za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo kombinirane ali mesne pasme, če imajo najmanj dve kravi,
za živali znanega porekla in znane plemenske vrednosti za pridobivanje mesa in mleka, če se rejec zaveže, da bo tako povečan stalež obdržal najmanj 5 let.
Šteje se, da je plemenska krava znanega porekla, če je v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji pri-
znan vsaj njen oče; kar potrdi pooblaščena organizacija združenega dela.
O povečanem številu dodatno vhlevljenih krav ob obstoječem staležu najmanj dveh krav in obvezi najmanj petletne reje izda pristojni organ organizacije združenih kmetov izjavo, združeni kmetje oziroma hlevske skupnosti, pa sklenejo z organizacijo združenih kmetov pogodbo.
Zahtevek za izplačilo premije vlože organizacije združenega dela, za združene kmete in hlevske skupnosti pa organizacije združenih kmetov, najkasneje do 30. novembra 1983.
2.	Premiranje pitanja telet
Premijo za pitanje telet zagotavljajo republiški sklad, Živinorejska poslovna skupnost in občinski skladi in znaša:
	V nižinskih območjih		V višinskih območjih	
	na glavo	na kg mesa	na glavo	na kg mesa
Republiški sklad	800	2,86	2.700	9,64
ŽPS	200	0,71	300	1,07
Občinski skladi	4.500	16,07	4.500	16,07
Skupaj:	5.500	19,64	7.500	26,78
ha kg žive teže	11 din		15 din	
Premija se obračuna na kilogram pridobljenega mesa (19,64 oziroma 26,78 din). Del premije, ki jo zagotavljajo občinski skladi, zagotovi občinski sklad, na območju katerega je bilo meso porabljeno.
Premija pripada, ob izpolnitvi pogojev, naslednjim upravičencev:
a)	organizaciji združenega dela, ki pita teleta v lastnih pitališčih;
b)	individualnemu rejcu in hlevski skupnosti, ki je lastnik živali, če so junci in junice spitani v proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenih kmetov (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) in če so z njim sklenili pogodbo že ob začetku pita-: nja; premijo uveljavlja organizator proizvodnje;
c)	organizaciji združenega dela, ki je lastnik žiVali v pitanju, če teleta storitveno pitajo individualni rejci ali pa druge organizacije združenega dela v svojih pitališčih na podlagi pogodbe med lastnikom živali in rejcem, oziroma z organizacijo združenega dela, ki storitveno pita živali v svojih pitališčih. Pogodbe za storitveno pitanje, pri individualnih rejcih, sklepa z lastnikom živali organizator proizvodnje;
č) organizacijam združenega dela in individualnim rejcem, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. V tem primeru se premija deli v sorazmerju z njihovim vloženim deležem, kar mora biti v pogodbi določeno. Pogodba mora biti sklenjena v skladu z določbami zakona o združenem delu na dohodkovni osnovi.
Premija pripada upravičencem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— da žival ob oddaji' ni starejša od 36 mesecev;
—	da se pri juncih pridobi najmanj 275 kg mesa in pri junicah najmanj 250 kg mesa, da so spitane živali oddane pogodbenemu kupcu po ceni, ki je na dan oddaje živali določena kot veljavna proizvajalska prodajna cena;
—	da organizator proizvodnje oziroma organizacija
združenega dela, ki pita teleta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z organizacijo združenega dela (klavnico), ki je s samoupravnim sporazumom o uskladitvi planov in delitvi dela določena kot nosilec razvoja klavno-predelovalne industrije v posamezni regiji (pomurska, podravska, koroška, celjska, ljubljanska, dolenjska in posavska, gorenjska, primorska regija ter ha kočevskem).	, f
Organizacija združenega dela, ki je registrirana za izvoz živine ali mesa, lahko uveljavi del premije, ki ga zagotavljata republiški sklad in 2PS, če poteg pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ob prevzemu živali sama izplača del premije, ki ga sicer zagotavlja občinski sklad;
—	da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z eno izmed klavnic iz 3. alinee prejšnjega odstavka, če izvaža meso;
—	da ima s proizvajalci, oziroma orgamzatorii proizvodnje, sklenjen samoupravni sporazum o delitvi
deviznega prihodka.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka mora zahtevku za izplačilo premije priložit; tudi izjavo pooblaščenega organa upravljanja, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da organizacije združenega dela — izvoznik izvaža živo živino, ji ob pogojih tega dogovora pripada del premije, ki jo zagotavlja republiški sklad in Živinorejska poslovna skupnost le, če izvaža junce težje od 460 kg in junice težje od 380 kg, če pa izvaža meso pridobi pri juncih 260 kg, pri junicah pa 215 kg mesa.
Del premije, za katero zagotavljajo sredstva občinski skladi z območja porabe mesa, izplača kupec spitanih telet — klavnica ob prevzemu živali in nato uveljavlja del premije pri občinskem skladu z območja, kjer je bilo meso dobavljeno (z navedbo štev. in datuma faktur, kupca — prevzemnika mesa, vrste in skupne količine mesa v obračunskem obdobju ter zneska občinske premije).
Del premije, za katerega zagotavijata sredstva republiški sklad in ŽPS uveljavlja organizacija združenega dela, za združene kmete pa organizator proizvodnje, pri republiškem skladu enkrat mesečno, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Organizator proizvodnje mora izplačati celotno premijo združenim kmetom brez odbitkov, istočasno s plačilom za odkupljeno žival.
3 Premlranje proizvodni
Višina premije za proizvodnjo mleka znaša:
din po litru
—	za združene kmete v hribovitih območjih	1,30
—	za združene kmete v nižinskih območjih	0.50
—	za družbene obrate, hlevske in pašne skupnosti	2,20
Sredstva za premije zagotavljajo:
	Znesek din	Delež v e/o
republiški sklad	1311.760,000	40
občinski skladi	165.950,000	50
ŽPS	33.190,00	10
Premijo uveljavljajo upravičenci v celoti pri' republiškem skladu, najkasneje do 20. V mesecu za pretekli mesec.
Sredstva premije uporabljajo upravičenci za nakup mineralnih gnojil. Organizacije združenih kmetov izdajo združenim kmetom, hlevskim in pašnim skupnostim dobropise v klavzulo, da lahko srčdstva uporabijo samo za nakup mineralnih gnojil.
Občinski skladi se zavezujemo, da bomo del sredstev svojih skladov združevali pri republiškem skladu glede na stopnjo posebnega občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev (do višine 165,950.000 dinarjev) in sicer, tako, da bomo pri stopnji 0,4 °/o posebnega davka iž osebnega dohodka združili 21,9 */o od priliva iz tega vira.
Sredstva odvajamo na račun republiškega sklada najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Republiški sklad obračuna v 1983. letu združena in porabljena sredstva in o tem poroča občinskim
skladom.
Premija za proizvodnjo mleka, pripada:
—	organizacijam združenega dela, ki pridelujejo mleko,
—	organizatorjem združenih kmetov za združene kmete (kooperante) in hlevskim skupnostim, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o proizvodnji in oddaji mleka in za hlevske skupnosti, s katerimi (majo sklenjene pogodbe o skupni proizvodnji in delitvi dohodka,
če prodajajo mleko organizacijam združenega dela, ki predelujejo mleko in z njim oskrbujejo tržišče v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka v proizvodnem letu 1983.
Ob enakih pogojih pripada premija tudi pašnim skupnostim, registriranim pri organizacijah združenih kmetov, za mleko, ki ga proizvedejo za čas paše na skupnem pašniku.
Premija za proizvodnjo mleka pripada v celoti pro-izvaj alcem.
Če gre za skupno proizvodnjo, se premija deli med udeleženci skupne proizvodnje, v skladu z deležem v skupni proizvodnji in delitvi dohodka.
Premija se izplačuje samo tisti organizaciji združenega dela in organizaciji združenih kmetov (za združene kmete in hlevske skupnosti), ki vodi matično knjigovodstvo in izvaja selekcijo ter kontrolo proizvodnosti krav, v skladu s predpisi o ukrepih v živinoreji in programom sprejetim v Živinorejski poslovni1 skupnosti Slovenije.
Premija se izplačuje od litra prodanega mleka, če mleko izpolnjuje naslednje pogoje:
—	o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih
kultur, sladoleda iri sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Uradni list SFRJ, št. 15/64, 22/64, 36/64, 3/70, 33/78 til 13/78), od 28. 2. 1983 dalje pa pogoje, določene s pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, sira in čistih kultur (Uradni list SFRJ, št. 51/82),
—	da kislinsko stanje ne presega 7,5 stopenj, računano po Soxlet-Henku (SH);
—	da je čas redukcije metilenskega modrila daljši od dve uri;
—	da je mleko ohlajeno na temperaturo najmanj 12® C (oziroma 285,15 K).
Kakovost mleka ugotavlja organizacija združenega dela, ki se ukvarja s predelavo mleka' in je prevzemnik mleka (mlekarna), ter pooblaščena organizacija združenega dela.
Organizaciji združenega dela oziroma organizaciji združenih kmetov ne pripada za tekoči mesec premija za tiste količine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti.
II.	ZA POSPEŠEVANJE DRUŽBENOORGANIZIRANE POLJEDELSKE PROIZVODNJE
1.	Regresiranje nakupa semenske pšenice in rži
Regres znaša 8 din za kilogram semenske pšenice in rži.
Sredstva za regres zagotavljata:
republiški sklad — 6 din za kilogram
žitna skupnost — 2 din za kilogram
Regres za semensko pšenico in rž pripada zaruže-nim kmetom, ki so sklenili pogodbo o tržn- proizvodnji pšenice ali rži, če izpolnjujejo obvezo p oddaji pšenice ali rži letine 1982/83 najmanj 2.000 kg na hektar ter za vsak kilogram regresiranega semena še 2 kg za tržno proizvodnjo namenjene pšenice ali rži.
Regres uveljavlja organizacija združenih kmetov, ki je sklenila z združenim kmetom pogodbo o tržni proizvodnji, tako da predloži:
—	obračun pripadajočega regresa, z izjavo, da so izpolnjene obveznosti (oddano 2.000 kg pšenice ali rži na ha in 2 kg za 1 kg regresiranega semena),
—	kopijo računa o dobavi semenske pšenice ali rži organizaciji združenih kmetov.
Regres uveljavljajo za združene kmete organizacije združenih kmetov pri republiškem skladu in žitno predelovalni organizaciji, kateri so prodali pšenico ali rž, najkasneje do 15. oktobra 1983.
2.	Premiranje proizvodnje pšenice in rži
Premija za proizvodnjo pšenice in rži znaša 1 dih za kilogram pogodbeno proizvedene in oddane pšenice ali rži. Sredstva za premijo v višini 60 mio din zagotavlja republiški sklad.
Premija za proizvodnjo pšenice in rži pripada organizacijam združenega dela in združenim kmetom, ki so sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice ali rži in izpolnili pogoje pogodbene tržne proizvodnje tako, da so oddali v 1983. letu najmanj 2.000 kg pšenice ali rži po .hektarju in sklenili pogodbo o pridelovanju letine 1984.
Sredstva premije uporabljajo upravičenci za nakup mineralnih gnojil ali zaščitnih sredstev. Organizacije' združenih kmetov izdajajo združenim kmetom, za katere so prejeli premije, dobropise s klavzulo, da lahko sredstva uporabijo samo za nakup mineralnih gnojil ali zaščitnih sredstev.
Organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov uveljavljajo premijo pri republiškem skladu najkasneje do 15. oktobra 1983.
3.	Premiranje proizvodnje sladkorne pese
Premija za proizvodnjo sladkorne pese znaša 0,40 din za kilogram pridelane in oddane sladkorne pese.
Sredstva .,za premijo zagotavlja republiški sklad.
• Premijo uveljavljajo organizacije združenega dela, za združene kmete pa organizacije združenih kmetov, pri republiškem skladu preko Poslovne skupnosti za sladkor. Polovica premije se izplača ob setvi, na podlagi sklenjenih pogodb za leto 1983, druga pa po opravljenem obračunu o oddanih količinah sladkorne pese.
Zahtevek za končni obračun pripadajočih sredstev premije vloži Poslovna skupnost za sladkor najkasneje do 30. novembra 1983.
III.	ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA KMETIJSKE POSPEŠEVALNE SLUŽBE
1.	Sredstva za financiranje programa pospeševalnih del Republiškega centra- za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, ki ga neposredno izvaja ta center, sredstva za financiranje strokovnih nalog za realizacijo predpisov o ukrepih v živinoreji in o semenu in sadikah, ki jih opravlja Kmetijski inštitut Slovenije in VDO Biotehniška fakulteta v Ljubljani, zagotavlja republiški sklad
2.	Za haloge iz pospeševalnega programa, ki ga izvajajo območni kmetijski in kmetijsko veterinarski zavodi, na področju pospeševanja glavnih kmetijskih proizvodov (sladkorna pesa, pšenica, oljnice, krompir, vrtnine) ter naloge s področja živinoreje, zagotavlja sredstva OZD — koristnikom uslug, republiški sklad v višini 70 %> s pogojem) da drugi del sredstev zagotavljajo ustrezne poslovne skupnosti oziroma OZD — koristniki uslug sami.
3.	Za financiranje dodatnih kadrov v pospeševalni služb; na manj razvitih območjih zagotavlja za 1983. leto 50 % potrebnih sredstev republiški sklad, če drugi del potrebnih 'sredstev predhodno zagotovijo občinski skladi oziroma organizacije združenega dela — koristniki uslug.
4: Za izvajanje pospeševalnega programa v organizacijah združenih kmetov zagotavljajo tem organizacijam del sredstev občinski skladi.
Udeleženci soglašamo, da bo delež sredstev, ki jih bodo zagotavljali občinski skladi tolikšen, da bo zagotovljeno ustrezno število pospeševalcev in izvedba s programom organizacije združenih kmetov določenih nalog.
Sredstva za sofinanciranje delovanja kmetijske pospeševalne službe po tem dogovoru se izplačajo koristnikom, če predložijo ovrednoten program pospeševalnih del. ki so neposredno vezana na izvedbo letnih planskih nalog na področju družbeno-organizirane
kmetijske tržne proizvodnje. Sredstva se med letom izplačujejo kot akontacija, dokončen obračun pa se opravi ob predložitvi poročila o izvedbi nalog.
IV.	ZA POSPEŠEVANJE ZREJE IN ULOVA MORSKIH RIB
Za pospeševanje zreje in ulova morskih rib bo sredstva za intervencije v višini 12 mio din zagotovil
republiški sklad.
V.	ZA NADOMESTILO DELA OBRESTI KREDITOV
Za nadomestilo dela obresti kreditov, danih iz sredstev hranilno kreditnih siužb, bomo udeleženci zagotovili sredstva za nadomeščanje dela obresti za kredite, ki so dani do vključno 1981. leta.
VI.	ZA KRITJE TEČAJNIH RAZLIK IN NADOMESTILA DELA OBRESTI
Za kritje tečajnih razlik in nadomestila dela obresti za kmetijske naložbe pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj, bo sredstva za intervencije zagotovil republiški sklad.
VII. ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE V HRIBOVITIH OBMOČJIH
Za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih re za aktiviranje in urejanje skupnih pašnikov v hribovitih območjih v obliki intervencije za krepitev materialne osnove dela, izplača premija, ki znese 4.500 din po hektarju urejenega pašnika. Sredstva prispevajo:
din
republiški sklad	1.500
ZPS	1-500
občinski skladi	1.500
Premija pripada organizacijam združenih kmetov, pri katerih se za zrejo plemenske živine, proizvodnjo mesa ali mleka organizira v hribo\ntih območjih in planinah pašna, govedorejska ali ovčarska skupnost.
Premija pripada tudi organizaciji združenega dela za ureditev pašnika v hribovitem ali planinskem območju, za zrejo plemenske živine ali proizvodnjo mesa.
Premijo lahko uveljavi upravičenec ob pogoju:
—	da izdela ureditveni načrt s prikazom površin in predvideno obremenitvijo s pašno živino ter program proizvodnje na urejenem pašniku;
—	da Izdela program ureditvenih del (agromelioracije, ograditve, napajališča itd.);
—	da so člani pašne skupnosti združeni kmetje in, da imajo z družbenim sektorjem sklenjene pogodbe o tržni proizvodnji' mleka, mesa, telet, plemenske živine in drugih proizvodov;
—	da je pašna skupnost organizirana najmanj za dobo 5 let (s kopijo sporazuma ali pogodbe o ustanovitvi skupnosti);
— da so izpolnjeni naslednji minimalni pogoji;
a)	da pašnik obsega najmanj 10 ha,
b)	da bo na hektarju pašnika najmanj 0,8 do 1,5
glave velike živali,	i
c)	da je pašnik ograjen in pregrajen najmanj za štiri čredinke,
d)	da ima pašnik v vsaki čredinki urejeno napajališče,
e)	da ima čreda na pašniku zagotovljeno veteri-narsko-zdravstveni nadzor,
I) izjavo organizacije združenih kmetov v kateri skupnost o prevzemu obveznosti, da bo organizirala rabo pašnikov na zemljišču v družbeni lasti za družbeno organizirano proizvodnjo, v primeru, če pašna skupnost, ki tako zemljišče koristi, po petih letih preneha.
Določbe 2. in 3. alinee ter točke f) 4. alinee tega odstavka veljajo v primerih, ko gre za ureditev pašnikov skupnosti.
Organizacija združenega dela, ki namerava uveljavljati premijo za ureditev pašnika, mora predložiti program ureditve pašnika (s podatki iz prejšnjega odstavka) najkasneje do 31. aprila 1983.
Del premije, ki jo zagotavlja občinski sklad, uveljavlja organizacija združenega dela pri tem skladu, del premije, ki jo zagotavljata republiški sklad in ZPS, pa uveljavljajo pri republiškem skladu najkasneje W' U oktobra 1983.
6.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da se v letu 1983 šteje za hribovita območja tista območja, ki so uvrščena v III. in IV. davčni okoliš po predpisih o davkih občanov; pri tem so izvzeta ravninska območja, ki so uvrščena v III. davčni okoliš.
Udeleženci bomo do konca septembra 1983 na podlagi metodologije, ki jo bo prijavila Zadružna zveza Slovenije, na novo določili hribovita območja, ki bodo podlaga za program intervencij v naslednjih letih.
7.	člen
Udeleženci soglašamo, da natančnejša navodila glede uveljavljanja interventnih ukrepov po tem dogovoru sprejme izvršilni odbor republiškega sklada in z njimi -eznžini občinske sklade.
8.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane zagotovili koristnikom le ob izpolnitvi pogojev določenih s tem dogovorom in s predpisom pristojnega organa družbenopolitične skupnosti 'q uvedbi posameznega ukrepa za pospeševani ■	’ hrane iz 5. člena tega dogovora.
- • 9. člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo na podlagi tega dogovora in ob upoštevanju zbranih sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane sprejeli najkasneje do konca marca 1983 program dela občinskih skladov za leto 1983, v katerega bomo, v okviru materialnih možnosti, v skladu z družbenim planom občine in resolucije o njegovem izvajanju ter 3. členom tega dogo-
vora, predvideli tudi druge ukrepe za pospeševanje proizvodnje hrane.
10.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da predlog dogovora o enotni politiki intervencij za prihodnje leto pripravi republiški sklad do 1. oktobra v tekočem letu za naslednje leto.
11.	člen
Udeleženci dogovora soglašamo, da izvajanje tega dogovora spremlja in usklajuje aktivnosti med udeleženci izvršni odbor republiškega sklada.
Izvršni odbor iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno pregleda programe dela za finančne načrte občinskih skladov.
12.	člen
Udeleženci' se zavezujemo, da bomo sprotno analizirali izvajanje dogovorjenih nalog in na podlagi ugotovljenih ekonomskih gibanj v proizvodnji dopolnili letne programe dela, če bo to potrebno.
13.	člen
Če udeleženec tega dogovora ne zagotovi potrebnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora, če ne uskladi svojega programa dela s tem dogovorom ali ne sklene tega dogovora, drugi udeleženci ne bomo zagotovili sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane za območje, s katerega je udeleženec.
14.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega dogovora je enak kot za njegovo sklenitev.
15.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podprejo pooblaščeni predstavniki večine udeležencev Uga dogovora.
16.	člen
Ta dogovor začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Dogovor so podpisali pooblaščeni predstavniki: Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji, Ljubljana, Živinorejske .poslovne skupnosti Slovenije, Ljubljana, Poslovne skupnosti za sladkor Slovenije, Ljubljana, Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ajdovščina, občine Brežice, občine Celje, občine Cerknica, občine Črnomelj, občine Hrastnik, občine Ilirska Bistrica, občine Jesenice, občine Kočevje, občine Koper, občine Kranj, občine Krško, občine Litija, občin mesta Ljubljane, občine Mozirje, občine Nova Gorica, občine Novo mesto, občine Ormož, občine Postojna, občine Ptuj, občine Radovljica, občine Ravne na Koroškem, občine Ribnica, občine Sežana, občine Slovenj Gradec, občine Slovenska Bistrica, občine Šentjur pri Celju, občine Škofja Loka, občine Šmarje pri Jelšah, občine Tržič, občine Velenje in občine Zagorje ob Savi ter Samoupravnega sklada za pospeševanje' kmetijstva občine Domžale, občine Grosuplje, občine Murska Sobota in občine Trebnje.
416.
Na podlagi 579.. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 6. in 37. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št 25/76), v skladu s 5., 6. in 14. členom sporazuma o zagotavljanju posebnega družbenega interesa in za uresničevanje skupnih interesov na področju varstva in gojitve divjadi ter enotne politike lovstva v SRS in v zvezi z 11. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) so sklenili Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled, Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, Gojitveno lovišče Jelen. Snežnik, Gojitveno lovišče Medved Kočevje, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Lovske družine, ki jih zastopa Lovska zveza Slovenije, Skupnost OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije, ki zastopa: Gojitvena lovišča Fazan Beltinci, Gojitveno lovišče Kompas Petrovci, Gojitveno lovišče Pohorje Oplotnica, Gojitveno lovišče Prodi - Razor Tolmin, Izvršni sveti Skupščin občin Radovljica, Jesenice, Tolmin, Kamnik, Mozirje, Kranj, Tržič, Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica, Kočevje in Ribnica
DRUŽBENI DOGOVOR o varstvu in gojitvi določenih vrst avtohtone divjadi
1.	člen
Zaradi splošnega interesa za trajno zagotovitev pogojev za ohranitev in razvoj naravnih vrednot okolja in zagotovitve varstva, ohranitve in gojitve določenih vrst avtohtone divjadi, zagotavljajo udeleženci tega dogovora na območju lovišč, katera upravljajo' lovske organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: lovske OZD):
—	trajno ohranitev, varstvo fn gojitev določenih vrst divjadi, ki so posebej pomembne in značilne za našo naravno dediščino,
—	trajno ohranjevanje in zboljševanje življenjskih pogojev za divjad ter ohranitev in nego krajine v loviščih v Sloveniji, s katerimi upravljajo lovske OZD ter prevzemajo skupne odgovornosti pri nalogah pri upravljanju narodnih in krajinskih parkov,
—	usklajevanje ukrepov vseh uporabnikov naravnega prostora s posebnim ozirom na življenjske potrebe divjadi,
—	medsebojno informiranje in skupno ukrepanje pri varstvu in ohranitvi avtohtone diVjadi,
—	krepitev vloge in sodelovanja lovišč iz tega dogovora pri strokovnem, raziskovalnem, izobraževalnem in propagandnem delu pri varstvu in gojitvi divjadi',
—	usklajeno ukrepanje pri odpravljanju posledic, ki nastanejo zaradi izjemnih razmer, kot so epidemije, vremenske ujme in podobno,
—	izvajanje nalog in ukrepov družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe.
2.	člen
Uresničevanje ciljev in nalog iz tega dogovora zagotavljajo udeleženci v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtih in z neposrednim spremljanjem dela
in ukrepov lovskih OZD iz tega dogovora tako, da se zagotovi družbeni vpliv in interes pri načrtovanju in izvajanju lovskogospodarskih ukrepov in poslovne politike, skladno s cilji tega dogovora.
3.	člen
V	svojih srednjeročnih in letnih načrtih sprejemajo lovske OZD iz tega dogovora obveznosti, da bodo:
—	opredelile naloge v zvezi z ohranitvijo in varstvom avtohtone divjadi in tako zagotovile čuvanje ^aravne dediščine in naravnega ravnotežja,
—	nudile članicam Lovske zveze Slovenije in drugim udeležencem tega dogovora ter zainteresiranimi organizacijam in skupnostim usluge in se vključevale v strokovno, raziskovalno in izobraževalno delo, skladno s skupno sprejetimi programi,
—	zagotovile 'postopno povečanje domačega lovnega turizma,
—	posvečale posebno skrb zdravstvenemu stanju in varstvu avtohtone divjadi,
—	za uresničevanje lovskogojitvenih ciljev, razvoja planinstva in turizma ter v skladu z interesi splošne ljudske obrambe gradile in vzdrževale objekte in poti na svojem območju,
—	v skladu z obrambnimi načrti občin, opravljale določene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Na podlagi tega dogovora in v skladu s posebnimi dogovori bodo lovske OZD razvijale sodelovanje z drugimi lovskimi organizacijami v lovskogoj it venem območju in v SR Sloveniji.
4.	člen
Zaradi splošnega družbenega interesa za ohranitev naravne dediščine na območjih, ki imajo značaj narodnega ali krajinskega parka, bodo udeleženci tega dogovora skrbeli za ohranitev in gojitev avtohtone divjadi v loviščih, s katerimi upravljajo naslednje organizacije združenega dela:	,
— Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi TRIGLAV Bled,
— Zavod za gojitev divjadi KOZOROG Kamnik,
— Gojitveno lovišče MEDVED. Kočevje in
— Gojitveno lovišče JELEN Snežnik.
Udeleženci tega dogovora izražajo poseben interes za varstvo in gojitev naslednjih vrst avtohtone divjadi:
—	v loviščih, katere upravljajo Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi TRIGLAV Bled in Zavod za gojitev divjadi KOZOROG Kamnik, za vrste: gams, kozorog, svizec, planinski orel, ruševec, veliki petelin,
—	v loviščih, katere upravljajo Gojitveno lovišče MEDVED Kočevje in Gojitveno lovišče JELEN Snežnik, za vrste: medved, jelen, divji prašič, divja mačka, ris, volk, veliki petelin.
Posebni interes za varstvo in gojitev drugih vrst divjadi zagotavljajo udeleženci dogovora v okviru
Skupnosti OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije, če je tako opredeljeno v lovskogospodarskih načrtih in skladno s skupaj sprejetimi smernicami.
5.	Sten
Zaradi poenotenja lovskogojitvene politike, povečanja skrbi za vzdrževanje krajine in zaradi zagotovitve širšega družbenega vpliva na organiziranost in opravljanje lovskih OZD, se s tem dogovorom ustanovi koordinacijski odbor.
Koordinacijski odbor sprejema ali predlaga ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje tega dogovora. V ta namen:
—	obravnava srednjeročne in letne načrte lovskih OZD iz tega dogovora,
—	skrbi za usklajevanje stališč udeležencev dogovora do zadev, kj so predmet tega dogovora,
—	predlaga ukrepe za izvajanje tega dogovora,
—	predlaga ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev za izvajanje dogovorjenih nalog in daje predloge glede reševanja sporov med udeleženci tega dogovora, če izhajajo iz njegovega uresničevanja,
—	sprejema poročila o uresničevanju letno dogovorjenih nalog iz tega dogovora.
6.	člen
Vsak udeleženec tega dogovora imenuje v koordinacijski odbor po enega člana.
Koordinacijski odbor izvoli izmed članov svojega predsednika.
Koordinacijski odbor sprejme poslovnik za svoje delo.
7.	člen
Izvršni' sveti skupščin občin bodo v okviru svojih pooblastil in odgovornosti na podlagi družbenih planov občin skrbeli zlasti za usklajevanje interesov lovstva in drugih dejavnosti na svojem območju, sprejemali ukrepe za varstvo okolja in za trajnost izvajanja medsebojnih obveznosti in odgovornosti lovskih OZD iz tega dogovora in vseh lovskih organizacij na svojem območju.
8.	člen
Poleg obveznosti, ki jih SR Slovenija prevaema s predpisi o ustanovitvi narodnih parkov in v skladu s posebnimi predpisi, prevzema SR Slovenija na podlagi družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985 po določbah tega dogovora obveznosti, da bo zagotovila del sredstev za naloge iz 4. člena tega dogovora.
9.	člen
V skladu s soglasno ugotovitvijo o nujnosti trajne medsebojne povezanosti in skladnosti delovanja bodo lovske OZD iz tega dogovora in Lovska zveza Slovenije, skladno s posebnimi programi in samoupravnimi sporazumi, trajno zagotavljali pogoje za uresničevanje nalog iz tega dogovora.
Na osnovi načrtov lovskih OZD in stališč koordinacijskega odbora iz 5. člena tega dogovora, bo Lovska zveza Slovenije zagotavljala lovskim OZD del sredstev za dogovorjene namene.
Lovska zveza Slovenije in lovske OZD bodo v
cilju povečanja domačega lovnega turizma vsako leto sporazumno določili delež načrta odstrela, ki bo na razpolago članicam Lovske zveze Slovenije in drugim zainteresiranim organizacijam in skupnostim ter posameznikom.
Udeleženci tega dogovora so soglasni, da se pogoji za uresničevanje ciljev iz prejšnjega odstavka uredijo s posebnim sporazumom, s katerim lovske OZD in Lovska zveza Slovenije določajo pravice in obveznosti podpisnikov tako, da bo lovskim OZD omogočeno izvajanje nalog iz tega dogovora.
10.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo zagotavljali lovskim OZD take pogoje pri uresničevanju njihovih namenov in nalog, da bodo ta lovišča ustrezno prispevala k strokovnemu delu v celotnem lovnem gospodarstvu SR Slovenije.
11.	člen
Lovske OZD iz tega dogovora se obvezujejo, d*
bodo v Skupnosti OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije, združevale sredstva za uresničevanje teh programov.
Skupnost OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije bo omogočala skladen medsebojni razvoj lovskih OZD iz tega dogovora in opravljala vsa potrebna dela in opravila za realizacijo tega dogovora.
12.	člen
Zaradi uresničevanja nalog iz tega dogovora, udeleženci zagotavljajo sredstva za financiranje dela lovskih OZD iz prvega odstavka 4 člena, iz naslednjih virov:
1.	delavci v organizacijah združenega dela, ki upravljajo s temi lovišči, iz svojih sredstev.
2.	Lovska zveza Slovenije iz namensko združenih sredstev svojih članic, za uresničevanje nalog, za katere se dogovori neposredno z lovskimi OZD iz prvega odstavka 4 člena, na osnovi skupnih, plansko dogovorjenih nalog, ali po posebnih samoupravnih sporazumih in pogodbah.
3.	SR Slovenija iz svojega proračuna za izvajanje nalq£ pri varovanju in razvoju narodnih in krajinskih parkov ter pri gradnji in vzdrževanju objektov za te naloge.
4.	druge zainteresirane organizacije in skupnosti, Iz svojih sredstev.
Zaradi obveznosti udeležencev tega dogovora in uskladitve letnih načrtov s cilji tega dogovora, predložijo lovske OZD — udeleženke tega dogovora — vsako leto do 1. oktobra letni načrt za naslednje leto in program nalog, ki so posebnega pomena za uresničevanje tega dogovora, ter finančni načrt.
Akti iz prejšnjega odstavka se na osnovi predhodne uskladitve v Skupnosti OZD za lovstvo in ri-bičtvo Slovenije predložijo Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v skupnem organu podpisnikov tega dogovora zagotovi obravnavo in družbeno verifikacijo programov in letnih načrtov.
13.	člen
SR Slovenija prevzema na podlagi družbenega plana SR Slovenije obveznosti, da bo za naloge iz tega dogovora lovskim OZD za leto 1981 zagotovila 5,8 mio din. V naslednjih letih pa se bo višina določala na podlagi nalog iz srednjeročnega načrta, pri čemer ..se višina sredstev iz proračuna SR Slovenije letno skladno poveča največ za polovico odstotnega porasta proračuna SRS za vsako leto.
14.	člen
Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled in lovske družine, katerih lovišča so v celoti ali pretežno v območju Triglavskega narodnega parka, s posebnim sporazumom zagotovijo enotnost lovskogojitvenih ukrepov.
15.	člen
K temu dogovoru lahko pristopijo tudi druge zainteresirane delovne organizacije in skupnosti.
16.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga pod;	)'iob’a-
šveni organi udeležencev.
17.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-02/82-1/3
Ljubljana, dne 1. marca 1983.
Udeleženci: Triglavski narodni park — Zavod za gojitev divjadi Triglav Bled, Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, Gojitveno lovišče Jelen Snežnik, Gojitveno lovišče Medved Kočevje, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Lovske družine, ki jih zastopa Lovska zveza Slovenije, Skupnost OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije, ki zastopa: Gojitvena lovSča Fazan Beltinci, Gojitveno lovišče Kompas Petrovci, Gojitveno lovišče Pohorje Oplotnica, Gojitveno lovišče Prodi - Razor Tolmin, Izvršni svet; Skupščin občin Radovljica, Jesenice, Tolmin, Kamnik, Mozirje. Kranj, Tržič, Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrico. Kočevje in Ribnica.
417.
Na podlagi četrtega odstavka 109. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
PRAVILNIK
o programu usposabljanja za varno delo s traktorjem in o izdajanju potrdil
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisuje program usposabljanja za varno delo s traktorjem, traktorskim pri-
klopnikom in traktorskimi priključki (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) način in pogoje za izvajanje programa usposabljanja, način preizkušanja znanja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani preizkusnih komisij in predavatelji, evidenca o organiziranih programih usposabljanja in preizkusih ter način izdajanja potrdil o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki iz 5. točke prvega odstavka 109. člena zakona o varnosti cestnega prometa.
II.	PROGRAM USPOSABLJANJA IN OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA
1.	Program usposabljanja
2.	člen
Program usposabljanja vsebuje naslednja teme:
—	mehaniko tal — mehaniko gibanja traktorja;
—	razporeditev teže traktorja na osi in kolesa;
—	stabilnost traktorja;
—	preprečevanje nesreč pri delu s traktorjem;
—	praktični prikaz uporabe traktorja in priključkov.
Podrobnejši program usposabljanja je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni deL
2.	Nosilci programa usposabljanja
3.	člen
Program usposabljanja izvajajo organizacije za izobraževanje s področja kmetijstva in gozdarstva, ki izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane pogoje, in ki jih za to pooblasti predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: nosilci).
Nosilci izvajajo program usposabljanja na tečajih o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki (v nadaljnjem besedilu: tečaj).
Nosilec lahko organizira tečaj tudi izven svojega sedeža, če so zato izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega pravilnika.
3.	Oprema
4.	člen
Nosilec mora imeti za izvedbo tečaja na razpolago ustrezne prostore, ki zagotavljajo primerno funkcionalnost za poučevanje in praktične prikaze ter ustrezno opremo, ki obsega:
—	predpisano opremljen standardni traktor in traktorski priklopnik za vožnjo po cesti in za delo;
—	osnovne traktorske priključke;
—	makete za prikaz stabilnosti traktorja na strmini;
—	slike, makete in sheme prerezov traktorja in osnovnih priključkov.
Tehnično brezhibnost traktorja s traktorskim priklopnikom in traktorskimi priključki zagotavlja nosilec.
4.	Predavatelji in člani komisij
5.	člen
Predavatelji in člani komisij morajo imeti najmanj srednješolsko izobrazbo kmetijske, gozdarske ali strojne smeri.
6.	člen
Za preizkus znanja o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki imenuje nosilec tričlansko komisijo (v nadaljnjem' besedilu: komisija). Komisije sestavljajo predavatelji in predstavnik nosilca.
5.	Izvajanje programa in opravljanje preizkusa
znanja
7.	člen
Kandidati se priglasijo k tečaju in preizkusu znanja s priglasnico, ki je objavljena skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (obrazec it 1).
Priglasnici je potrebno priložiti potrdilo o plačanem znesku za stroške tečaja.
8.	člen
Nosilec mora organizirati tečaj, ko se M tečej prijavi najmanj 10 kandidatov. V skupini sme biti največ 30 kandidatov.
9.	člen
Nosilec mora omogočiti kandidatu opravljati preizkus znanja takoj po končanem tečaju. Ce kandidat ni mogel opraviti preizkusa znanja takoj po končanem tečaju oziroma preizkus ponavlja, mu mora nosilec omogočiti opravljati preizkus v prvem naslednjem roku.
10.	člen
Preizkus znanja je pisen s testi. Na vprašanja iz testov se odgovarja z obkroževanjem pravilnih odgovorov in s praktičnim prikazom. Pisni del preizkusa znanja traja eno šolsko uro.
11.	člen
Teste za preizkus znanja z ovrednotenjem odgovorov po pomembnosti vprašanj pripravi Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
12.	člen
Šteje se, da kandidat ni opravil preizkusa znanja, če v odgovorih ni dosegel najmanj 80 %> možnih točk.
13.	člen
Če kandidat brez opravičenega razloga ne pristopi k preizkusu znanja ali pred preizkusom znanja odstopi ali ne predloži potrdila iz 7. člena tega pravilnika, se glede stroškov šteje, kot da je preizkus opravljal.
14.	člen
O opravljenih preizkusih znanja vodi komisija zapisnik na obrazcu, ki je natisnjen na hrbtni strani ob-
razca št. 1. Obrazec zapisnika je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je' njegov sestavni deL
Zapisniku je treba priložiti teste, ki jih je izpolnil kandidat z oceno praktičnega prikaza znanja.
6 Izdajanje potrdil in stroški tečaja
15.	člen
Kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus znanja, izda nosilec potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Obrazec potrdila je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del (obrazec št. 2).
16.	člen
Nosilec izda potrdilo iz prejšnjega člena tudi kandidatom za voznike traktorja, ki so v strokovni šoli pozitivno ocenjeni iz predmeta, ki obsega predpisano snov programa usposabljanja po tem pravilniku.
17.	člen
Višino stroškov tečaja določi občinska skupnost za cene na predlog izvršnega sveta občinske skupščine, kjer je sedež .nosilca. Predlog mora biti usklajen med izvršnimi sveti občinskih skupščin ter kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami združenega dela z območja, kjer nosilec opravlja svojo dejavnost.
vilko, datum izdaje, ime in priimek kandidata ter njegove rojstne podatke.
19.	člen
Register iz prejšnjega člena je treba na koncu vsakega koledarskega leta zaključiti in ga hraniti kot dokumenj trajne vrednosti.
Dokumentacijo preizkusa znanja iz 14. člena je treba hraniti najmanj dve leti.
20.	člen
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko začasno ali trajno odvzame pooblastilo nosilcu za izvajanje tečaja, če ne izpolnjuje pravilno določil tega pravilnika
IV. KONČNA DOLOČBA
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 340-01/82-2
Ljubljana, dne 10. marca 1983:
III.	EVIDENCA IN NADZOR
18.	člen
Nosilec vodi register izdanih potrdil iz 15. in 16. člena tega pravilnika. Register vsebuje: zaporedno šte-
Soglašam:
Republiški sekretar za notranje zadeve
Predsednik
Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Tomaž Ertl 1 r.
Milan Kneževič L r.
Nosilec:
(Obrazec št. 1, prva stran)
PRIGLASNICA
k tečaju — preizkusu znanja (ustrezno podčrtaj!) o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki Izpolni s tiskanimi črkami!
Podpisan(a)
(Ime in priimek)
Rojen(a)
(dan, mesec, leto)
Občina
SR
iz
(prebivališče)
Naziv kmetijske zadruge, temeljne zadružne organizacije ah temeljne organizacije kooperantov, ki je organizirana v kraju prebivališča kandidata
se prijavljam na tečaj — preizkus znanja o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Datum: ________________------------- -------------------------------------------i...................
(podpis kandidat«)
KOMISIJA ZA PREIZKUS ZNANJA	(Obrazec št. 1, hrbtna stran)
O VARNEM DELU S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI
ZAPISNIK
o preizkusu znanja o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki
Tov. ___________________________________________ iz
je — ni opravil preizkusa znanja o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki
V --
dne
Komisija:
Socialistična republika Slovenija
(Obrazec št. 2)
Nosilec:
Datum:
Na podlagi 109. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) se izdaja
POTRDILO
o opravljenem tečaju za varno delo' s traktorjem in traktorskimi priključki
Tov.
roj en (a) ...
v
občina ________________________________________
iz
je dne................................ uspešno opravil(a) —se mu prizna tečaj za varno delo s traktorjem in trak-
torskimi priključki.
Podpis pooblaščene osebe:
M. P.
Program usposabljanja za varno delo s traktorjem
I.	MEHANIKA TAL — MEHANIKA GIBANJA TRAKTORJA
1.	Mehanika tal
2.	Moč motorja — traktorja
—	efektivna moč,
—	maksimalna moč,
—	normalna moč
3.	Odpori vožnje
—	odpor kotaljenja
—	odpor strmine,
—	odpor pospeševanja
4.	Vlečni odpor
5.	Izguba moči
—	transmisij ske izgube,	i
—	izgube zaradi drsenja koles
6.	Vlečna sila
—	adhezdjska teža traktorja,
—	koeficient trenja (adhezije)
7.	Zavorna sila
8.	Bočna sila
IL RAZPOREDITEV TEZE TRAKTORJA NA OSI IN KOLESA
1.	Težišče traktorja
2.	Obremenitev osi in koles
—	pri mirovanju
—	pri gibanju traktorja; sila inercije, reakcijski moment zagona oziroma zaviranja, centrifugalna sila
3.	Vpliv zunanjih sil na obremenitev osi in koles
—	vlečne,
—	obtežilne,
—	potisne
TIL STABILNOST TRAKTORJA
1.	Geometrijski pogoji za z vračanj e traktorja
2.	Ravnotežni pogoji za zvračanje traktorja
—	na bok
—	na hrbet
3.	Vpliv pogona na stabilnost traktorja
IV.	PREPREČEVANJE NESREČ PRI DELU S TRAKTORJEM
1.	Pomanjkljivosti traktorja kot vozila —- pomanjkljivosti v konstrukciji,
—	pomanjkljivosti v izvedbi traktorskih zavor
2.	Delovanje priklopnikov in priprežnih priključkov na traktor
— pomanjkljivosti zavor na priklopnikih
3.	Posebnost traktorskega menjalnika
4.	Kako se izognemo ali zavarujemo pred nesrečami s traktorji
—	pred zvračanjem traktorja,
—	pred padci s traktorja,
—	pred nesrečami pri priključevanju, naravnavanju in popravilu priključkov,
—	pred nesrečami v prometu s traktorjem,
—	pred nesrečami s priključno gredjo in kar-danom
V.	PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE TRAKTORJA IN PRIKLJUČKOV
418.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/38, 7/83 in 8/83)
I. V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,19 nadomesti s topnjo 1,13;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,70 nadomesti s stopnjo
i,6i;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,38 nadomesti s stopnjo 5,08;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,29;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,26;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,31 nadomesti s stopnjo 1,23;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,11 nadomesti s stopnjo
I,	57;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,11 nadomesti s stopnjo
II,	61;.
—	v stolpcu 18 stopnja 29,23 nadomesti s stopnjo 29,10.
2.	Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,14 nadomesti s stopnjo 1,16;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,95 nadomestiti s stopnjo 0,67;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,38 nadomesti s stopnjo 5,92;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,47 nadomesti s stopnjo 0,43;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,22;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti s stopnjo 0,67;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,30 nadomesti s stopnjo
1,20;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,50 nadomesti s stopnjo 11,94;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,06 nadomesti s stopnjo 28,12;
3.	Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice se:
—	v stolpcu 6 vnese stopnja 0,80;
—	v stolpcu 8 stppnja 1,26 nadomesti s stopnjo 1,19;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,81;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,90 nadomesti s stopnjo 5,53;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,42 nadomesti s stopnjo 0,39;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo 0,55;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo 0,59;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,16 nadomesti s stopbjo 1,04;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,93 nadomesti s stopnjo 12,19;
—	v stolpcu 18 stopnja' 28,30 nadomesti s stopnjo
28,35.
4.	Pri zaporedni številki 18 občina Kranj se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo 1,35;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo 0,84;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,14 nadomesti s stopnjo 5,70;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo 0,59;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo 0,55;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,73;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo 0,99;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,73 nadomesti s stopnjo 12,06;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,98 nadomesti s stopnjo 28,20.
5.	Pri zaporedni številki 32 občina Metlika se:
—■ v stolpcu 8 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,85;
—	v stolpcu 9 stopnja 2,01 nadomesti s stopnjo 1,97;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,91 nadomesti s stopnjo 5,75;
—	v stolpcu 15 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,70;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,53 nadomesti s stopnjo 12,32;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,75 nadomesti s stopnjo 29,30.
6.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto se:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo 1,30;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,62 nadomesti s stopnjo
6,02; -
—	v stolpcu 12 stopnja 0,56 nadomesti s stopnjo
0,97;	,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,42 nadomesti s stopnjo 0,40;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
1,01;
—	v stolpcu 15 stopnja 2,31 nadomesti s stopnjo
0,88;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,42 nadomesti s stopnjo 13,22;
—	v stolpcu 18 stopnja 31,17 nadomesti s stopnjo 29,71.
7.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne n* Koroškem se:-
—	v stolpcu 8 stopnja 0,97 nadomesti s stopnjo 0,89;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,27 nadomesti s stopnjo
1,20;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,42 nadomesti s stopnjo
5,25;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo 0,56;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,617 nadomesti s stopnjo 0,567;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 0,93;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,40 nadomesti s stopnjo 1,37;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,157 nadomesti s stopnjo 11,837;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,137 nadomesti s stopnjo 28,717.
8. Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo
1,00;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,68 nadomesti s stopnjo 5,53;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,26;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo
1,21;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,27 nadomesti s stopnjo 1,23;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,977 nadomesti s stopnjo 11,757;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,497 nadomesti s stopnjo 28,237.
9.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo 0,74;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,40;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,24;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,36 nadomesti s stopnjo
1,20;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo
1,20;
—	v stolpcu 17 stopnja 14,67 nadomesti s stopnjo 14,14;
—	v stolpcu 18 stopnja 31,24 nadomesti s stopnjo 30,57.
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo 10,87;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,19.
2.	Pri zaporedni številki 14 občina Jesenice:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,48 nadomesti s stopnjo 8,50;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti c stopnjo
0,21.
3.	Pri zaporedni številki 18 občina Kranj:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,49 nadomesti s stopnjo 7,51;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,27.
4.	Pri zaporedni številki 32 občina Metlika se:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo
0,29.
5.	Pri zaporedni številkb 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,86 nadomesti s stopnjo 8,77;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,30.
6.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,13 nadomesti s stopnjo
8,95.
7.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje:
—	v stolpcu 3 stopnja 12,42 nadomesti' s stopnjo 11,94.
8.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,24 nadomesti s stopnjo 9,44;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo
0,27.
9.	Pri zaporedni številki 59 občina Zagorje:
— v stolpcu 3 stopnja 9,74 nadomesti s stopnjo
10,50.
III.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dan po objavi.v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 11. marca 1983. .
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
419.
Na podlagi' 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradn ' st SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82) izdaja Repu ka uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka. za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov Iz osebnega do-
bodica za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83,. 7/83 in 8/83) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni' številki 7 občina Dravograd stopnja 12,11 nadomesti s stopnjo 11,61;
—	pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje stopnja 12,50 nadomesti s stopnjo 11,94;
—	pri zaporedni številki 14 občina Jesenice stopnja 11,93 nadomesti s stopnjo 12,19;
—	pri zaporedni številki 18 občina Kranj stopnja 12,73 nadomesti s stopnjo 12,06;
—	pri zaporedni številki 32 občina Metlika stopnja 12,53 nadomesti s stopnjo 12,32;
—	pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto stopnja 13,42 nadomesti s stopnjo 13,22;
—	pri zaporedni številki. 43 občina Ravne na Koroškem stopnja 12,157 nadomesti s stopnjo 11,837;
—	pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 11,977 nadomesti s stopnjo 11,757;
—	pri zaporedni številki 55 občina Trebnje stopnja 14,67 nadomesti s stopnjo 14,14.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 11. marca 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
420.
Na podlagi 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78, 35/81 in 2/82) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 7/70 in 7/72) je Skupščina rtiesta Ljubljane na 10. seji zbora združenega dela dne
3.	3. 1983 in na 10. seji zbora občin dne 3. 3. 1983 sprejela
ODLOK
o turistični taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Turisti in potniki plačujejo za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane turistično takso in sicer:
din
—	od nočnine v hotelih, motelih, penzionih
in gostiščih	22
—	od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah	15 2
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1984. Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok preneha veljati odlok o komunalni turistični taksi za začasno prebivanje na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 9/82).
St 332-1/83
Ljubljana, dne 3 marca 1983
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
421.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 119. in 121. člena stStuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št,. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 42. seji dne 8. marca 1983 sprejel
. SKLEP
o potrditvi odmika od sprememb in dopolnitev Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 29/82) — za izgradnjo Lutkovnega gledališča
1
Dovoli se odmik od sprememb in dopolnitev Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 29/82) tako, da se iz obvezne izdelave zazidalnega načrta na območju zazidalnega otoka CO-1/18 — Stara Ljubljana izvzame zemljišče s pare. št. 77 k. o. Poljansko predmestje — za izgradnjo Lutkovnega gledališča.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je pod. št. 26579 v decembru 1980 izdelal Zavod za družbeno planiranje TOZD Urbanizem in je sestavni del tega sklepa ter Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane.
3
Odmik je usklajen s sedanjo rabo prostora, kar so ugotovili ZIL TOZD Urbanizem LUZ, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
4
Dovoljen odmik se mora upoštevati pri izdelavi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/18 Stara Ljubljana.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb.
6
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St 244/1-83
Ljubljana, dne 8. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
422.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 119. in 121. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št,. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 42. seji dne 8. marca 1983 sprejel
SKL E i'
o potrditvi odmika od sprememb in dopolnitev Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 29/82) za izvzem dela območja VS 103/2 — Sibirija iz obvezne izdelave zazidalnega načrta
1
Dovoli se odmik od sprememb in dopolnitev Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane tako, da se iz obvezne izdelave zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS 103/2 — Sibirija izvzame del območja, ki se nahaja južno od Ceste dveh cesarjev in sega do južne obvoznice — za rekonstrukcije, dozidave oziroma nadzidave obstoječih objektov.
Del območja zazidalnega otoka VS 103/2 — Sibirija je določen s popisom parcel, ki so prikazane v grafičnem delu pravilnika.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa ponazarja lokacijska dokumentacija, ki se izdeluje za vsak primer posebej.
Pogoje za reševanje posameznih lokacij ter drugih ureditev določa pravilnik, ki vsebuje tekstualni m grafični del.	x
Pravilnik je pod številko projekta 3111/83 izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ in je sestavni del tega sklepa ter Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. 3 4
3
Odmik je usklajen s sedanjo rabo prostora, kar so ugotovili' Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Izvršni svet Skupščine mesta LiubVa-ne.
4
Dovoljen umik se mora upoštevati pri izdelavi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS 103/2 — Sibirija.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi inšpekcijskih služb.	x
6
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 245/1-83
Ljubljana, dne 8. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar L r.
423.
Na podlagi 9. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) je odbor za graditev pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na seji dne 25. februarja 1983 sprejel
SKLEP
o določitvi enotne poprečne prodajne cene nv stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju posojil za individualno gradnjo v letu 1983
I
V skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji določa odbor za graditev pri skupščini SSS Ljubljana enotno poprečno prodajno ceno m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil v letu 1983 za individualno gradnjo, in sicer:
—	polna cena	30.543 din/m2,
—	očiščena cena	28.530 din/m2.
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 15/15-83
Ljubljana, dne 11. marca 1983.
Predsednik
,	skupščihe Samoupravne
stanovanjske skupnosti Ljubljana
Janez Čebulj L r. /
BREŽICE
424.
Na podlagi pooblastila iz 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1981—1985 sta zbor upo-
robnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 28. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1983
dalje
1.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo prispevek od osnove v višini 60 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini 60 %> poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v brutp.
2.	člen
Druge kategorije uporabnikov plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
dtn
1.	občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja 460
2.	druge skupine delovnih ljudi in občanov
pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost 460
Ir'
Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavezanec, plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost.
*	3 člen
Skupnosti pokojninskega "in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14°/».
Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
4.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na .strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki' veljajo za redno delovno razmerje.
Zavezanci plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOŽD sli ^ruga organizacija.
5.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance; kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 °/o od bruto osebnega dohodka.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka.
6.	člen
Z dnem. ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 14. decembra 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 4/82). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje.
St. 022-1/83-8/1
Brežice, dne 28. februarja 1983.
Predsednik skupščine Občinske
zdravstvene skupnosti Brežice
Franc .Filipič, dipl. inž. arh. 1. r.
DOMŽALE
425.
Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupno«*! otroškega varstva Domžale za obdobje 1981—1985 je Skupščina Skupnosti otroškega varstva Domžale na
6.	skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 1. marca 1983 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program družbenega varstva otrok v občini Domžale od L januarja 1983 dalje
1
Ta sklep v skladu z določbama zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa družbenega varstva otrok, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Domžale za obdobje 1981 do 1985.
2
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, plačujejo prispevek za program družbenega varstva otrok, od osnove povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga za tekoče leto ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilu in načihu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, gospodarske ali poklicne dejavnosti, v skladu z zakonom o davkih občanov in programom razvoja drobnega gospodarstva.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za program družbenega varstva otrok od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu; Osebe, ki opravljajo deficitarne storitve, naštete v odloku o davkih občanov pa plačujejo prispevek za program družbenega varstva otrok od osnove, ki predstavlja 60°/o povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
,	3
Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejav- . nost iz 2. člena tega sklepa, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku delavcev* v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu vse dotlej, dokler ni možno ugotoviti osnove iz 2. člena tega sklepa za posamezno koledarsko leto.
Delovni ljudje, ki začnejo opravljati deficitarno storitveno dejavnost, sprejeto v odloku o davkih občanov v programu razvoja drobnega gospodarstva, plačujejo akontacijo na prispevek za program družbenega varstva otrok od osnove, ki predstavlja 60 °Zo povprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta 4
4
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti — plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, den-
tisti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu (gospodinjske pomočnice), plačujejo prispevke za program družbenega varstva otrok, od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
5
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi, je enaka osnovi, od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določeni v pogodbi s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
6
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
7
Znesek osnov iz 5. in 6. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
8
Prispevek. za družbeno varstvo otrok plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
9
Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom, obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Domžale (od 1. 1. 1933 dalje).
;o
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Domžale, dne 1. marca 1983.
Predsednica skupščine Skupnosti '
otroškega varstva
Davorina Govekar 1. i
GROSUPLJE ,	426.
Na podlagi pooblastila iz 44. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvede skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti na svoji seji dne 9. marca 1983 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje od 1. januarja 1983 dalje
1.	člen
S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu z izhodišči za oblikovanje skupne porabe v letu 1983, upoštevaje poračun presežkov prihodkov za leto 1982 ter upoštevaje nekritih odhodkov iz poslovanja zdravstvene skupnosti v 1982. letu in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delavcev zaposlenih pri osebah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, kmetov kooperantov, kmetov in drugih delovnih ljudi ter občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstverčo varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za delavce in za kmete-kooperante po naslednjih prispevnih stopnjah:
Prispevna stopnja
Osnova za prispevek	od 1.1. od 1.4.1983
do Sli 3.1983 dalje
—	iz bruto osebnega dohodka	1,30%	1,20%
—	od bruto osebnega dohodka v breme dohodka 10,17 %	10,87 % 3 4
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov — 22,1 %
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo — 1.217 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem' odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo od osnove v višini poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove v višini poprečnega osebnega do-
hodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta.
Za osebe iz prvega in tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice), plačujejo prispevek od zneska najmanjšega osebnega dohodka, oz. od zneska zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku.
Te osnove so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena se obračunavajo in plačujejo po stopnjah iz 2.
Sena tega sklepa.
6.	Sen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno vitrstvo, Id znaša 443 din mesečno na posameznega upravičenca.
7.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
Zavezanec za plačilo prispevka jp skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
8.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pil tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, M so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnav, določenih v prvem odstavku tega člena.
Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, obračunavajo tal plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljaj? za redno delovno razmerje.
Zavezanec plačila prispevka po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa TOZD ali druga organizacija.
%	9. člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim
odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto, ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena, obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje iz dohodka.
10.	člen
Za delavce, M delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, upokojence, .učence in študente na obveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni iz dohodka po stopnji 6*/* bruto osebnega dohodka.
11.	člen	X
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstveno varstvo osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje.
12.	Hen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v
Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje od 1. januarja 1982 dalje.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1983 dalje.
St. 06-4/6-1983
Oroeuplje, dne 9. marca 1983.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje Jože Nered 1. r.
IDRIJA
487.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Idrija na seji dne 20. decembra 1962 sprejela
SKLEP
• dohodkovnih pogojih In višini denarnih pomoči v
lete 19»e
I
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca-oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.350 din na mesec, če je dohodek družine, v katero spada, do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
—	950 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 3.900 din do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
—	480 din na mesec, če je dohodek družine, v' kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 4.200 din do 4.700 din na družinskega člana mesečno.
II
V dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se" šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju (iružine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
III
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč, nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju:
—	da _je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni' katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
1	— poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družihe in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družiha v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
rv
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet,
—	300 din na mesec, če ima enega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sMepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
V
Občan, M' s člani svoje družine živi na kmetijskem « posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se
šteje, da ime dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva- in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VI
Zg družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tildi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek.
VII
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo I. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.	«
VIII
Komisija za uveljavljanje pravic lahko' dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ah v denarju. Pri presoji upravičenosti clo te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi, in dostopnost do vzgojr.ovoM	da-
ritev.
IX
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstven'h organizacijah, celodnevno šolo, in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka Varstva in prehrane.
X
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembi podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« na'pozheje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS.
XI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 ma’a '"83 dalje.
St. 193-1/83
Idrija, dne 20. decembra 1982.	,
Predsednik skupščine
Evi ali j a Pajer 1. r.
KOČEVJE
428.
Na podlagi 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor; Uradni list SRS, št. 15/81) sklepajo organizacije združenega dela" in delovne skupnosti, ki >so kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali na njej pridobili pravico uporabe (v nadaljnjem besedilu: stanodajalci) ali dodeljujejo posojilo delavcem za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja in stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: posojilodajalci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini
Kočevje
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se stanodajalci' in posojilodajalci sporazumemo o enotnih osnovah in merilih pri oblikovanju splošnega akta o:
1.	virih financiranja,
2.	dodeljevanju posojil delavcem za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš,
3.	oddajanju družbenih stanovanj delavcem in občanom.
Poenotene osnove in merila bomo stanodajalci in posojilodajalci uveljavili v svojem splošnem aktu o dodelitvi stanovanj in stanovanjskih posojil.
2.	člen
Stanodajalci se sporazumemo, da bomo na podlagi tega sporazuma v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev stanovanj in druga merila.
3.	člen
V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja upravičenca pri različnih stanodajalcih se lahko stanodajalca medsebojno dogovorila o skupnem rčševanju stanovanjskega problema vseh prosilcev vendar pod pogojem, da sta prosilca pri obeh stanodajalcih na vrstnem redu za rešitev stanovanjskega problema in imata pri obeh stanodajalcih pogoje za dodelitev stanovanja v času veljavnosti vrstnega reda oddajanja stanovanj.
Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bomo v organizacijah združenega dela in delovni skupnosti sprejeli kriterije, ki bodo vzpodbujali zamenjave in racionalno uporabo stanovanj.
4.	člen
Za stanovanje se po tem samoupravnem sporazumu šteje skupino prostorov, namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.
5.	člen
Posojilo upravičenca iz namenskega stanovanjskega varčevanja ali vezave pri banki se pri konkuriranju za dodelitev posojila pri posojilodajalcu upošteva kot posojilo, pri konkuriranju za dodelitev družbenega stanovanja pri stanodajalcu pa kot lastna sredstva za plačilo finančne soudeležbe.
6,	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se bomo
zavzemali, da bomo pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali stanovanjski standard, ki ne bo
presegal naslednjih normativov:
Število družinskih članov	stanovanjska povr. do m*	
1	32	
2	45	
3	58	
4	70	
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Pri tem se bomo udeleženci zavzemali, da bomo dodeljevali družbena stanovanja znotraj teh normativov, razen v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od gornjih normativov (tri generacije, v družini, bolezen, ki terja trajno nego in podobno). Navedena površina v tem členu se nanaša samo na bivalno površino in sicer: sobe, kabineti, kuhinja, shramba, kopalnica, WC, predsoba. V bivalno površino se ne štejejo: balkoni, odprte terase, lože, pokrite terase, kleti, drvarnice, garaže v hiši ipd.
*	7. člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da se pri temeljnih bankah vzpostavi enotna evidenca vseh stanovanjskih posojil občanov po stanovanjih oziroma stanovanjskih hišah. Pri tem se bomo zavzemali, da se zagotovitev evidence iz prejšnjega odstavka obvezno priloži gradbeno dovoljenje, gradbena prijava aM kupoprodajna pogodba in evidenčni list, v katerega naj vsak posojilodajalec vpiše odobreno posojilo. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sestavili vrstni red za dodelitev posojila, ločeno za novogradnjo, nakup in za prenovo stanovanja.
8. člen	•
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo upoštevali enotne osnove in merila za stanovanjsko kreditiranje zlasti:
—	najdaljša doba vračanja posojila 20 let;
—	najnižja obrestna mera 5 */»;	.
—	najkrajša doba varčevanja 24 mesecev.
Pri tem naj se upošteva, da imajo ob enakih pogojih prednost pri dodelitvi posojila tisti, ki ga bodo uporabljali za kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij prf stanovanjski gradnji in še posebno pri prenovi starih stanovanjskih hiš in uvajanju racionalnih sistemov ogrevanja.
». Sen
Upravičenci, M združujejo delo in sredstva za stanovanjske gradnjo iz čistega dohodka v' OZD ali DS so upravičenci do posojila za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanja aM stanovanjske hiše, če gra-
dijo, kupujejo ali adaptirajo v občini Kočevje. Posojilo za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanja v drugi občini se dodeli kolikor družina upravičenca prebiva in bo še naprej prebivala v drugi občini.
10.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja določili maksimalno vsoto kreditov 80 0/o, pri zadružni stanovanjski gradnji 75 •/», pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebni lasti pa 60 °/e od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi upoštevaje standardno stanovanjsko površino. Pri blokovni zadružni gradnji velja enaka maksimalna vsota posojil kot pri nakupu etažnega stanovanja, pri prenovi pa največ 80 %> vrednosti. Z maksimalno vsoto kreditov so mišljeni krediti iz vseh virov in načinov pridobitve.
11.	člen
Upravičenec mora neodplačani del posojila z obrestmi vrniti v čim krajšem času v primeru:
a)	če mu preneha lastnost delavca v združenem delu po lastni izjavi (razen v primerih upokojitve),
b)	če je obsojen za kaznivo dejanje za kazen, ki ima po samem zakonu za posledico izgubo lastnosti delavca v združenem delu.
Če pa ima upravičenec najmanj 10 let delovne dobe, od tega pa najmanj 5 let pri posojilodajalcu, se mu pogoji vračanja posojila ne spremenijo.
12.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno in sicer do 31. marca določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno 1 m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
13.	člen
Vrstni red za dodelitev družbenega stanovanja se sprejme največ za eno leto ali pa se ga sprejme za določen nakup stanovanj.
14.	člen
Delavci v organizaciji združenega dela in delovni skupnosti sprejemajo samoupravni splošni akt za dodelitev stanovanjskega posojila ali za dodelitev družbenega stanovanja z referendumom, ravno tako tudi temelje plana.
Vrstni red o dodelitvi stanovanjskega posojila ali družbenega stanovanja sprejme delavski svet ali njegova komisija za stanovanjska vprašanja. Pritožbo delavcev na vrstni red rešuje delavski svet.
V samoupravnem splošnem aktu o oddajanju stanovanj je potrebno točno določit; v katerih primerih bo potrebno pristopiti k izredni rešitvi stanovanjskega problema delavca. O tej rešitvi odloča delavski svet stanodajalca.
H. VIRI FINANCIRANJA
15.	člen
Udeleženci sporazuma — organizacije združenega dela in delovne skupnosti se zavezujemo, da bomo
sredstva za stanovanjsko gradnjo svojim delavcem oblikovali iz čistega dohodka in jih izločali v sklad skupne porabe na podlagi srednjeročnega plana reševanja stanovanjskih potreb delavcev. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije bo sredstva za stanovanjsko gradnjo iz pokojnin do leta 1985 združevala pri SPIZ za planirane potrebe SSS občine Kočevje, po letu 1985 pa se bodo ta sredstva direktno združevala pri SSS občine Kočevje.
16.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo združevali v stanovanjski skupnosti po načelih vzajemnosti iz čistega dohodka in po načelih solidarnosti-iz dohodka za stanovanjsko graditev del sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost).
III.	OSNOVE IN MERILA PRI DODELJEVANJU STANOVANJSKIH POSOJIL
17.	člen	.
Posojilodajalci se s tem samoupravnim sporazumom dogovorimo za naslednje skupne osnove in merila za prednostni red dodelitve posojil upravičencem za novogradnjo, nakup in prenovo individualnih stanovanjskih hiš ali stanovanja:
1.	dosedanje stanovanjske razmere upravičenca in njegove družine;
2.	povprečni dohodek na družinskega člana na-sprotii povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu,
3.	a) skupna delovna doba upravičenca
b) delovna doba upravičenca pri zadnji OZD
ali DS
4.	zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine,
5.	gradbena faza (pri gradnji stanovanjske hiše),
6.	število družinskih članov,
7.	nakup ali gradnja stanovanja ali stanovanjske hiše v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
8.	udeležba upravičenca v NOV.
18.	člen
Posojilodajalci bomo osnove in merila iz 17. člena ovrednotili z naslednjimi točkami:
1.	Dosedanje stanovanjske razmere upravičenca in njegove družine
St.
točk
—	podstanovalec	60
—	uporabnik stanovanja, razen imetnik stanovanjske pravice in njegov	zakonec	50
—	neustrezno stanovanje (kadar gre za imet-
nika stanovanjske pravice ali njegovega zakonca)	45
Pojem podetanovalca in uporabnika je open>> Ijen v 5. členu zakona o stanovanjskih razmerjih.
Za neustrezno stanovanje se šteje:
—	vlažno stanovanje in sicer: kletno, pod pritlično in nizkopritlično.
—	neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano m leseno);
—	stanovanje brez stranišča ali s souporabo stranišča,
—	stanovanje brez vodovodne napeljave,
—	stanovanje, ki ima stanovanjsko površino 10 m3 manjšo od stanovanjskega standarda iz 30. člena prar vilnika,
—	stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let, in starši uporabljati isti spalni prostor,
—	družinsko stanovanje brez kuhinje,
—	stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ah bolnega upravičenca in invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena.
2. Povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v pre-
teklem letu:
St.
točk
—	do 50 e/o	20
—	nad 50 do 60 0Z«	17
—	nad 60 do 706/*	14
—	nad 70 do 80 »/e	11
—	nad 80 do 90*/»	9
—	nad 90 do 100»/»	6
—	nad 100 °/e dalje	4
3.a) Skupna delovna doba upravičenca:
—	do 5 let	5
—	nad 5 do 8 let	8
—	nad 8 do 11 let	11
—	nad 11 do 14 let	14
—	nad 14 do 17 let	17
—	nad	17	do	20	let	20
—	nad	20	do	25	let	25
—	nad 25 do	30 let	30
—	nad 30 let	dalje	37
3.b) Delovna doba upravičenca pri zadnji OZD ali DS
—	do 5 let	8
—	nad 5 do 10 let	14
—	nad	10	do	15	let	20
—	nad	15	do	20	let	26
—	nad 20 do 25 let	32
—	nad 25 let dalje	38
Pri upokojencih se upošteva toliko delovne dobe, koKkor jo je ustvaril. Enako velja tudi za upravičenca, ki ima družinsko pokojnino. Dokazilo je odločba o odmeri pokojnine.
Stanovanjska skupnost upošteva pri točkovanju le skupno delovno dobo.
Delovna doba upravičenca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če se je zaposlil preko posredniške organizacije v Jugoslaviji.
OZD ali DS, v kateri sta zappslena oba zakonca lahko sešteva točke za skupno delovno dobo in za delovno dobo pri zadnji OZD ali DS od obeh zakoncev.
4.	Zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine:
m.'
—	bolezen upravičenca, ki je trajna ali po-
navljajoča in na katero vplivajo dosedanje stanovanjske razmere	10
—	bolezen družinskih. Šenov, ki je trajna ali ponavljajoča in na katere .vplivajo doseda-
nje stanovanjske razmere — za vsakega bolnega družinskega člana	6
—	invalidnost družinskih	članov	I.	stopnje	20
—	invalidnost družinskih	članov	II.	stopnje >	15
—	invalidnost družinskih članov III. stopnje (upošteva se delovne, vojaške in vojne invalide) 12
5.	Gradbena faza — pQ gradnji stanovanjske hiše:
II.	gradbena faza	5
III.	gradbena faza.	10
IV.	gradbena faza	20
V.	gradbena faza	40
Za II. gradbeno fazo se šteje vgrajena kanalizacija, gradnja je zaključena do vključno 1. plošče. Za
III.	gradbeno fazo se šteje, da je stanovanjska hiša pod streho. Za IV. gradbeno fazo se šteje, da je stanovanjska hiša pod streho in ima vgrajena okna in vrata ter vso potrebno inštalacijo. Za V. gradbeno fazo se upošteva poleg predhodnega še ometi in tlaki v hiši. Za montažno hišo se upošteva podpisana kupoprodajna pogodba kot IV. gradbena faza.
St
točk
6.	Število družinskih članov
1	član	3
2	člana	6
3	člani	10
4	člani	15
5	članov	20
Na vsakega člana nad 5 članov se doda 3 točke
7.	Nakup ali gradnja stanovanja ali stano-
vanjske hiše v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje	15
8.	Udeležba upravičenca v NOV:
1.	aktivisti in prvoborci	SP/41	25
2.	borci s priznano posebno	dobo 41/42-45	20
3 borci s priznano posebno dobo pred
9.	9. 1943-45	15
4.	borci s priznano posebno dobo po 9. 9.
1943-45	10
5.	interniranci	— priž. pos.	d. do 1 leta	5
6.	interniranci	— priz. pos.	d. do 2 leti	10
7.	interniranci	— priz. pos. d. do 3 let	15
19.	člen
Posojilodajalci sprejmejo lahko poleg navedenih še druge osnove in merila pri točkovanju za vrstni red dodelitve posojila,, vendar ne sme njihovo vrednotenje presegati skupaj 15 točk in morajo biti v skladu z zakonom, ustavo in družbenim dogovorom.
IV.	OSNOVE IN MERILA PRI DODELITVI DRUŽBENIH STANOVANJ
20.	člen
Stanodajalci se s tem samoupravnim sporazumom dogovorimo za naslednje skupne osnove In merila za prednostni red oddajanja stanovanj:
1.	stanovanjsko razmerje prosilca in njegove družine,
2.	socialno stanje prošilčeve družine,
3.	delovna doba upravičenca pri stanodajalcu,
4.	skupna delovna doba upravičenca,
5.	zdravstveno stanje družinskih članov,
6.	doba čakanja na stanovanje,
7.	doba bivanja v občini Kočevje.
8.	oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta,
9.	udeležba v NOV in internacija,
10.	kadrovske potrebe stanodajalcev
21.	člen
Stanodajalci bomo osnove in merila iz 20. člena ovrednotili z naslednjimi točkami:
1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine:
a)	upravičenec, ki nima stanovanja (stanuje
v prostoru, ki po stanovanjskih predpisih ne spada pod stanovanjske prostore od te definicije je izvzeto bivanje v samskih domovih in domovih ostarelih	no
Če se upoštevajo točke za prej navedeni kriterij, se ne morejo upoštevati točke za utesnitev in za kvaliteto stanovanja.
b)	upravičenec, kd je uporabnik stanovanja in odpade na enega člana družine uporabnika
stanovanjska površina:
—	do 5 m2	70
—	nad 5 do 7 m2	60
—	nad 7 do 10 m2	50
—	nad 10 do 15 m2	40
c)	upravičenec, ki je podstanovalec ali najemnik stanovanja v privatni stanovanjski hiši in odpade na enega Člana družine podstanovalca ali najemnika stanovanjska površina:
—	do 5 m2	80
—	nad 5 do 7 m2	70
—	nad 7 do 10 m2	60
—	nad 10 do 15 m2	50
d)	upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec in odpade na enega člana družine stanovanjska površina:
—	do 5 m2	60
—	nad 5 do 7 m*	50
—	nad 7 do 10 m2	40
—	nad 10 <io 15 m2	30
Po novem' zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina, popisana od tekoče številke 1—13 pod označbo »II. stanovanjski prostori.«
e)	dve ali več družin v istem stanovanju	20
f)	vrednost stanovanja:
—	stanovanje ocenjeno po vrednosti de 166
točk	30
—	stanovanje ocenjeno po vrednosti do 130
točk	27
—	stanovanje ocenjeno po vrednosti do 160
točk	„	24
2.	Socialno stanje prosilčeve družine (povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu):
—	do 30 "/e	10
—	nad 30—40e/o	6
—	nad 40—50 %>	3
3.	delovna doba upravičenca pri stanodajalcu:
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne
dobe do 5 let	2
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne
dobe nad 5—15 let	2,5
—	za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe nad 15 let dalje
4.	Skupna delovna doba upravičenca
—	za vsako priznano leto delovne dobe	2
Pri upokojencih se upošteva toliko delovne dobe kolikor jo je ustvaril. Enako velja tudi za upravičenca, ki ima družinsko pokojnino. Dokazilo je odločba o odmeri pokojnine.
Delovna doba upravičenca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če se je zaposlil preko posredniške organizacije v Jugoslaviji. Stanovanjska skupnost upošteva pri točkovanju le skupno delovno' dobo.
OZD ali DS, v kateri sta zaposlena oba zakonca, lahko sešteva točke za skupno delovno dobo in za delovno dobo pri zadnji OZD aii DS od obeh zakoncev.
5.	Zdravstveno stanje družinskih članov:
(upošteva se 'trajne ali ponavljajoče bolezni prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi ostalih članov gospodinjske skupnosti kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabša-
nje zdravstvenega stanja):
—	invalidnost	I.	stopnic	30
—	invalidnost	II.	in	III. stopnje	20
—	duševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni (TBC...)	.	18
—	kronične 'bolezni dihal (silikoza, astma,
kronični bronhitis)	15
—	ostala kronična obolenja kot je sladkorna,	revmatizem, itd.	10
(upošteva se delovne, vojaške in vojne in- -valide). Kolikor je več kot en član družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skupaj največ 6 točk.
6.	Doba čakanja na rešitev stanovanjskega problema v istem stanovanju od vložitve prve prošnje:
—	nad 2 do $ lete	2
—	nad 3 do 4 leta	6
—	nad 4 do 5 let	10
—	nad 5 let	15
7.	Doba bivanja prosilca v občini Kočevje:
—	nad 1 do 2 leti	1
—	nad 2 do 4 leta	’	4
—	nad 4 do 6 let	7
—	nad 6 do 8 let	10
—	nad 8 do 10 let	15
—	nad 10 do 15 let	20
—	nad 15 do 20 let	25
—	nad 20 do 25 let	30
—	nad 25 let	35
8.	Oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta:
nad 8 do 15 km	7
nad 15 do 25 km	16
nad 25 km	15
Te točke se upoštevajo le za prosilce, ki imajo slabe prometne zveze od doma do OZD ali DS.
9.	Udeležba v NOV in internacija:
1.	aktivisti in prvoborci SP/41	35
2.	aktivisti udeleženci 41/42-45	30
3.	aktivisti udeleženci pred 9. 9. 1943	25
4.	aktivisti' udeleženci po 9. 9. 1943	28
5.	interniranci — priz. pos. d. do 1 leta	5
6.	interniranci — priz. pos. d. do 2 let	10
7..interniranci — priz. pos. d. do 3 let	15
10.	Kadrovske potrebe stanodajalca:
Stanodajalec lahko dodeli stanovanje lastnim strokovnim kadrom in drugim, če je to v interesu stanodajalca aln v splošnem ihteresu občanov v krajevni skupnosti in če je dodeljevanje stanovanj strokovnim kadrom opredeljeno v srednjeročnem ali dolgoročnem planu stanovanjske izgradnje stanodajalca.
Stanodajalci so dolžni v samoupravnem splošnem aktu, za dodeljevanje stanovanj določiti risati:
—	merila in kriterije za dodeljevanje stanovanj strokovnim kadrom in
—	katerim strokovnim kadrom * lahko dodati stanovanja.
Potrebe po kadrih mora sprejeti najvOji organ samoupravljanja v OZD ali delovni skupnosti. Pri dodeljevanju stanovanj strokovnim kadrom eno stanodajalci dolžni upoštevati določila družbenega dogovora in tega samoupravnega sporazuma glede plačila finančne soudeležbe.
22.	člen
Stanodajalci sprejmemo lahko poleg navedenih še druge osnove in merila pri točkovanju za vrstni red dodelitve stanovanja, vendar ne sme njihovo vrednotenje presegati' skupaj 28 točk in morajo biti
v skladu z družbenim dogovorom, zakonom in ustavo ter sodno prakso.
V.	LASTNA FINANČNA SOUDELEŽBA PRI DODELITVI DRUŽBENEGA STANOVANJA
23.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v samoupravnih splošnih aktih pri uveljavljanju obvezne lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja upoštevali zlasti naslednje osnove in merila:-
—	vrednost stanovanja,
—	socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine,
—	zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine.
Za vrednost stanovanja se vzame za starejša stanovanja knjižno revalorizacijsko vrednost, ki se jo obračunava pri stanovanjski skupnosti ali končno prodajno ceno za nova stanovanja. Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo v splošnih aktih uveljavili oprostitev plačila lastne finančne soudeležbe za tiste upravičence, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno' stanovanje, ter za delavce, katerih skupni dohodek na družinskega člana ne presega 20 °/o povprečnega osebnega dohodka v SRS ali če se upravičencu dodeli stanovanje, katerega točkovna vrednost ne presega 150 točk po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja v občini Kočevje.
24.	člen
Glede na zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine je upravičenec dolžan vplačati lastno finančno soudeležbo za 20 %> nižjo od dejansko obračunane v naslednjih primerih:
—	če je upravičenec ali njegov družinski član
invalid I., II. ali IH. kategorije	•
—	če je družinski član duševno prizadet,
—	če ima upravičenec ali družinski član težjo neozdravljivo bolezen npr.: TBC, sladkorna ...
25.	člen
Udeleženci sporazuma se zavezujemo, da bomo uveljavili višino lastne udeležbe glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanje.
V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. V posebnih primerih, zlasti ko se ocenjuje, da družina živi v težkih razmerah, se pred odločitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje od pristojnega občinskega organa. Na njen predlog pa je možna tudi popolna oprostitev lastne finančne soudeležbe v izredno težkili socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanj e osnovnih življenjskih pogojev).
28.	Sen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se sporazumevajo, da se lastna finančna udeležba plača pred
vročitvijo odločbe, yrne_pa po desetih letih v enkratnem znesku s 3°/e obrestno mero: posojila za lastno udeležbo bo banka odobrila za dobo največ 5 let.
Kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu lastna finančna sredstva vrnejo najkasneje v roku 6 mesecev po izpraznitvi stanovanja in predaje ključev, ali se prenesejo kot del soudeležbe ob dodelitvi drugega stanovanja.
27. člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri dodelitvi družbenega stanovanja upoštevali naslednjo višino lastne finančne soudeležbe.
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega	•/• člana izražen v odstotku na	na povprečni mesečni OD v SRS v preteklem letu		udeležbe občana nabavno vrednost stanovanja
za družino z dvema in več člani	za samske občane	%
do 20	do 35	
nad 20 do 25	nad 35 do 40	i
nad 25 do 30	nad 40 do 45	2
nad 30 do 35	nad 45 do 59	3
nad 35 do 40	nad 50 do 55	4
nad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 do 50	nad 60 do 65	6
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
. nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 85 do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do 105	14
nad 90 dp 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad K)0	nad 115	20
28.	člen
Pred vročitvijo odločbe o dodelitvi družbenega stanovanja in plačilom finančne soudeležbe stanodajalec in upravičenec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi, v kateri’ se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je potrebno upoštevati:
—	dobo vračila soudeležbe
—	minimalno obrestno mero
—	način vračanja soudeležbe.
29.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo imetniki stanovanjske pravice na družbenem stanovanju vplačali denarna sredstva lastne soudeležbe v sklad skupne porabe organizacije združenega dela ali’ delovne skupnosti, ki jim je stanovanje dodelila, imetniki stanovanjske pravice na stanovanju, zgrajenem iz sredstev solidarnosti in iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ter na stanovanju nad katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, pa bodo vplačali denarna sredstva lastne finančne soudeležbe na poseben račun sred-
štev soMdamosti stanovanjske skupnosti. Lastna finančna soudeležba se bo vračala iz sklada skupne porabe organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti.
30.	člen
Udeleženci sporazuma se bomo zavzemali, da bodo upravičenci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov uveljavili možnost, da bodo občani in družine v težkem: gmotnem položaju in tiste mlade družine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let), ki na podlagi dogovorjenih kriterijev ne morejo plačati lastno udeležbo pred vselitvijo, vplača lastno finančno soudeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo .tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. V primerih iz prejšnjega stavka se višina lastne finančne soudeležbe določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne finančne soudeležbe. Za število družinskih članov se Vzame podatek na dan, ko nastopi pogoj plačila lastne finančne soudeležbe.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev oziroma posojilodajalcev in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec tega sporazuma, sprejete pa so, če jih sprejme večina udeležencev.
32.	člen
Udeleženci imenujemo petčlansko komisijo za spremljanje, nadziranje in izvajanje tega sporazuma pri stanovanjski skupnosti. Udeleženci pooblaščamo komisijo, da v primeru kršitve razprav s prizadetimi in kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. Kolikor ne doseže sporazumne rešitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela.
33.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega sporazuma la]jko prične katerikoli udeleženec, če meni da je kdo od udeležencev kršil določbe sporazuma.
.	34. člen
Stanodajalci se obvežemo, da bomo sprejeli ustrezen splošni akt o oddajanju stanovanj ali uskladili že obstoječega z določili' tega sporazuma najkasneje v treh mesecih po veljavnosti tega samoupravnega sporazuma.
35. člen
Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da s podpisom tega samoupravnega sporazuma prenehajo veljati določila samoupravnega sporazuma o merilih za Oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju 'stanovanj v občini Kočevje, ki je bil objavljen v skupinskem Dolenjskem listu, št. 10/79.
36. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi
Kočevje, junija 1982.
Podpisniki:
1.	Itas Kočevje,
2.	Melamin — kemična tovarna Kočevje
3.	Slovenijales, Lesna industrija Kočevje
4.	Inkop Kočevje
5.	DO Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Kočevje
6.	Tiskarna »Kočevski tisk« Kočevje
7.	Tekstilna tovarna »Tekstilana« Kočevje
8.	»Trikon« Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje
9.	Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje
10.	Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka
11.	AVTO Kočevje
12.	Vezenine Bled, TOZD Konfekcija Kočevje
13.	TOZD PTT Kočevje
14.	- SGP Zidar Kočevje
15.	TOZD Trgopromet Kočevje
16.	TOZD Veleblagovnica Kočevje, »Nama«
17.	Gostinsko podjetje Hotel »Pugled«
18.	Računovodski biro Kočevje
19.	Hydrovod Kočevje-Ribnica, Kočevje
20.	Komunala Kočevje
21.	Varnost, TOZD Varovanje premoženja Kočevje
22.	Proizvodno podjetje »Oprema« Kočevje
23.	Kovinar Kočevje
24.	Osnovna šola zbora odposlancev, Kočevje
25.	Osnovna šola Vas-Fara
26.	Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje
27.	Gimnazija Kočevje
28.	Center poklicnih šol Kočevje
29.	Vzgojno varstveni zavod Kočevje
30.	Glasbena šola Kočevje
31.	Delavska univerza »Jože Šeško« Kočevje
32.	Kulturni' center Kočevje
33.	Dom Dušana Remiha Kočevje j
34.	Zdravstveni dom Kočevje
35.	Lekarna Kočevje
36.	Skupščina občine Kočevje
37.	Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kočevju
38.	Sodnik za prekrške. Skupščine občine Kočevje
39.	Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Kočevje
40.	Kmetijska zemljiška skupnost, občine Kočevje
41.	Samoupravna skupnost za zaposlovahje Kočevje
42.	SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje
43.	Krajevna skupnost Kočevje - mesto
44.	Občinska konferenca ZK Slovenije, Kočevje
45.	Občinska konferenca SZDL Kočevje
46.	Občinski' svet ZSS, Kočevje
47.	Občinski odbor ZZB NOV
48.	Avto moto društvo Kočevje
49.	Društvo upokojencev Kočevje
50.	SDK Podružnica Kočevje
51.	Krajevna skupnost »Ivan Omerza«, Livold,
52.	Krajevna skupnost Draga
53.	Krajevna skupnost Kostel
54.	Krajevna skupnost Osilnica
55.	Krajevna skupnost Poljanska dolina
56.	Krajevna skupnost Rtidrnk — Sarfka vas
489.
Na podlagi 29. Sena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti' občine Kočevje na svoji seji dne 26. novembra 1982 sprejela
SKLKP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje sprejet
I
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje sprejet, ker je k njemu pristopilo nad polovico podpisnikov.
II
V skladu z 36. členom navedenega sporazuma se samoupravni sporazum in ta sklep objavita v Uradnem listu SRS.
Kočevje, dne 1. marca 1983.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
Drago Aupič L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
430.
Na skupnem zasedanju, dne 1. marca 1983, so zbori Skupščine občine Ljubljana Bežigrad sprejeli
UGOTOVITVENI SKLEP
da predkig odloka o sprejetju zazidalnega načrta za južni del zazidalnega otoka BS-8 Stožiee In predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod, o katerih so zbori skupščine glasovali na sejah dne 27. decembra 1982, nista bila sprejeta s potrebno večino glasov delegatov zborov.
Oba predloga sta bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 2/83.
S tem ugotovitvenim sklepom odloka nista stopila v veljavo.
Sekretarka Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Šenka Nsmar 1, r.
LOGATEC
«1.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
(Uradni list S^S, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (ffadni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupposti dne 9. marca 1983 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1982
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1982. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva rezerv občine Logatec.
2.	člen	,
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
dto
—	prihodke	45,021.734
—	odhodke	41,668.185
—	presežek	prihodkov	nad	odhodki	3,353.549
Sredstva rezerv občine Logatec izkazujejo:
din
—	prihodke	1,861.898
—	odhodke	301.024
—	presežek	prihodkov nad odhodki	1.560.874
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem
računu proračuna občine Logatec v višini 3,353.549 din se razporedi:
din
—	na posebno partijo 2R proračuna ob-
84116	2,216.632
—	za pokrivanje negativnih razlik pri
svežem mesu	228.000
—	blagovne	rezerve	164.354
—	za intervencije v: kmetijstvu in porabi
hrane	322.783
—	za prenos	v	proračun za leto 1983	421.780
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki pe' z?! f ju Snem računu sredstev rezerv, občine Loga* ec v višini 1,560.874 din se prenese za istt namen v leto 1983.
5.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1982 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan pr objavi v Uradnem listi SRS.
St. 010-2/83
Logatec, dne 10. marca 1983.
Podpredsednik Skupščine občine Logatec
Roman Osterc 1. r.
Bilanca prihodkov In odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1982
	Prihodki	din		Odhodki	din
1	Davki iz dohodka in osebnega dohodka	15,949.726	01	Sredstva za delo upravnih organov	24,687.292
2	Prometni davek	16,394.409	02	Ljudska obramba	3,344.424
3	Davki na prihodek od premoženja in		03	Dejavnost DPO	2,618.465
	premoženjskih pravic in drugi davki	4,298.622	04	Negospodarske dejavnosti	1,530.415
4	Takse	1,081.884	08	Socialno skrbstvo	1,529.148
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,050.390	09	Zdravstveno varstvo	44.917
6	Prihodki upravnih organov in drugi		11	Dejavnost KS	1,486.142
	prihodki	5,228.049	16	Intervencije v gospddarstvu	6,043.449
7	Prenesena sredstva	1,018.654	17	Izločena sredstva rezerv	383.933
				Presežek prihodkov	5,353 549
	Skupaj prihodki	45,021 734		Skupaj odhodki	45,021.734
432.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Logatec in krajevne skupnosti Tabor Logatec po opravljeni razpravi ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1983 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1 člen
Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/77, 20/79 in 5/82) se dopolni tako, da se v 2. členu doda kmetijo
II.	Krajevna skupnost »Tabor« Logatec
Gostiša Stane, Logatec, Režiška 23
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/77-82
Logatec, dne 10. marca 1983.
Podpredsednik Skupščine občine Logatec
Roman Osterc 1. r.
MOZIRJE
433.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 111. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS. št, 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1983 sprejela
O D L O-K
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Mozirje
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje nekaterih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter opravljanja obrtne dejavnosti kot gospodarskega poklica na območju občine Mozirje.
2.	člen
Poleg obrtne in ostalih dejavnosti naštetih v obrtnem zakonu, je poseben družbeni interes v občini za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
—	gostinstvo in druge oblike turistične ponudbe, —• orodjarstvo,
—	optika,
—	slikopleskarstvo,
—	svečarstvo,
—	avtomehanika,
—	kovaštvo in podkovaštvo,
—	sodarstvo,
—	kolarstvo,
—	brusaštvo,
—	akumulatorstvo,
—	elektromehanika,
—	elektromehanika za gospodinjske stroje,
—	livarstvo,
—	vodolnštalaterstvo in napeljava centralne kurjave,
—	žaganje In cepljenje drv,
—	čevljarstvo,
—	krojaštvo in šiviljstvo,
—	sedlarstvo in tapetništvo,
—	steklarstvo,
—	elektromehanika za TV sprejemnike,
—	galvanska zaščita kovin,
—	avtokleparstvo in ličarstvo,
—	kemično čiščenje,
—	elektroinštalaterstvo,
—	dimnikarstvo,
—	pečarstvo,
—	domača obrt,
—	storitvi* gradbene mehanizacije za kmetijske potrebe,
—	lesno strugarstvo,
—	mehanika koles,
—	precizna mehanika,
—	pekarstvo,
—	vulkanizerstvo in centriranje gum,
—	polaganje podov iz umetnih mas,
—	predelava odpadnih surovih,
—	knjigoveznica,
—	popravilo kmetijske mehanizacije,
—	pletilstvo za osebne storitve,
—	popravilo dežnikov,
—	čiščenje oken,
—	elektromehanika za hladilne naprave,
—	ključavničarstvo — uslužnostno,
—	frizerstvo,
—	avtoelektričarstvo.
3.	člen
V	manj razvitih KS (Luče in Solčava) pa se kot deficitarna obrtna dejavnost smatra tudi katerakoli dejavnost, katerih nosilci so kooperantsko vključeni z OZD ali pa izdelujejo višje stopnje predelave lesa.
Izvršni svet s posebnim aktom opredeli, kaj se smatra za izdelke višje stopnje predelave lesa.
4.	člen
V	KS, kjer niso določene obrtne cone, zlasti pa v
turističnih krajih, se morajo hrupne obrtne dejavnosti locirati izven centra kraja.
5.	člen
Pri opravljanju obrtne dejavnosti, se bo dajalo prednosti tistim proizvodnim obrtnikom, ki bodo izdelovali izdelke za nadomestilo izdelkov iz uvoza, ali pa izdelke namenjene za izvoz.
'	6. člen
če je v krajevni skupnosti interes in je slaba preskrba z vsakodnevnimi potrebščinami, in se predhodno z nosilci te preskrbe ne bo mogoče dogovoriti o izboljšanju le-te, lahko delovni ljudje ustanovijo prodajalne na drobno za zadovoljevanje potreb prebivalstva.
7.	člen
V	skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom lahko delovni ljudje v delovnem razmerju za nedoločen čas, gospodinje, upokojenci ih študentje opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ali viličarji ter avtopre-vozništvo,
—	izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter predelava živilskih proizvodov in začimb,
—	prodaja na drobno,
—	izdelovanje kemičnih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas,
—	izdelovanje opaža, ladijskega poda, palet, značk in take proizvodnje ali storitve, ki se z uporabo avtomatov in drugih visokih produkcijskih strojev ne opravljajo storitve aK proizvodnje za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin,
—	žaganje gozdnih gortimentov,
— izdelovanje vikend hišic, brunaric in <pstrešja
razen uslug.
8.	člen
Občani smejo v svojih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih sprejemati goste na prenočišče in hrano le preko organizacij združenega dela s področja kmetijstva, gostinstva in turizma ali preko turističnega društva v kraju.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti (Uradni list SRS, št. 26/79).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/82-0
Mozirje, dne 25. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik L r.
SLOVENSKA BISTRICA 434.
Po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta Skupščine občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. februarja 1983 na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1982
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1982.
2.	člen
Zaključni račun proračuna za leto 1982 obsega tudi zaključni račun rezervnega sklada.
3 člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1982:	din
1.	Proračun
—	prihodki
—	razporeditev prihodkov
—	presežek prihodkov
od tega:
—i presežek prihodkov v dovoljeni proračunski porabi
—	presežek prihodkov nad dovoljeno proračunsko porabo
2.	Rezervni sklad
—	prihodki	6,596.087,05
—	odhodki	2,115.000,00
—	presežek	prihodkov	4,481.087,05
135,008.880,35
96,337.071,25
38,671,809,10
1,815.016,85
36,856.792,25
4.	člen
Presežek prihodkov v višini 1,815.016,85 din se po zaključnem računu proračuna za leto 1982 razporedi za prenos v naslednje leto.
Presežek prihodkov v višini 36,856.792,25 din se v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji odvede na posebno partijo žiro računa proračuna.
70e/o proračunskih presežkov se odvede v samoupravni sklad na ravni SR Slovenije za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
Pri tem se poračunajo že vplačana sredstva samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencije v kmetijstvu ih porabi hrane v letu 1982.
5.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloči o razporeditvi presežka prihodkov v višini 30 Vo za namene, določene v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občih v SR Sloveniji.
6.	člen
Presežek prihodkov rezervnega sklada v višini 4,481.087,75 din se po zaključnem računu rezervnega sklada za leto 1982 prenese v prihodke tega sklada za leto 1983.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-400-2/83
Slovenska Bistrica, dne 23. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
435.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 12/73, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 20/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. februarja 1983 na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davke ed prometa proizvodov in od plačil za storitve 1 2
1.	člen
Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov, določen v tarifi št. 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 16/77, 7/79, Uradni list SRS, št. 11/81, 12/82) po stopnji 3*/e, se ukinja.
2.	člen
Dosedanje tarifne številke od 2 do 9 se spremenijo tako, da se preštevilčijo od 1 do 8.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-421-2/83
Slovenska Bistrica, dne 23. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
VRHNIKA
436.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 popr. 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/74, 7/77, 61/78, 26/79, 5/8Q, 63/80, 3/81 in 23/82) ter 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ((Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 17/75, 5/76, 19/76, 22/77, 15/81 ter 13/82) se tarifna številka 1 -r- tarife posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve odpravi.
"*	2. Člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1983 dalje.
Št. 4/1-010-07/82
Vrhnika, dne 2. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine
Vrhnika
Andrej Vidovič L r.
437.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnim (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 3. odstavka 2. Sena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj r družbeni lastnini (Uradni Bst SRS, št. 13/74), na podlagi pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. januarja 1983 »prejela
ODLOK
o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Povprečna gradbena cena objekta zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja v družbeno stanovanjski gradnji znaša za m2 koristne stanovanjske površine 22.000 din.
Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 3.538 din.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,7 odstotka od povprečne gradbene cene za m2.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-I ških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 8/81).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/7-01-04/76
Vrhnika, dne 2. mai^a 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
438.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju naselij in ulic ter označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 206. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1983 sprejela
'	.	ODLOK
o imenovanju ulio v naselju Log
1. člen
V naselju-Log se ulice poimenujejo:
L Nova cesta, ki je bila zgrajena ob novi OS Log—Dragomer, poteka od Molske ceste do Drago-merške, se imenuje SOLSKA CESTA.
2.	Cesta, ki poteka pod hribom Strmca med Logom in Dragomer jem od hiše Kregar do Grajlča, se imenuje CESTA POD STRMCO.
3.	Cesta, ki poteka od republiške ceste do transformatorja pri cesti Dolomitskega odreda, se imenuje MOLSKA CESTA
4.	Cesta, ki poteka od trgovine »Mercator« in se konča pri hiši Tretnjak, se imenuje CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA.
5.	Cesta, ki bo povezovala bodoči del naselja Mole od Kogovška do Janeza Novaka se imenuje CESTA IVANA KAVCNIKA
6.	Cesta, ki poteka od ceste Dolomitskega odreda pri Popitu do ceste Ivana Kavčnika, se imenuje PIONIRSKA CESTA
7.	Cesta, ki poteka ob kmetiji Novak in se zaključi na vrl^u brega nad Kavčnikom, se imenuje CESTA NA BREG.
8.	Cesta, ki se pri hiši Pupis priključi cesti Dolomitskega odreda, ter povezuje novo naselje na zahodnem delu Mol, se imenuje CESTA OSVOBODILNE FRONTE.
9.	Cesta, ki poteka od ceste OF pri hiši Stivan in se konča na Ferjanki, se imenuje POT NA FERJAN-KO.
10.	Cesta, ki se povezuje na cesto Dolomitskega odreda pri Kozjek Viktorju, poteka skozi Rosoyške do Velkavrh Franca, se imenuje VRHOVCEVA CESTA.
11.	Republiška cesta, ki poteka skozi naselje Log, se imenuje LOŠKA CESTA.
12.	Cesta, ki se prične ob Verbičev! hiši, poteka skozi Kačjo vas in Jordanov kot ter se zaključi ob hribu Kamne gorice, se Imenuje RIMSKA CESTA.
13.	Cesta, ki poteka od parcele 1648/8, do parcele 1645/7 pri hiši Skrubelj, se imenuje CESTA V HRASTJE.
14.	Cesta, ki poteka od parcele 171171 In poteka v Lipovce do parcele 1673/2 se imenuje CESTA V LIPOVCE.
15.	Cesta, ki poteka od parcele 1648/2 do parcele 1647/2 (Logar), se imenuje CESTA OB POTOKU.
16.	Cesta, ki poteka od parcele 1877/2 do parcele 1864/3, ki se pri Remškarju odcepi proti jugu, se imenuje CESTA NA POLJE.
17.	Cesta, ki poteka od parcele 1348 od republiške ceste proti Suhadolniku, do parcele 1855/2, se imenuje CESTA 8. MAJA.
18.	Cesta, ki poteka od parcele 1835'6 do parcele 1839/2 se imenuje HERCEGOVSKA CESTA.
19.	Cesta, ki poteka mimo vrstnih hiš od parcele 1836/2 do parcele 1839/16, se imenuje CESTA NA MELE.
20.	Cesta, ki se odcepi pri nadvozu vrhniške železnice od parcele 1818/3 do parcele 1809/1, se imenuje CESTA BORCEV.
21.	Cesta, ki poteka južno od avtoceste parcele 1379/24 in proti smeri Notranje gorice do parcele 1377/4, se imenuje BARJANSKA CESTA.
22.	Cesta, ki poteka v bodočem na? l;u vrstnih hiš parcele 1853/1 se imenuje VRSTNA CESTA
2, člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-01/79
Vrhnika, dne 3. marca 19sa.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
439.
Na podlagi 39. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ob Savi za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev te samoupravne interesne skupnosti na skupni seji dne 2. marca 1983 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi veljavnosti sprejete prispevne stopnje za pokrivanje dela izgube občinske zdravstvene skupnosti leta 1981 in 1982 v letu 1983
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje ugotavljata, da je prispevno stopnjo za pokritje dela izgube občinske zdravstvene skupnosti leta 1981 in 1982 v letu 1983 sprejela ustrezna večina udeležencev sporazuma, s čimer je izpolnjen pogoj za veljavnost prispevne stopnje.
Sredstva za pokritje dela izkazane izgube leta 1981 in 1982 se bodo zbirala v" letu 1983 po prispevni stopnji 1,6 odstotka do zbranih sredstev v višini 21,000.000 din, najdalj pa do 31. 12. 1983.
Sklep velja 15 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Zagorje ob Savi, dne 2. marca 1983.
Predsednik skupščine OZS
Jože Omahne L r.
POPRAVEK
V odloku o spremembi odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-365/83 z dne 4. III. 1983 je na koncu preambule pravilen datum sprejetja 17. februar 1983.
Uredništvo
POPRAVEK
V sklepu o referendumu za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 8-407/83 z dne 11. III. 1983 je v drugem odstavku 10 x'ena pravilna številka žiro računa: 51810-842-048-822155.
Tajnik
KS Šmartno na Pohorju Stanko Polanec I. r.	•
VSEBINA
izvršni svet skupščine sr Slovenije
Stran
413. Odlok o spremembah odloka o podrobnejši določitvi nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij zdruienega dela in delovnih skupnosti	58*
Stran
«1«. Odlok o Intervencijah v proizvodnji hrane v letu
1*8$	asa
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
415.	Dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje tirane v letu 1983	591
416.	Družbeni dogovor o varstvu in gojitvi določenih vrst
avtohtone divjadi .	5%
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
417.	Pravilnik o programu usposabljanja za varno delo
s traktorjem in o izdajanju potrdil	ggg
418.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	6|)2
419.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 604
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
420.	Odlok o turistični taksi za začasno bivanje na območju mesta Ljubljane	60$
421.	Sklep o potrditvi odmika od sprememb in dopol-
nitev Generalnega piana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za izgradnjo Lutkovnega gledališča (Ljubljana)	G05
422.	Sklep o potrditvi odmika c d sprememb in dopol-
nitev Generalnega plana urbanističnega razvoja me-sta Ljubljane za izvzem dela območja VS 103/2 — Sibirija iz obvezne izdelave zazidalnega načrta (Ljubljana)	Q0S
423.	Sklep o določitvi enotne poprečne prodajne cene m*
stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju posojil za Individualno gradnjo v	letu	1983	(Ljubljana)	696
424.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Ob-
činski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. Januarja 1983 dalje	6e6
425.	Sklep o osnovah za obračunavanje In plačevanje
prispevkov za program družbenega varstva otrok v občini Domžale	od	1.	januarja 1983 dalje	607
426.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občin-
ski zdravstveni skupnosti Grosuplje od 1. januarja 1983 dalje	e«
427.	Sklep o dohodkovnih pogojih In višini denarnih pomoči v letu 198$ (Idrija)	o*
428.	Samoupravni sporazum o enotnih osnovah In merilih
pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje	sn
429.	Sklep o ugotovitvi, da Je samoupravni sporaanm e enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih . stanovanj In stanovanjskih posojil v občini
, Kočevje sprejet	eu
430.	Ugotovitveni sklep, da predlog odloka Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ni	sprejet	Sli
431.	Odlok o zaključnem računu proračun* občine Logatec za leto 1982	si*
432.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po za-
konu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Logatec)	«1*
433.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področje zasebne obrti v občini Mozirje	Sl*
434.	Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 1SS2	W
435.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davke od prometa proizvodov In od plačil za »So-
v ritve (Slovenska Bistrica)	šal
436.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o pooob-
nem občinskem davka od prometa proizvodov hi e« plačil za storitve (Vrhnika)	en
Stran
«37. Odlok o. določitvi poprečne gradbene cene In poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Vrhnika)	,	621
«33. Odlok o Imenovanju ulic v naselju Log (Vrhnika) «3*
433. Sklep o ugotovitvi veljavnosti sprejete prispevne stopnje za pokrivanje dela izgube občinske zdrav-
Stran
stvene skupnosti leta 1981 in 1983 v letu 1983 (Zagorje ob Savi)	633
—	Popravek odloka o spremembi odloka o začasnem
zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Sevnica)	ga
—	Popravek sklepa o referendumu za uvedbo samo-
prispevka v krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju (Slovenska Bistrica)	S23
eni naselij SR S
Na željo mnogih organizacij je založba CZ Uradni list SRS pripravila v sodelovanju z Zavodom za statistiko in Republiško geodetsko upravo novo spremenjeno in dopolnjeno izdajo imenika naselij v naši republiki, ki vsebuje:
—	seznam občin, katastrskih občin in pripadajoča naselja (z registrskimi številkami);
—	seznam krajevnih skupnosti po občinah in s šifro krajevne skupnosti;
—	imenik naselij s pripadnostjo občin, krajevni skupnosti in pošti (s poštno številko);
—	medobčinska območja;
—	registracijska območja;
—	seznam rednih ,in samoupravnih sodišč (splošnih in posebnih);
—	seznam SDK s karakterističnimi številkami;
—	območja občinskih geodetskih upravnih organov.
Vsi seznami so opremljeni tudi z več grafičnimi prikazi, ki jih je pripravila Republiška geodetska uprava.
Cena 500 din
Naročila sprejema: ČZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, P- p. 359
»deje Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor te odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1860 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št 421-1/72